Štev. 32 (Tek. račnn s pošto. -. C. con la Posta) V Trstu, petek 6. avgusta 1926. :: Izhaja vsak petek dopoldne. :: Naslov: TRST TRIESTE CASELLA CENTRO 37 :: ali pa: Via Imbrian! 9/111. :: Izdala: konsorcl) MALEGA LISTA MALI Leto IV. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Stane: ena številka 25 stotink. ... Eno leto 10 lir ... ... Pol leta R <*■ :.ST» - Triesle - C. Con. Postale ,'iCli.lSKO KNJIŽICA (Ur. Puntar) LJ U BI J AN A (JUGO SLAV IJ A) Mali koledar. Petek, (i. avgusta: Gospodovo spreme-njenje; Sikst. — Sobota, 7.: Kajetan, Doli at. — Nedelja, 8.: 9. pobinkoštna. — Ponedeljek, 9.: Roman. — Torek, 10.: La-vrencij; Hugo. — Sreda, 11.: Suzana. — Četrtek, 12.: Klara; llilarija. — Petek, 13.: Janez Berhmans. MALE NOVICE Kaj so sklenili ministri. Posvetovali so se, kako bi se kaj privarčevalo pri kruhu. Misel na krušne karte so zavrgli. Tudi kruh iz žitne mešanice ni našel milosti. Odločili pa so, da se bo pekel ene same vrste kruh iz pšenične moke 80-85% pomlevka (po dobroti pšeince). Hlebi ali štruce ne bodo smeli tehtati čez 200 gramov (1000 gr je 1 kg). Prepovedano bo peči kakršenkoli fini kruh. Tudi se ne bo smela uporabljati pšenična moka za peko slaščic. podprefekture ne bo več. Ministrski svet je sklenil iz razlogov varčnosti, da odpravi 95 podprefektur. V naših krajih se bo zatrla podprefektu-la v Čedadu, Tržiču, Gradišču, Sežani in na Voloskem. Pozdravi vojakov. Slovenski fantje letnika 1905. ki služimo pri kavaleriji Salusso v Bologni pošiljamo prisrčne pozdrave vsaj mladini in. vsak svoji družini ter želimo in upamo, da se v kratkem vidimo : špilar Jožef, Nadanje Selo; Štavar Ludve, Nerin; Sluga Ivan, Hrastje; Nadoh Ivan, Zagorje na Pivki; Štavar Andrej, Zagorje; Mahnič Franc, Grižnje; Seražin Albert, Št. Tomaž; Tomažič Lojze, Gradnje; Nemec Ivan, Lolcavec; St-avanja Anton, Soli« rje; Kapel Jožef, Nevrke; Lavrenčič Ernest, Lonjer; Gabrijelčič Anton, Ložico. Iz Turina pošiljajo pozdrave vsem prijateljem in prijateljicam, zlasti pa svojim domačim, gojenci or. šole : Cucek Ivan, Nova Su-šica; Abram Filip, Nabrežina; Samsa Ivan, Stara Sušica; Sirca Leopold, God-nje; Smrdel Fran, Neverke; Mršnik Ludvik, S mr je; Oražem Jožef, Hrastje; Vilhar Andrej, Veliki Otok; Škrlj Fran, Zavrhek; Skok Anton, Sosič Alojzij, Rodik; ščuka Friderik, Volčjigrad; Ukmar Ivan, Gabrije; Iskra Anton, Novokračine; Udovič Jožef, Jelšane; Žorž Ivan, Podbreg; Slivar Ivan, Postojna. Pozdravi naših železničarjev. Srčne pozdrave pošiljamo vsem, staršem, bratom, sestram, prijateljem in znancem slovenski železničarji v Sulmo-ni. Družina Filipčič iz Merč, družina Škrinjar iz Povirja, družina Rusjan iz Gorice, Jelušič iz Štorij Briščak iz Vel. Repna, družina Križaj iz Trsta, Budali iz Gorice in Kravanja iz Standreža. Za gospodinje v župniščih I>odo letos prvikrat posebne duhovne vajo in sicer v uršulinskem samostanu v Ljubljani od 18. avgusta Zvečer do 22. avgusta zjutraj. Prihod točno 18. avg. zvečer ob 6. Prinesti je seboj molitvenik, ^žnivenec, za oskrbnino 66 lir ter posteljne rjuhe. Priglasite se takoj z dopisnico na naslov: Predstojništvo uršulin-skega samostana. Ljubljana, Jugoslavija. pri toni blaga cenejši kakor po želez-! nici. Tako so si znali Švicarji pomagati, j Dobro sredstvo. V Mehiki so mnogi botegarji hudi svo-I^odomiselci. Ko se je vnel očiten verski k°j, so katoličani napovedali bojkot, da n>hče ne kupuje pri tistih ljudeh. To je kotegarjem šlo do srca. Šli so se k vla-pritožit, češ da jih bo verslki boj uni-ker da prodajo- napolovico manj kakor doslej. indijanski napad na Španskem General De Rivera ima danes na Španskem vso moč v svojih rokah in komandira kakor se zdi njemu prav. V soboto je obiskal mesto Barcelono in se je proti večeru peljal v avtomobilu na postajo, da se vrne v Madrid, glavno oiesto španske dežele. KAKOR INDIJANCL .. V hipu zažene neki delavec oster nož z vso silo v generalov avtomobil. Kakor mečejo Indijanci sulice proti sovražniku. A mož ne zadene nobenega od gospodov v avtomobilu. Delavec prične seveda brusiti pete kolikor se je dalo. Z avtomobilom po njem. Taki gospodje kakor general De Rivera, ki ukazujejo celim deželam, imajo poleg sebe zaieraj dosti policije, da jih varje takih ljudi kakor je bil ta delavec. Policaji so se vozili v drugem avtomobilu tik za svojim gospodarjem. Ko so videli, kaj se je zgodilo, je eden namignil šoferju; ta je pritisnil z nogo in avtomobil je začel drčati kakor pošast za delavcem. Seveda sta bila kmalu skupaj. Da bi jim morilec ne ušel, so navozili z avtomobi- lom na njega in mu polomili noge. SVETLI NOŽ. General je med tem časom ustavil svoj avtomobil in izdrl nož, ki se je zapičil v mehko usnje na avtomobilu. Nož se je svetlel od ostrine. A tudi generalov o-braz se je svetil od zadovoljstva, ko je obračal po rokah orožje, ki je dišalo po smrti. Nato je dal povelje, da se pot nadaljuje do postaje. Na postaji je množica pozdravila visokega generala, ki je za kraljem prvi na Španskem, in snu tako čestitala, da je ušel smrti. Vlak je kmalu zažvižgal in odpeljal predsednika španske vlade v Madrid. ANARHIST. Napadalca pa So odpeljali v ječo. Ko so ga vprašali, kako se kliče, jim je re-kel: Jaz sem Dominik Masaks Torten, doma sem iz Salenta, tukaj blizu. Jaz ne pripoznavam nobene vlade in mislim, da bi se dalo živeti brez postav. Na kratko povedano: jaz sem anarhist. V policijskih bukvah so našli, da je bil Torren že večkrat zaprt, ker se je uprl postav4yn in posebno policajem. MIHIČ JAKEC Iz Genove pošiljajo pozdrave vojaki 90. pešpolka: Preskrky Filip v Senožeče, Židanik Jožef na Slap pri Vipavi, Valenčič Jakob v Narin, Kokelj Jurij v Laze pri Cerknem, Raspet Anton v Stopnik, Povšič Valentin Gruden Primož v Kanalski Lom, Bavcon Angel na Staro goro pri Gorici. »Dijaška Matica« v Trstu. «Dijaška Matica« je prenesla svoj tirad iz ulice Coroneo 17 v ulico Fabio Filzi 10, I., Trst (102). Opozarjamo, da se morajo doslej vsa pisma in prošnje nasloviti na novi naslov. »Dijaška Matica« v Trstu. Pet knjig za liter terana. V tržaških gostilnah plačaš teran po šest lir liter. Za ta denar ti Goriška Mohorjeva družba pošlje pet lepih knjig in sicer: 1. Velik koledar s slikami; 2. Domačo povest «Jelkin negeljček«, ki popisuje zgodbo fanta in dekleta, ki si po dolgih in britkih težavah ustanovita srečen dom. 3. «Legende o svetem Frančišku«, ljubke povestice s slikami. 4. Knjigo «Luč v terni«, ki opisuje, kako so veliki možje na^li Boga. 5. Dečkom in deklicam že namenjena knjiga «Moji prijateljčki. Lepo .slikana je, da bodo naši mali veseli in trdo bo vezana, da bo nekaj časa trajala. — Kako se naročite na Mohorjevo družbo ? Vpišite se pri bližnjem g. duhovniku. Ali pa pošlji!e 6 lir po nakaznici kar naravnost na Goriško Mohorjevo družbo, Gorica, Corso Verdi 1, in zapišiti pod svoj naslov: Nov ud. Pohitite, ker je zadnji čas 1 Mali predrznež. Na Ormoški cesti v Ptuju prebiva v Murščevi hiši živ štiriletni fantek, ki ga pozna vsa cesta. Tam vozijo mimo vlaki. Te pa mali Hanzek opazuje in vidi v njih velike in male ljudi. Po kosilu je izginil, šel na kolodvor, se vse-del v vlak, in se odpeljal v širni neznani svet. Starši so ga popoldne iskali, ni ga bilo nikjer. «Zvečer bo že prišel vsaj k večerji in spat,», a ni ga bilo. K sreči so izvedeli, da so v Mariboru našli malega Frančka. Za Frančka se je izdajal. Šli so iz Ptuja ponj v Maribor in ga privedli domu. Tako je bilo prvo potovanje malega Hanzeka v širni svet. ZANIMIVOSTI. Pravila najboljšega pevca, 1. Ko pristopiš kakemu pevskemu društvu, bodi že vnaprej odločen, da ne boš pevovodje preveč razvadil, sicer bo mož prenapihnjen. K več kot vsaki tretji skušnji ne smeš pod nobenim pogojem prihajati. 2. Zato pa glej, da ne izpustiš nobenega izleta, prireditve itd. svojega društva. Dober vtis napravi, ako je zbor takrat močan in stojiš v prvi vrsti, tako, da te more občinstvo videti. 3. Pri skušnjah pa si izberi prostor, kjer te pevovodja ne more videti in da bi te mogoče ne slišal peti, se samo delaj tako, kakor da bi pel. 4. Samo, kadar je p (to se pravi piano, saj znaš tuje jezike) napisan v notah, takrat smeš glasno peti, kajti na takih mestih drugi pevci ne upajo z glasovi prav na dan. Tu imaš najboljšo priliko, da lahko sem sebe slišiš. 5. Aiko to pevovodji ni všeč, poglej svojega soseda, kakor da bi bil on pel; ako te pevovodja kljub temu nahruli, mu tega ne zameri. On si namreč do-mišijuje, da o petju več razume kot pa ti. 6. Kadar ima glas, kateremu ti pripadaš, ravno pavzo, povej svojemu sosedu kako najnovejšo smešnico. To u-trjuje pevsko edinost. 7. Za vsak slučaj vzemi k skušnjam kako knjigo s seboj, kajti pri skušnji ti lahko postane dolgčas. 8. Pri petju nikdar ne glej na pevovodjo, pač pa le v note, sicer bodo drugi pevci mnenja, da ne znaš iz not peti. 9. K skušnjam prihajaj vedno prepozno, in na ta način postaneš odlična oseba. Da bi ne ostal neopažen, kadar prideš, zavzemi svoj prostor z velikim ropotom. 10. Pazi, da te pevovodja zapiše kot navzočega, sicer te utegne iz društva izključiti. Ko pa si vpisan, se smeš kmalu zopet izmuzniti. Ako so kljub izpolnjevanju teh zapovedi nevljudni napram tebi, izstopi iz društva. S tem nisi ničesar izgubil in vsako drugo društvo te bo radevolje sprejelo. Ko so te pa že iz vseh društev vrgli, ustanovi si sam svojega. V društvenem lokalu pa razobesi te zapovedi iiMirn, Prijateljem poslala sva svarilo, ni 10Lili da bi kaj naročnine obrodilo. 1» vrn i Če to svarilo jih ne spreobrne, JniVOl ■ se Mali list od hiše jim odvrne. ter vsakega novovstopivšega člana za-prisezi, da jih bo spolnjeval. Potem bo tvoje društvo rastlo, cvetelo in uspevalo ter bo kmalu močneje kot vsa ona društva, katera so te izključila oziroma ven vrgla. Vztrajnost zmaguje. Mala a svobodna in napredna Švica se nahaja sredi evropske suhe zemlje. Med vojno je zelo čutila pomanjkanje pomorskega pristanišča. Do tega seveda ne more priti, ker bi morala ukrasti kos dežele sosedom. Toda plovna svoboda velja tudi za velike reke. V Švici izvira nemška reka Ren (Rhein). Ob Renu je mesto Bazel še v Švici. Do tam pa niso mogli parniki prihajati. Švicarska država je tedaj z velikanskimi stroški dala iztrebiti strugo Rena od Bazla do nemškega Mainca. Sedaj prihajajo parniki iz obmorskih 'pristanišč Rotterdama ali Antverpna po Renu naravnost v Švico brez carin. Tudi prevoz je po vodi za 40 Povsod sleparija. V Indiji je kačja nadloga strašanska in umre vsled kačjega pika na tisoče in tisoče ljudi. Zato so razpisaili državni urad;i velike nagrade tistim, ki so prinesli kakšno ubito kačo. Nemalo so se pa čudili, ko je bilo ubitih kač toliko, kakor bi vsa Indija ne bila drugega kot kačja zalega. Preiskali so stvar in so prišli na. to, da so domačini imeli cele naprave, kjer so kače umetno gojili in redili in so jih na ta način seveda lahko v nenavadnem številu prinašali v urade. Bizoni. Ta žival, prednik naše goveje živine, je v Evropi že skoro iztrebljena. Menda jih je v vsej Evropi samo še 67; 11 jih je v zoološkem vrtu pri Stockholmu na Švedskem, 13 na Nemškem, 7 na Holandskem, 7 na Angleškem, kar jih je namreč skupaj. Ostali se porazdelijo po raznih zooloških vrtovih. Sedaj so dobili sledove bizonske črede v porečju reke Kuban v Kavkaziji in je sovjetska vlada oni okraj že proglasila za narodni park. V takih parkih ne sme nihče loviti ali streljati, žival uživa popolno prostost. Razburljiv prizor. V nekem pariškem cirkusu se je vozil vsak večer sin lastnika z motociklom po deskah v zraku, tako zavitih, da je bil mestoma z glavo navzdol obrnjen. To se večkrat vidi. Nekega večera pa mu je motor ven ušel in padel je dol v levjo kletko, kjer je bila ravno predstava. Kljub temu, da je streho predrl in je silovito padel, je bil vendar še tako močen in pri zavesti, da je skoz predrto streho ven ušel. Pobesnele leve je pa krotilec toliko časa z revolverjem strahoval, da miu je prišlo cirkuško osobje na pomoč, in so pognali leve v drugo kletko. Preganjanje katoliške cerkve v Mehiki Mehika je dežela na jugu Zedinjenih držav, obsežna, toda slabo obljudena in v kulturi nekoliko zaostala. Glavno mesto se tudi imenuje Mehiko. Kot v raznih južnih deželah, je tudi tam doma vroča kri, katera hitro vskipi in zopet popusti. To še ni najhujše. Hudo pa je to, da to deželo, dasi jo 99% prebivalcev katoliške veroizpovedi, vladajo framasoni, svobodomiselni liberalci in z njimi združeni protestantje. Ta zveza ima v rokah vse javne zadeve in vlada mehikansko deželo po staroliberalnem kopitu in v duhu najbolj trobastega svobodomiselstva. Zato se v ondotni javnosti vera močno zaničuje. Naj 'navedemo en zgled tega sovraštva proti veri. Proti evharističnemu kongresu. Škof Droissaerto iz Kolumbije piše : «Na vsak korak vidimo v Mehiki strašno nasprotje. Cela dežela je za 99 odstotkov katoliška. Njeni prebivalci so izredno pobožni in verni, država ima izredno slavno katoliško preteklost. In v taki popolnoma katoliški deželi nimajo katoličani nobene pravice in nobene svobode. Na vsak korak se vsako izpovedovanje katoliškega življenja zatira, pri vsaki priložnosti se kruto žalijo katoliška čuv-stva in prepričanje. Evharističnega kongresa, ki se je vršil v Mehiki, se sicer vlada vsled prisotnosti številnih tujcev ni upala prepovedati, toda po skrivnih potih, zlasti s tem, da je podpirala socialiste in komuniste, je ovirala in motila naj lepše svečanosti. Tako bi se bil moral predvečer glavnega dne kongresa praznovati v velikem gledališču glavnega mesta. To gledališče je last nekega katolika. Vse, kar ljubi lepo umetnost, je prišlo. V prvih vrstah so sedeli škofje, celokupni diplomatski zbor in mnogo odličnega občinstva. Vstopnina jo bila precej visoka, da bi se s tem vsaj deloma krili stroški kongresa. V zadnjem trenutku, ko je vse čakalo, da se dvigne zastor, je stopil predenj duhovnik in moral pozvati navzoče, naj se odstranijo, ker so socialisti ukazali godbenikom, da ne smejo svirati na tej proslavi in so preprečili, da bi mestna elektrarna dajala za ta večer potrebno luč v gledališče. Res so luči takoj ugasnile in udeleženci so morali oditi. Poleg toga «o socialisti napovedali bojkot gledališču, ker ga je njegov lastnik dal na razpolago za versko slovesnost. Ista u-soda je doletela tudi lastnike vseh drugih poslopij, ki so odstopili svoje prostore za kongresne slovesnosti«. Protiverske postave. V času, ko je cvetel liberalizem, so mehikanski katoličani sladko dremali, meneč da kdor vpije «2ivijo narod ! živela domovina !» ne more biti slab človek in da vera ni v nevarnosti. Tako so puščali na vlado brezverce vseh barv, ki so v parlamentu sestavljali proti- cerkvene postave. Že rajni cesar Maksimilijan je imel sitnosti radi takih postav, ker je nasprotoval framasonom. To tudi ni bil zadnji vzrok, da so ga ustrelili. S politiko natezanja se je več ali manj posrečilo doseči, da se take postave niso izvajale v celi strogosti. Toda prišel je slednjič na čelo republike pred-sednih Calles, ki je bil nepreviden dovolj, da je izbil čep. Lani in letos je postajalo razmerje med državo in cerkvijo vedno bolj napeto, dokler ni izbruhnil očiten boj. Kaj hoče Calles. Zatrdil je, da po oktobru 1926. ne bo več katoliške vere v Mehiki. Otvoril je ogenj .na celi fronti. Republika je izgnala s svojih tal papeževega poslanika in prepovedala škofom zvezo z Rimom. Republika se je polastila vsega cerkvenega imetja in proglasila cerkve za državno last. Pustila bo izvrševati službo božjo le duhovnikom, ki bi se podali, pripoznali krivične naredbe in se odcepili od Rima. Potem je prišla naredba, da ne smejo škofje določevati števila duhovnikov, ampak vlada. Na vsakih 10.000 ljudi naj zadostuje en «državni» duhovnik. Noben duhovnik, ki ni mehikanski državljan, ne sme vršiti duhovniške službe v mejah republike. Vsi duhovniki se morajo oženiti, drugače jih zadene kazen. Duhovniki ne smejo kupovati, imeti ali upravljati nobenega premoženja, ne smejo načelovati dobrodelnim društvom, ne smejo upravljati pokopališč. Duhovnik ne sme javno izreči svojega mnenja o državnih zadevah, zakonih in naredbah. Časopisi, ki imajo kakršenkoli verski znak, ne smejo objavljati novic o vladnih naredbah, še manj pa o takih rečeh zapisati svoje mnenje.. Boj za šolo. Kdor iuia šolo ima bodočnost. Zato duhovniki ne smejo učiti v šolah, tudi ne smejo ustanavljati zasebnih šol ali vzgojnih zavodov. Biti smejo torej le državne šole. O teh pa govori postava tako : «Pouk v državnih šolah je brezverski. Istotako moja biti pouk v zasebnih šolah, najsi bodo ljudske ali višje šole, samo brezverski. Prepovedano je, da bi Mehikanci pošiljali otroke v šole izven države«. Proti svobodi združevanja. Postava pravi najprej tako-le : «Za-jamčena je popolna svoboda društev in zborovanj za vse zakonite namene«. Brž nato pa trdi : «Vsako politično združenje, ki ima v svojem naslovu le kako besedo verske označbe, ali v programu le nekaj verskih namenov je najstrožje prepovedano. V7 verskih prostorih se ne sme vršiti nobeno politično zborovanje«. Proti krščanskemu delavstvu. V Guadalajari je vladni špijon z gručo socialističnih pajdašev napadel trumo mirnih delavcev, ki so stopali iz cerkve sv. Frančiška. Socialisti so na svoje tovariše streljali, so jih šest ubili in dvanajst ranili. Vse samo zato, ker so bili delavci verni katoličani, kar je po receptu ((svobodomiselne svobode« prepovedano. Calles je torej tudi boljševikom podoben in proti katoliški veri nastopa s podobno ostrostjo kakor ruski komisarji proti pravoslavni veri. Toda ruskim bo-jevitežem so se že rogovi obrusili in še hitreje bo doigral gospod Calles v Mehiki. Cerkev se vojskuje. Calles se je uračunil. Šel je za tem, da odcepi katoličane od papeškega Rima, ustanovi neko «državno cerkev« in tako preslepi svoj narod. Toda ljudstvo in duhovščina se čutita po novih postavah le še bolj utrjena v zvestobi do Petrove skale in vse se je takorekoč enodušno dvignilo na odpor. Vlada je napovedala, da s 1. avgustom prevzame povsod cerkvene ključe. Škofje so odgovorili v celi deželi «interdikt». Noben duhovnik torej ne bo prosil občinskega komisarja, naj mu blagovoli milostno dovoliti uporabo cerkve — nasprotno : z istim dnem preneha vsaka javna služba božja, maše, poroke, spovedi, pridige, procesije, krsti, zvonenje itd. Dokler bo imel komisar ključe, naj varuje prazno cerkev. Ne bo si domišljal župan, da je on škof, ne' Calles, da je on papež. Napoved interdikta je imela zelo velik učinek. Verno ljudstvo je drlo zadnje dni julija v cerkve, da prejme sv. zakramente, dokler se še dele. Neki škof je birmal v enem dnevu 5000 otrok, dokler ni ves upehan omedlel. Neki duhovnik je hkratu izvršil poroko 27 parov. Nekje drugje so 'krščevali do polnoči zadnjega julija, dokler ni prišla policija, da se polasti cerkve v imenu države. Kdo bo zmagal. Ljudski srd je obrnjen sedaj proti Cal-lesu in njegovim podajačem. Že pri zapiranju cerkva je prišlo do dejanskega odpora. Na raznih krajih so ljudje policijo napadli in ona je odgovarjala tudi z revolverji. Calles si daje poguma in upa, da bo vse premagal, toda že se oglaša tudi zunanji svet, ki ne odobrava mehikanskega boljševizma. Združene države, ki so neposredni sosed Mehike, se boje večjih nemirov in morda tudi iščejo prilike, da se vmešajo v mehikanske zadeve. Calles bo torej kaj kmalu začel piskati na miroljubne note, pospravil papirje in sladko rekel : ((Oprostite, gospodje, to je bila neljuba pomota; čisto po nepotrebnem ste se ražburili. Saj vera ni v nevarnosti in jaz sam jo o-sebno visoko spoštujem«. Pričakovati je torej, da za novicami o interdiktu in o nemirih pridejo vesti o pogajanjih med Cerkvijo in državo. Poravnajte naročnino! Pravice in dolžnisfl države O državi, njenih pravicah in dolžnostih so napisane in se še pišejo obširne knjige. Nič čudnega ! Država in njena organizacija je dandanes tako zgrajena, da se njen vpliv čuti na vseh poljih. Država sega s svojimi zakoni v vse življenje posameznika in v življenje družb in organizacij. Že v preteklosti pa je bila in je še tembolj v sedanjosti borba med tistimi, ki vodijo državo in tistimi, ki se štejejo za njene podložnike —- to pa radi tega, ker se ne skladajo v tem, kakšne ima država pravice in kakšne dolžnosti. Zmotni nauk. Nekateri mislijo, da je državi na prosto dano, delati, kar hoče, in da ni nobenih pravic, katerih se ne bi smela dotakniti, jih odvzeti ali omejiti, naj že bodo pravice posameznika, družine ali svobode združbe. Tako n. pr. v Rusiji boljševiška vlada ne priznava staršem pravice do vzgoje otrok. Boljševiki pravijo tako : E-dino država ima pravico do otrok, le državna oblast ima dajati predpise, kako se bodo otroci vzgajali, ne da bi bilo treba kaj vprašati starše. Kdor bere zgodovino narodov in držav v zadnjih 200 letih, bo zapazil sledeče dejstvo: čimbolj se je kje razširil ne-krščanski, brezbožni duh, čimbolj so se oddaljili od krščanstva tisti, ki so vladali države, tem manj je bilo v tistih državah svobode. Tudi dandanes je mnogo državnikov, ki tako pogansko mislijo o pravicah države. Poglejmo pa sedaj pravi nauk o pravicah in dolžnostih države. Čemu se ljudje družijo v države. Ljudje se družijo v različno združbe zato, da bi zedinjeni lažje dosegli kake določene namene. V organizacijo žene človeka naravni nagon in potreba. Tako je človek ustvaril prvo in najvažnejšo organizacijo : družino; tako so nastale občine, narodi, tako tudi države. Osnovna pravica vsakega človeka jo : živeti in se izpopolnjevati. Vsak ima torej pravico, varovati svoje življenje in zdravje in zato tudi pravico delati, pridobivati to, kar mu je k življenju potrebno. Ima pa tudi pravico, da izpopolnjuje in razvija svoje dušne zmožnosti: um, srce in voljo, z drugo besedo, da se vzgaja tako, kakor najbolje spoznava, da bo prospešno za njegovo časno in večno korist. Tudi državo so ljudje ustvarili s tem namenom, da bi v nji lažje razvijali svojo dušne in telesne sposobnosti, da bi si bolje zagotovili življenje in napredovanje. Z drugo besedo: človek pričakuje od države pomoč to podporo za dosego časnega blagostanja. Kaj je torej dolžnost države. Iz povedanega sledi, da je namen države ustvariti ugodne razmere, v katerih bodo mogli posamezni ljudje doseči zemeljsko blagostanje. Prvo dolžnost države je tedaj braniti osnovne pravice dr- PODLISTEK Slovenski pasjem. V katapanu, ki ga je spisal osapski župnik leta 1716., je izrecno napisano, da se na cvetno nedeljo poje trpljenje našega Gospoda v narodovem, to je slovenskem jeziku. Župniki sq sami prevajali zgodbo trpljenja iz latinskega v slovenski jezik in so prevod boljšali. Dva prav skrbno in lepo spisana prevoda se še nahajata v osapskem župnišču; starejšega je spisal, kakor sem dognal iz pisave in tinte, župnik Josip Slokovič, gotovo Vipavec, leta 1747. Drugi izvod, ki je zelo lepo spisan, je prepisal župnik Ivan Ba-ruzza v letih 1753. do 1760. Ta gospod je bil v Ospu celih 45 let, Bravce bo morda zanimalo, kako so pisali pred 170 leti. Zato sem prepisal nekaj odstavkov. «Passion, tu je terplenje nahsiga Gospuda usmi-leniga Jesusa Kristusa, sapissovanie po, S. Mateusu. Vnim istim zassu je reku jesus k su-oim jogram: Vi veste de zas dva dni bo •velicha nuchz inui sin tiga zlouecha boj isdan de bo krisan. Thedaj se so u kup j sbrali Farij spredniki inui Judoushi sta-rihsi na dvor tiga vishiga Faria, katerim ie blu ime Kaifas«. Pasjon so peli tako, da so si v cerkvi razdelili vloge. Za pripovedovalca je bil kak mož, ki je znal gladko brati, duhovnik je pel vlogo Jezusovo, za Judeža je bil kak grd hripav bas, pela je množica, Peter, dekla itd. Po vsej nši deželi so tako peli pasjon, kar je zelo hvalevredno. Kako da ne ? Saj se ljudstvo dolgočasi, ko bere duhovnik pol ure ali celo uro na-tiho latinski pasjon. Tudi dandanes se je ohranil slovenski pasjon v mnogih istrskih cerkvah. Drobiž iz matičnih knjig. O farnih krstnih, mrliških in drugih knjigah, sem našel nekaj drobtin, ki u-tegnejo zanimali tega ali onega farana. Dne 5. avgusta 1657, je sedela 3 'A letna Marinka, hči Luke Illabjano, na ognjišču. Padla je v kotel z vrelo vodo in umrla. — Dno 3. septembra 1658. je prišla neka mlada in uboga Anica s Tater, da bi nastopila službo v Ospu; slabost jo je še na cesti obšla in je nagloma umrla. — 7. dec. 1660. je neki Matija Zajec utonil v roboješkem potoku. — V dobi, ko jo tekla med Avstrijo in Benečijo po grebenu državna meja, se je po naših krajih dosti tihotapilo, V Gabrovici je bila obmejna garnizija z lajtmantom na čelu. Tako so na primer ustrelili Mihaelo vdovo Levak, tihotapko, ko je hotela bežati čez mejo. Pokopali so jo na grobišču sv. Nikolaja v Gabrovici. — Leta 1644. in v naslednjih je precej vpisanih Majd: Majda Purgar. V knjigah beremo tudi druga lepa imena: Marina, Jelenka, Matejka itd. — Brandoliai iz Kortin so vpisani že 28. januarja 1611. Krajevna imena. Prvič se v knjigah imenuje naselbina Stramar leta 1612. Tedaj je umrl neki «Z ulic h ex Stirmar«. Torej ne Stramare, ampak Stirmar. — V prejšnjih stoletjih je bila znana vas Podbegi in ne Pobegi. Leta 1647. je zapisano še vedno Podbegi, kfisneje so pisali že Pobegi, ker je trdi «d» odpal. — Tudi so pisali v farnih nnji-gah še leta 1750. Pasja vas. Obliko Dekani so vpeljali po laški Villa dei cani, Dečani. — Leta 1626. v aprilu se je rodil v Ospu neki Juri; botri so bili Miha škibin in Ivana Stok iz Lokve (ex Loohua). Stari ljudje. Leta 1648. jo umrla 100 let stara Antonija Elor. Dne 23. aprila 1651. je umrl Ivan Korošec, ki je učakal čez 100 let. Istega leta je umrl Jakob Borut, tudi nad sto let star. Leta 1656. je umrl Marko Fur-] lanič v starosti 95. let. To so bile častitljivo starosti, ki so danes redke ali jih sploh j ni več I žavljanov, ki smo jih zgoraj omenili. Država mora potemtakem paziti, da posa-®»zniku nikdar ne krati pravice do življenja in do napredka. Drugo dolžnost ima država v tem, da v dosego blagostanja nudi ljudem pomoč tam, kjer so sami prešibki. Tako n. pr. če se kmečkemu stanu slabo godi in ga drugi izrabljajo mu mora država priskočiti na pomoč s primernimi zakoni ali odredbami. Razume se, da država pri takih odredbah ne more imeti pred očmi vsake posamezne osebe, ampak splošmost. Iz teh dolžnosti, ki jih država ima, se spoznajo tudi njene pravice in je v glavnih potezah razvidno, kaj ona sme in česa ne sme. Pravica države. Državi gre toliko pravic, kolikor jih Potrebuje v dosego svojega namena, da fluore uspešno vršiti svoje dolžnosti, čez to mero pa ne sme segati. Ona torej ni-®a pravice, škodovati zdravju, življenju ali duševnemu razvoju državljanov. Drsava dela krivico, če odreja kaj takega, kar bi oviralo telesni ali dušni napredek ljudstva. Država dela krivico, če ftoče pomagati tistemu stanu, ki je ponoči potreben. Krivico dela, če en stan Podpira čez mero potrebe na škodo drugega (n. pr. kapitaliste na škodo delavcev ali veleposestnike na škodo kmetov itd.). Pravi nauk « državi je torej le tisti, ki v skladu s krščansko vero varuje naravne, od Boga dane svoboščine državljanov in odmerja državi le tiste pravice, kateri ji priti-£ejo ,po meri njenih nalog in naravnega prava. Pepo iz Koludrovice v Postojni. «Lei njento pagar» sm hitru pogriintau jn ni bi o treba dva bota reč. Ku dva zajca sva se z Matildo hitro pobrala v jamo, nem, za an hip užej pr guodceh; nekaj parou sv* spodmakenla, a ri oh deset nuh popeštala jn prute zadnjem sva plesala skorej sama. Ku je štikelc gejnau sm se uobrisau z rokavom po čele, orko sm reku, an malo predoug je beu vseleh, tiide Matilda je bla vsa mokra. Ma liišno je vseleh blo. Pole so zaguodle na lušten valček. Ku je fulk videu, da sm nazaj mojo primeu, ni teu jt nobeden plesat. Jem bem ni dišalo. Midva se pej nisva neč zanje zmen-la. Kar lepu na drobčkeno, sva jo začie-la, pa sm jo zasiikau, pa sva se spestila jn plesala usak zase, pej sva nazaj prši vkep. Vse je zjalo v nas dveh, Guodci so tisti hip kar pulko začieli, menda so miselne, da jo bova skazila; mi dva pa ajns cvaj za njimi, j.n sva jo uži-gala, da sm misleu, da imam 18 let, ne tJO. Ledjo so začiele touč in kričat: Bravo. bravo, jest pej sm zazjau vs u veselje: Viva noj ke šemo puti ! Vse se je smejalo. Jest jn ona pej še bel. Taku se je godilo Pepote v postojnske jame. Kaj nam z dežele pišejo f ESE Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordinira v Trstu vla N. R. Imbrlani 16, I. (Pral via S. Glovannl) V od 9-12 in od 5-7. Žrtje in ples v DOLENJAH pri Jelšanali. Dne 1. avgusta smo ga res lomili. Še čez polnoč smo vlivali vase pomoč brez težkoč. Vrteli smo se, da se le vse kadilo in. škripalo. V 3 gostilnah smo rogovilili in častili sv. Ano, praznovali Anino. Tri godbe so razveseljevale naša mrzla srca. Salame, klobase, šunke kr’;h in vino in pivo so polnili naše prazne želodčne in trebušne prostore. 60 sodčkov piva smo spraznili. Račun je bil 5000 iir. Kako vejliko cementno jamo je treba zgraditi za CO sodčkov piva ? Kako dolga bi morala biti cev, v kat »r j bi spra vili 1500 iltrov piva ? Gospodje, ki imate v rokah usodo naroda, omejite ples in poboje ! Govon se, da je 20 fantov zaprtih, to je en majhni uspeh plesa, poleg vsega drugega gorja in zla. Prijatelj kmečkega ljudstva. HRUŠEVICA pri Štanjela. (Le pleši, Marko, pleši). To bomo plesali na sv. Lovrenc v-Hru-ševici. Še naš štanjelski g. župnik nam gre na roko. Ker smo se mi fantje toliko trudili za ples, ne bo ta dan g. župnik niti maševal. In tako je tudi prav, da se bodo okoličanska dekleta tem lepše na-štimala, ker jim ne bo treba hoditi dvakrat v našo vas. Pričakujemo obilo udeležbe' s strani mladine in povemo, da morajo biti vsa dekleta moderno napravljena — ostrižene morajo biti vse in sicer na «bibelbubi». Za vse fante pa je obvezno, da prinesejo s seboj obilo denarja, ker hočemo imeti celi teden praznile. — Ker nas je prirediteljev le sedem, iščemo še osmega, da bomo na pare to pa zato, da bomo dobiček lažje delili. Drugače bi bila delitev prekun-štna. — Pridite vsi na naš kulturno-izobraževalni ples, katerega priredi vaša prosvete željna mladina. — Le pleši, Marko pleši! Saj ti denarja ne manjka. Iztreznil se morda ne boš, a takrat boš že bos in nag. Pika. DORNBERG. Letina. Pri nas že dobiš zrele jagode na trtah. Grozdje kaže še precej dobro. Zadovoljni bomo, ako nam ljubi Bog pusti vsaj to, kar nam je do sedaj ostalo. Zakaj ni ga skoro dneva da ne bi nebo grozilo našemu pridelku. Šiba božja je udarila letos že skoro vso okolico, aam še prizanaša; skoraj vsak dan zamolklo zvonijo naši zvonovi k hudi uri. Ako ostane pri tem, bo vinska letina srednja. Trti in tudi turšici je treba sedaj solnca; do sedaj smo imeli vse preveč dežja. Staro vino smo vse prodali. Le malokateri je tako srečen, da ga še ima. Cena yina je precej poskočila in se suče od 280 do 300. Vidi se, da imajo kupci do na Se zlate kapljice zaupanje. Priporočamo se jim tudi za letošnjo kapljico, ki še zori. — Krompir je lep, kjer ga ni voda vdušila; v nižjih legah je letos zastajala voda in škodovala poljskim pridelkom Se nekaj glede krompirja. Po naših li stih nas vedno poučujejo naj menjamo večkrat seme. In letos se je spet poka zalo, da so nas učili prav; tam, kjer s.no sadili tuje seme, je krompir dobro obrodil, domači krompir pa gnijo. Tudi letoviščarjev imamo letos precej; najvjč jih je prišlo iz Trsta. Sedaj je pač pri nas najlepši čas, ko grozdje dozoreva. VREME. Pri nas se jo udomačila grda in žalostna razvada. V nedeljo greš k maši: cerkev skoro prazna, po gori pa cele skupine koscev. Ker «Mali list» ni ravno Pastirski list, ki ga verniki od časa do časa slišijo s prižnice, ne bomo tu razmotri-vali, kakšne zle poseldice ima taka razvada z verskega stališča, ampak s socialnega stališča sploh. Marsikomu je znano, kako ogromen in dolgotrajen je bil hoj za 8 urni delavnik. Vemo pa tudi, da je bila obenem s to stavljena zahteva za 30 urni zdržni počitek, da torej nikjer ni zahteve, da se z vpeljavo 8 urnega delavnika, nedelja proglasi za delavnik. Gotovo so temu 'v prid govorili važni razlogi. Pa bo rekel kdo: tega si pa v celoti kmet ne more privoščiti, v današnjih časih celo ne. Ja, kaj kmet ni ravno Lako človek kot kak tovarniški delavec, a naj je on manj cenjen in zato večji tr-pež ? In gotovo je, da je poljski delavec, ki dela na dan povprečno dvanajst ur, popolnoma upravičen do nedeljskega počitka. In že iz tega razloga bi morali imeti obzir gospodarji do delavcev, ki jih ravno na nedeljo zganjajo skupaj, in delavci do gospodarja, posebno pa gospodinje, da mu kak drug dan niso pripravljeni zbrati se v takem številu za košnjo. Sploh pa _ kratko rečeno: dober in uvideven gospodar svojih, kakor tudi tujih ljudi v nedeljo ne ho gonil v senožet. Le poglejmo po fari, saj imamo še precej takih hvalevrednih izjem: ne delajo v nedeljo, pa imajo vse o pravem času obdelano. To preudarimo in uredimo delo v tej smeri, saj je izgovor, da na drugi dan ni mogoče dobiti delavcev, docela jalov. In letošnja izkušnja nam je često pokazala, da se trava v nedeljo pokošena res težko spra- vi na oder 1 VRHPOLJE pri Vipavi. Tukajšnje katoliško prosvetno društvo priredi dne 8 t. m. ob pop. igro »Zlatarjevo zlato«, dramio v 6 dejanjih (9 slikah). Pevske točke : F. Juvanec: «Rožma-rin» s tenor solo ter A. Foerster: »Ljubica« poje mešani zbor. Ker je igra nova in tod še ne igrana, pričakujemo obilo udeležbe. PCDGRAB. Za opasilo sv. Jakoba so se fantje močno potegovali. Mladina je hodila že prejšnje nedelje plesat samo da si izpleše za opasilo potrebno milost. Pa vse je kaza- lo, da ne bo nič. Šele zadnje dneve se je zvedrilo v Balbovih oblakih in tako je ples bil in zdaj bo kar naprej nedeljo za nedeljo, kajti narod je potreben izobrazbe in lir tudi ne manjka. Komisarja smo menjali. Dosedanji komisar je bil odpoklican, njegovo mesto pa je prevzel šolski ravnatelj Prelac. Ta je velik narodnjak in bo Podgrad krasno napredoval pod njim. VREME. Glavni romarski shod na božji poti v Vremah se že od davnine vrši na Veliki Šmaren 15. avgusta, letos ravno na nedeljo. Ker pride po navadi več romarjev že prejšnji dan, bo zanje v soboto ob Zdravi Mariji pridiga in blagoslov; nato spovedovanje. Drugi dan na praznik bo prilika za sv. spoved od -4-tih zjutraj naprej. Prva sv. maša ob 6%, druga slovesna ob 10 uri, obakrat govor, popoldne ob 2. pete litanije in blagoslov. Letina kaže primeroma dobro, če nam bo še v bodočo vreme prizanašalo ; zlasti je pa vremska dolina bogato obložena s češpljami, ki so po svoji dobri kakovosti daleč na okoli znane. Skrbi nas, kam bomo to blago spravili. Kupci, oglasite se v Vremski dolini. BILJE. «Naše «Prosvetno društvo« bo priredilo dne 15. avg. veliko akademijo na dvorišču g. Gorkič-a; zastopani bodo vsi odseki: telovadni, dramatični in pevski. Med odmori igre «Davek na samce« bo svirala godba. Sodeloval bo telovadni odsek iz Mirna, Spored bomo objavili prihodnjič. Bratje, sestre in prijatelji, pridite! PLAVJE. V petek 23. julija smo imeli Plavčani žalosten dan. Spremili smo k zadnjemu počitku 23 letnega mladeniča Avgusta Kocjančiča. Nekako pred 3 leti je zbolel pri vojakih in od takrat naprej je hiral vedno bolj. Trpel je udan v voljo božjo. Zlasti zadnje dni se je zvijal v hudih bolečinah. V sredo 21. julija zvečer pa je previden s tolažili sv. vere izdihnil. Pokojni Avguštin je bil vzor mladeniča.; to je pričal tuid njegov pogreb. Domači pevT ski zbor mu je pel žalostinke v slovo in ob žalnih zvokih godbe se je sleherno oko porosilo s solzami. Dragi Avguštin, uživaj večno veselje na onem svetu. Nasvidenje nad zvezdami ! SAKSID pri Dornbergu. Pravijo, da nam bodo razdrli most, ir i pelje v Steske in ki so ga vojaki zgradili, ter da tam postavijo samo navadno brv. To bo za nas velika škoda, ker ne bomo mogli več voziti v vinograde na oni strani Vipave. Narediti bomo morali velik o vinek okoli Rojčih. Se enkrat prosimo slavno županstvo, da bi v postavalo naše želje in da bi vse dobro preštudira! > pi-cj kakor nam razdere most. Pa morda županstvo ni še tega sklenilo, sru nam ni znan nikak uraden sklep, in upamo, da so to le govorice. Vendar oe priporočamo za vsak slučaj. — Več Saksidovcev. VOGRSKO. Ta teden dobimo po dolgem času zopet lastnega dušnega pastirja. • Iz Cepovana pride k nam za župnika g. Franke. Že danes mu kličemo: Dobrodošel ! Gotovo so se Čepovanci težko poslavljali od Vas, •ki ste jim 7 lot stali ob strani, a tudi mi Vas željno pričakujemo, ker zahteva Gospodov vinograd tudi pri nas krepkega delavca ! Iz BRKINOV. Volk je začel zopet po Brkinih razgrajati in napadati ljudi. Od te zverine so najbolj prizadete Misliče, kjer ima volk svoj brlog. Tega ne bo prej konec, dokler se brlog ne podere; kakor se čuje, se bo to v doglednem času zgodilo; trije vogli so že šli rakovo pot, a četrti gre za njimi. Vendar tudi miličnikom na Barki priporočamo, naj se o zverini zadostno informirajo, saj ta brlog je poznan od Trsta do Postojne. LIVEK. Iz naše vasi se oglašamo bolj poredkoma, a danes se moramo zaradi dopisa v «Edinosti» od 25. julija. Povem vam, ko smo dobili to «Edinost», smo kar debelo gledali. Dopis v »Edinosti« je bil neresničen. Dopisnik sam ne ve, kaj piše. Kaj se godi na Livku, to vemo mi tukaj, kdor pa nič ne ve, naj molči. In če že kdo v «Edinost» pisari, naj bolje premisli, kaj piše. Zdravo ! Naša pošta. M. Namar - Kambreško. Naroč. za leto 1926. poravnana, V katero svrho ste tedaj poslali dne 26. VII. L. 10,— ? K. P. P. 66. naročnino L. 10. prejeli. I. K. Brez.: Kdor je izvršil ljudisko šolo, lahko prosi za sprejem v enoletno kmetijsko šolo v Mariboru Obenem naj prosi za vse ugodnosti, kakor je bilo objavljeno v «Malem listu«. Klub n. u. n. Pošiljali bomo «Mali list« do konca t. 1. Prosek. Dopis smo se bali priobčiti; saj veste, kako je. Š. E., Pliskovica:: Vojaščine ste oproščeni z odlokom od 15. 6. 1926, odpustnica se izda po treh mesecih, t. j. 15. IX. 1926. Glede državljanstva nimamo še odgovora. Vendar je boljše, da ostanete naš državljan, saj lahko kljub temu delate drugi državi. R. Fr. za Ivana Poklarja, Podgraje : Verjetnost je, da dobi pokojnino tekom 4 mesecev; pošljite nam natančnejše 1'ojstrte podatke (ime očeta in matere itd.) da ukrenemo potrebno. Darovi za „Mali List“. A. Furlan 5 lir. L. Širca-Pliskovica 25 j lir; R. Zadnik - Divača 1.40 L. Gospodarstvo BORBA PROTI POLŽEM. Od vseh strani iz dežele prihajajo pritožbe, da delajo polži veliko škodo na zelenjavi, na fižolu, krompirju itd. Borba proti polžem je zelo težavna in preizkušanega sredstva še nimamo. Največ koristi še obiranje polžev, ki pa je seveda zelo zamudno. Od drugih sredstev rabimo živo apno, katerega zvečer ali pred solnčnim vshodiomi (najboljše zvečer) raztrosimo po vrtu ali po njivi. Seveda mora biti vreme suho in ne vlažno ali mokro, ker v takem slučaju nič ne koristi. Živo apno nam koristi oziroma uničuje polže na sledeči način: Znano je, da je polž vedno moker posebno pa na onih delih, ki so navzdol proti zemlji ali predmetu, na katerem polž sedi ali leze. Ako pride vlažni del polža v dotiko z živim apnom, potem se apno ugasi, povzročena toplota pa polža tako opeče, da mora poginiti. To sredstvo bi seveda popolnoma zaleglo samo takrat, če ga bi uporabili vsi kmetovalci hkratu. Da samo eden to delo napravi, prav malo pomaga, ker kdor bo uničil polže na svojem, naj bo gotov, da se bodo zopet pojavili s sosedovega. Tako je tudi z borbo proti vsem drugim živalskim zajedalcem. Naj se eden bori proti poljskim mišim kolikor hoče, uspel bo le do gotove mere. Tukaj in povsod drugod vidimo, da je moč le v vzajemnosti. . J. R. Po čem je lira? Dne 4. avguBta si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 53.25 L. za 100 č. kron — 90.— L. za 100 fr. frankov 82.— L. za 100 šilingov — 430.— L. za 1 dolar — 30.10 L. za 1 fant — 146.25 L. iiiiiMttitimtimtiiiiiimHHiiiiiiiiimiiiiiiuiimiiiiiitiiiMiiiinniiiii Knjigarna in papirnica J. ŠTOKA-TRST Via Mšiano 37 se priporoča sl. občinstva v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem inzascbnikom. Lastna knjigoveznica. Založba Vedeža Kleinmajerjeve ital,—slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnoveiše slov. knjigo. Illllllllllllllllllllllltlllllllililllllllllllllllilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RllllllllliMIIUIIIIIIIIIIIIIinilDIIIIlllllllllllll.llllllIlllllDlHiiiiiiiB | ETERNIT I S je najboljši za kritje streh | A. JANACH & C. § ZALOGA : Trieste - Trst (12) = S Via Milano št. 12 (pri veliki pošti) = Š V zalogi ima tudi cevi za vodovode = in stranišča. I JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42. I šiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii jliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinmiiiiimiiiiimiiiiij^ H š I Zobozdravnik PRIMARIJA dr. 71» de Fiori ■ v Gorici ===== Copso Vi«op/o Em. 111. 14 Sprejema od 9-12 in od 2*4 Štab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste. H specialist za zobe In usta sprejema | v Gorici na Travniku št. ZO1 In v Ajdovščini nasproti | posojilnici Cena «Malih oglasov«; navaden tisk 30 j 1 Mmilllllllllllllll# stotink beseda; mastno 40 stotink beseda ; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 50 stot. beseda. Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST - Čampo S. Giacomo št. 5 ZLATO kupuje v vsaki množini po (najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur inzlatenine. Be/i\sexvvj)Oa/i\eG/iM)OSNi^a(r^£/D§ HJIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllltlllllllMIIIIIIIIlillllllllllllllllllillllllj: | Koristne knjige I = so domači zdravnik. Knajpova S S knjiga Kako se bolnikom streže. M = Domači živinozdravnik in sploh S = vse take knjige, ki jih človek skoro % jj| vsak dan rabi. Ako pa jih prosto g = rabiš, se ti bo knjiga kmalu raz- S S trgala in boš moral spet dajati S = težke lire za nove knjige. Da boš S 3 kaj prihra-nil, daj knjige vezati, 1 = tako da bodo večne. 1‘ošlji jih v § = Katoliško tiskarno v Gorico, Riva fj f§ Piazzutta 18. HlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllli MALI OGLASI Cerna oglasov v «Malem listu«. Za 1 centimeter višine v eni koloni 4.— L. Pri 5 kratni objavi 20% popusta » 10 » » 30% » » 26 » » (pol leta) 40% popusta. Pri 52 kratni objavi (celo leto) 50% po- pusta. Kdor želi kupiti PuStSTVU V JUGOSLAVIJI, se naj obrne na splošno znano in naj večjo posredovalno pisarno v Sloveniji »POSEST«, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20.—, polletno Din. 10.—. Na željo pošljemo 1 številko brezplačno na ogled. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar. Trst - Via Ugo Polonin 5. ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ Dr. G. Laurinsich TRST - Via delle Sette Fontane 6 - TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom' in kavčukom. Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 in od 15-19. GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo po- s ^iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijL sehno v poletnem času in v vročini = Kdor se čuti šibek na živcih in trpi, = glavobol, naj uporablja edino le «Gly- 3 kol«, ki ozdravi v najkrajšem času.1 a Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdrav- 3 ljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se s le v lekarni Castellanovich, Trst, (San 3 Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 3 fvsporedno z ulico via deli’ Istria). PRSNI SIRUP priporočljiv proti kronič- {§ nemu kašlju in bronhijalnim afekci- S jam. Steklenica za odrasle L. 750, za S otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekar- s ni Castellanovich, Trst (San Giacomo - §f Sv. Jakob), Via Giuliani 42. Največja zaloga pohištva na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 Ustanovljena leta 1897. Na izbiro 50 celotnih oprem bodisi za spalnice bodisi za obednice od prav preprostih do najbolj razkošnih Cene zmerne! Delo trdno ! Pohištvo lastnega izdelka, izvrleno od prvovrstnih delavcev vsake stroke ANTON BREŠČAK VIA CARDUCCI (GOSROSKA UL.) 14 g f Cene v Trstu na debelo. Česen 150-200, čebula 60-80, pesa 35-40, korenje 70-80, krompir 40-50, paradižniki 20-40, radič 80-340, salata 80-120, špinača 60-80, zelje v glavah 80-105, okrovt 80-100, kumare 90, fižol v stročju zrel 140-200, hruške 120-140, jabolka 80-140, breskve 120-600, renglo 220, limone (zaboji) 20-45, grozdje 220-310. F ir. PRIMARIJ Ravnatelj očesnega oddelka v goriSki mestni bolnišnici. Izučen na očesni kliniki danajskega vseučilišča. Specialist za bolezni na očeh Sprejema od 10-12 in od 3-4 „ Gorica, Corso G. Verdi 24. „ ............... '^iMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHlf^ Brivec Inlrtj li -Mia Via Seminario 2 se priporoča za vsa brivske in lasničarska dela. Cevljamtca FORCESSM odlikovana v Povirna in Gmnovi #924. m veliko pvemljo» diplomo in clato svetinjo Trsi via Capvtn 5 pvt Sv. Jakobu Trst NI vseeno, K J kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri FORCESSINUI