dekorativna glasilo delovne organizacije dekorativna ijubljana 311310 št. 3/XXIV marec 1984 Poslovno poročilo in finančni rezultati v letu 1983 Dekorativna je v preteklem poslovnem letu gospodarila s poslovnimi sredstvi zelo smotrno, gospodarno in ekonomično, ker je le tako lahko dosegla dokaj dobre rezultate kljub težavam, ki so izvirale predvsem iz neurejenih tržnih odnosov. Neurejenost na trgu se je odražala v pomanjkanju osnovnih surovin, v nenehnih podražitvah surovin in storitev, kakor tudi energije. Seveda pa smo morali zaradi teh podražitev povečati ceno tudi našim tkaninam, kar nam je uspelo šele v drugi polovici leta. S to podražitvijo smo uspeli le delno kompenzirati vse podražitve, kar se vidi iz rasti celotnega prihodka, ki je znatno nižja od rasti poslovnih stroškov in amortizacije. Finančni rezultati bi bili lahko znatno boljši, če bi imeli dovolj surovin, saj fizična proizvodnja gotovih izdelkov ni bila dosežena v višini načrtovane z letnim planom — bila je manjša za 7 odst. in dosegla fizično proizvodnjo leta 1982 z 99 odst. Ker pa je bil izpad proizvodnje v letu 1982 za 15 odst. v primerjavi na leto 1981, lahko rečemo, da bi v letu 1983 lahko naredili za 16 odst. več tkanin kot leta 1982. V preteklem letu je Dekorativna gospodarila predvsem z lastnimi sredstvi in le z malenkostnimi krediti. Tako je bilo povprečno uporabljenih obratnih sredstev din 1,106.861.000 s katerimi se je financiral poslovni proces od začetne faze — nabave surovin in materiala, preko vseh proizvodnih faz, zalog do realizacije izdelkov, ki je v zadnji fazi plačan ,s strani kupca. V tej vrednosti je vključen le kratkoročni kredit poslovne banke za pripravo blaga za izvoz in za že izvoženo blago v vrednosti 71,000.000 din, kar je le 6 odst. vrednosti obratnega kapitala. To razmerje je zelo ugodno, saj tekstilna industrija v povprečju uporablja 20 odst. kratkoročnih kreditov. Tako majhen delež kreditov se izkaže tudi v rezultatih, ker so zato tudi stroški za obresti nizki in je tako dohodek bistveno manj obremenjen. Kljub temu so vse plačane obresti, ki obremenjujejo dohodek leta 1983, znatno večje kot so bile leta 1982 zaradi slabe likvidnostne situacije tudi v naši DO, saj smo morali našim dobaviteljem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zavarovati obveznosti z menicami z daljšimi zapadlostmi. Značilno in — lahko rečemo — zelo pozitivno za poslovanje leta 1983 je veliko povečanje prodaje na tuja tržišča, saj je realizacija izvoza, obračunana po dnevnih tečajih z vključeno izvozno stimulacijo, večja za kar 125 odst. (indeks rasti 225) od realizacije 1. 1982, medtem ko je realizacija na domačem trgu večja za 16 odst. Taka preusmeritev prodajne politike je bila nujna, da smo si zagotovili več deviznih sredstev in s tem boljšo oskrbo surovin ter seveda boljše izkoriščanje proizvodnje. Razveseljivo je tudi to, da je skoraj celotni izvoz dosežen na konvertibilno področje. Tako smo že v mesecu oktobru dosegli 120-odstotni devizni priliv prosti prilivom celega 1. 1982, medtem ko je indeks deviznih prilivov celega leta kar 175 odst. Vrednost izvoženih tkanin pa predstavlja kar 26 odst. od skupne vrednosti prodanih tkanin, čeprav je bil ta odstotek v letu 1982 samo 7 odst. 1 F j L. f». i 7* J^Hb g pF ,' L WM m, •. "Sin; H Poleg deviznih prilivov, ustvarjenih z realizacijo lastnih proizvodov, nam je v letu 1983 uspelo pridobiti še enkrat toliko deviznih sredstev s skupnim izvozom naših kupcev — proizvajalcev pohištva, to je za 9.077.000 din in na podlagi združevanja dela in sredstev, prav tako z našimi kupci, pa 95.680.000 din, kar je skoraj toliko kot v letu 1982. Tako smo imeli razpoložljivih skupnih deviznih sredstev za koriščenje 243.693.000 din, kar je bilo precej več kot v letu 1982. Večji izvoz že v I. polletju 1983 je dal rezultate, saj je bila proizvodnja veliko bolje preskrbljena s surovinami v II. polletju, kar so pokazali indeksi količinskega obsega proizvodnje v zadnjih mesecih leta. Kljub vsem težavam in problemom ter za 4 odst. pomanjšanim številom zaposlenih pa so vse temeljne organizacije in delovna skupnost uspešno zaključile leto 1983 in dosegle kar dobre finančne rezultate. Na podlagi povprečno doseženih kazalcev uspeha poslovanja v tekstilni industriji Slovenije in v podskupini dejavnosti za devetmesečno obdobje leta 1983 lahko ocenimo, da so izračunani kazalci uspešnosti poslovanja za leto 1983 naše delovne organizacije nekoliko boljši od povprečnih v tekstilni industriji Slovenije in podskupini dejavnosti. To so predvsem kazalci doseženega dohodka, čistega dohodka in akumulacije na delavca. Ce pa primerjamo vrednostne kazalce uspešnosti leta 1983 s kazalci leta 1982, prav tako ugotovimo pri večini kazalcev rast le-teh. Zato lahko trdimo, da je večji dohodek na delavca, ustvarjen v letu 1983, tudi rezultat večje proizvodnje, višje produktivnosti — dosežena fizična produktivnost na zaposlenega delavca je bila za 3,4 odstotka večja od leta 1982. Delno, toda v manjši meri, pa je večji dohodek in čisti dohodek posledica doseženih višjih prodajnih cen v II. polletju. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Dohodek in čisti dohodek vseh TO in DSSS je bil realiziran v taki višini, da je omogočal poravnavo vseh obveznosti za skupne družbene potrebe, potrebe splošne in skupne porabe TO in DSSS, da so bili izplačani vsi obračunani osebni dohodki ter da je tudi dosežena akumulacija še vedno na primerni višini in večja za 22 odst. od preteklega leta. Delovna organizacija je v letu 1983 s prodajo izdelkov in storitev dosegla realizacijo za 2.031.649.000 din, kar je 33 odst. več kot v preteklem letu, medtem ko je doseženi celotni prihodek 2,940.756.000 din. m je 44 odst. več od 1. 1982. Še hitreje pa so naraščali poslovni stroški in je njihova rast 54 odst., še večja pa je rast amortizacije in je kar 86 odst. Ker so stroški in amortizacija porasli več od celotnega prihodka, je bil dohodek višji od preteklega leta le še za 23 odst. in je bil dosežen z 874.290.000 din. Iz dohodka so bile pokrite vse dajatve, ki so bile nekoliko večje od preteklega leta in tako je bil dosežen čisti dohodek v višini 636,093.000 din in je za 21,6 odst. večji od leta 1982. V letu 1983 je bila rast sredstev za izplačila osebnih dohodkov omejena z družbenim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka. Na osnovi tega dogovora bi smeli, upoštevajoč kazalce uspešnosti poslovanja, doseženega izvoza na konvertibilno tržišče in dosežene rasti dohodka, povečati osebne dohodke za 27,6 odst. Ker pa 8. člen tega dogovora dovoljuje rast sredstev za osebne dohodke le do višine rasti čistega dohodka, ki pa je 21,6 odst., smo sredstva za osebne dohodke preveč izplačali za 1,2 odst. — rast sredstev za osebne dohodke je namreč 22,8 odst. Glede na 27,6 odst. pridobljenih točk na uspešnost in izvoz smatramo, da ne bomo kršitelji dogovora, saj je naš čisti dohodek manjši prav zaradi zelo povečanega izvoza v letu 1983, ker pri večini izvoznih poslov na konvertibilni trg ne dosegamo domače prodajne cene. Če pa pogledamo povprečni osebni dohodek na delavca, po- tem ugotovimo, da je ta znašal na ravni delovne organizacije 17.470 din in je za 23,7 odst. večji od leta 1982, ki je bil 14.118 dinarjev. Iz čistega dohodka, ustvarjenega v letu 1983, smo poleg osebnih dohodkov razporedili še 20,098.000 din za rezervni sklad, kar je 2,5 odst. od doseženega dohodka; za stanovanjsko gradnjo 38,887.000 din in je le nekaj odstotkov več od razporeditve po ZR leta 1982; za druge namene skupne porabe, to je za regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine in drugo pa 25,437.000 din, kar je 150 odst. več kot v letu 1982. Indeks rasti sredstev za drugo skupno porabo ni realen, ker je bilo na koncu leta 1982 neporabljenih sredstev za 10,000.000 din, razporejenih iz čistega dohodka leta 1981. Na področju investicijske izgradnje smo v letu 1983 minimalno izpolnili naše plane, čeprav so bili ti v odnosu na srednjeročni plan delovne organizacije že reducirani. Tako ostajajo sredstva za investicije (amortizacijo) neporabljena predvsem zato, ker po sedanjem deviznem režimu ni mogoče uvažati strojne opreme, tekstilnih strojev pa v glavnem ni mogoče nabavljati na domačem trgu. Zaskrbljujoče je, ker se tudi v prihodnje na tem področju ne kažejo izboljšave, zato lahko že sedaj rečemo, da naš srednjeročni program modernizacije delovnih priprav ne bo realiziran. Na osnovi vseh ugotovitev analize poslovanja in rezultatov za leto 1983 sledi zaključek, da so bili doseženi in celo preseženi poslovni cilji, ki so bili z letnim gospodarskim načrtom postavljeni. Tako je bil planirani celotni prihodek presežen za 21 odst, dohodek za 18 odst. in čisti dohodek za 19 odst. V primerjavi na dosežene poslovne rezultate v letu 1982 pa so bili rezultati leta 1983 še bolj preseženi. Razveseljivo je dejstvo, da so bili sklepi zborov delavcev, sprejeti ob potrditvi devetmesečnega periodičnega obračuna, v celoti tudi izvršeni, ker so bili le tako lahko doseženi dobri rezultati zadnjega trimesečja, da je bil celo presežen letni plan. Priporočilo za delo komisij za inventivno dejavnost Zaostrene gospodarske razmere nas vse bolj silijo, da z lastnim znanjem, domačimi surovinami in zmožnostmi izdelamo najnujnejšo opremo, izpopolnimo in moderniziramo naše tehnološke postopke in tako dosežemo pričakovane proizvodne rezultate tako glede večjih količin, boljše kakovosti, nižjih proizvodnih stroškov, z manjšo fizično obremenitvijo zaposlenih in ob njihovi večji osebni varnosti. Z namenom, da bi v letošnjem letu dosegli boljše rezultate na področju inventivnosti množičnih inovacij je to problematiko obravnaval tudi strokovni kolegij in sprejel sklep, da se planira za leto 1984 določena aktivnost na področju inovacijskega dela in zato namenil tudi določena sredstva za spodbudo in za nadomestila za priznane odškodnine. 1. V TOZD »SUROVA TKANINA«, bi bilo potrebno rešiti naslednje probleme: — preurediti in modernizirati cevčnice za snovalo — odpraviti problem prašen j a na »Volkmannovih« su-kalnih strojih — izpolniti transportni trak na »SAVIO« križno-pre-vijalnih strojih — znižati odstotek slabe kvalitete zaradi »predebelih« vozlov — zmanjšati dolžine napak zaradi prepočasne zaustavitve zaustavke na rašel pletilnih strojih (pliših) 2. V TOZD »GOTOVA TKANINA«, pa odpraviti naslednje probleme: — odpraviti problem statične elektrike, ki se pojavlja na obdelovalnih strojih v ap-returi in adjustirnici — na najracionalnejši način izvesti zapiranje prašnih filtrov v prizidku apreture — »Sistigov« strižni stroj opremiti s polvatorjem. Pri tem pa se aktivno vključiti v samo izvedbo tako, da bi uvozili le tiste dele, katere na našem tržišču ni možno dobiti, oziroma jih z deli, ki jih je možno dobiti na domačem tržišču ni možno nadomestiti — preurediti »kustersov« parilnik — vhodni del in višino — izdelati »Vibrator« in ga namestiti v uvajalni del »Kti-stersove« barvarske linije — obdelovalne linije v ap-returi opremiti s parilnimi mizami — skonstruirati in izdelati napravo za odvijanje rašel pli-šev pred obdelovalnimi linijami v apreturi — poiskati način racional- nejšega navijanja osnov za ročne statve — usposobiti stroj za dezi-niranje a) izvesti sistem vžiganja plinske mešanice v samem valju b) poiskati rešitev za ogrevanje dezinirnega valja na določeno temperaturo (termostat-sko rešitev) — poiskati rešitev za sinhrono odvijanje tkanin na pregledovalnik mizah adjustirnice — zagotoviti ohlajanje tkanin na koncu obdelovalnih linij (namestitev hladilnih bobnov) 3. V DO pa poiskati optimalne rešitve za: — nadaljnji razvoj, moder- nizacijo in avtomatizacijo posameznih delovnih procesov — iskanje možnosti za proizvodnjo delno krčene preje, kot jo npr. nudi »F. KOLBER-MOOR« (Dralon HSK 2013) — egalnejši način barvanja preje in tkanin — racionalnejše izkoriščanje energije — odpravo vzrokov za nastajanje neprebarvanih mest na art. 8422 ______ znižanje stroškov embalaže in postopkov embaliranja — racionalnejši notranji transport in izboljšava transportnih sredstev ______ boljše izkoriščanje lastnih odpadkov, odrezkov — zmanjšanje odrezkov zaradi gub, ki nastajajo v proizvodnji — način kako izboljšati obstojnost lastnih tkanin na poleganje (odtise in zmečkanine) — zmanjševanje stroškov na vseh fazah predelave — boljšo organizacijo dela — izbor optimalnih oblik navitkov (vključeni v procesu barvanj a) — boljšo osebno varnost delavcev na vseh fazah — boljšo zaščito delovnih naprav Z namenom, da bi uspeli dobiti optimalne rešitve za posamezne navedene probleme, je potrebno vključiti v reševanje čim večje število delavcev in uvesti nove oblike dela. Za najbolj pereče probleme naj komisije za inventivno dejavnost v TOZD razpišejo razpise in objavijo za rešitve ustrezne odškodnine. Prav tako bi lahko na ravni TOZD in DO razpisali nagrado za naj-uspelejšega inovatorja leta. Za ta naslov bi se lahko potegovali vsi, ki so s svojim predlogom ustvarili letni prihranek. Nagrajenec pa bi bil lahko še predlagan za nagrado, ki jo vsako leto podeljuje tudi Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti. Predlog za razpis: 1. Odprava problema prašenja na »VOLKMANNOVIH« su-kalnih strojih Znano je, da so sedanje naprave opremljene z odpiho-valno — sesalnimi napravami. Ker pa v tem trenutku teh naprav ni možno uvoziti, želimo problem prašenja odpraviti z možnostmi, ki nam jih daje domače znanje in domači material. 2. Odprava problema statične elektrike na delavnih napravah v apreturi in adjustirnici zagotoviti neko kompenzirano količino pletenine, ki bo zagotovila nemoteno obdelavo tudi v času šivanja kosov. 4. Usposobitev stroja za dezi-niranje Da bi zagotovili zahtevano varnost iščemo najustreznejšo rešitev vžiga plinske mešanice v samem valju. Za popolnejšo rešitev bi smatrali spremenjen način ogrevanja, ki bi omogočal regulacijo temperature valja. 5. Odvijanje tkanin iz »DOK« v adjustirnici Odvijanje iz »DOK« predstavlja problem, ker se odvijanje sedaj opravlja z navijalno napravo samo. Različni premeri, zaustavitve, povzročajo sunke in s tem različno napetost tkanin, kar ni primerno zaradi merjenja in kvalitete navijanja. Rešitev pričakujemo v tem, da se zagotovi odvijanje s pomočjo sinhroniziranega pogona z navijalno napravo. Delovanje samo mora zagotoviti tudi čim bolj enakomerno napetost v toku celega navijalnega procesa. 6. Nadaljnji razvoj, modernizacija in avtomatizacija delovnih naprav Znane so rešitve, ki pa so vezane na uvoz. V tem primeru pričakujemo enostavne in cenene rešitve, katere bi bilo možno izdelati iz domačih materialov in da jih lahko sami vgradimo. 3. Izdelava odvijalne naprave za rašel pliše katero bi uporabili pred obdelovalnimi linijami v apreturi. Pliš pletenina bi iz stroja za rezanje direktno prihajala na obdelovalne linije navita na valje. Odvijalna naprava mora zagotoviti sinhronizacijo hitrosti v linijah. Potrebno je Današnja stopnja delovnih naprav je na izredno visokem nivoju avtomatizacije, zato želimo tudi mi naše delovne naprave izpopolniti in se na ta način čim bolj približati današnji razvitosti na tem področju. 7. Racionalnejše izkoriščanje energije Dekorativna je velik porabnik vseh vrst energij, zato bi bila dobrodošla vsaka rešitev, ki bo to porabo zmanjšala. 8. Neprebarvana mesta na art. 8422 V tem artiklu se nam že nekaj časa občasno pojavljajo v lasu neprebarvana mesta. Zaenkrat nam še ni uspelo najti vzrokov »poškodb« zato pričakujemo odgovor od neposrednih delavcev, ki sodelujejo v celotnem proizvodnem ciklusu. 9. Znižanje stroškov embalaže Embalaža predstavlja vse višji strošek, zato želimo po tej poti priti do idej kako poceniti posamezno embalažo ozi- roma kako jo čim bolj racionalno in smotrno uporabiti. 10. Boljše izkoriščanje lastnih odpadkov V Do se pojavlja vrsta odpadkov, katere želimo čim bolj izkoristiti. Zbrati želimo optimalne ideje, kako najbolje izkoristiti tekstilne odpadke, ki nastajajo od predenja do skladiščenja, enako pa tudi vse druge odpadke, ki nastajajo v DO. 11. Notranji transport in transportne naprave Dograjevanje in razširitve posameznih obratov negativno vplivajo na organizacijo in izvedbo notranjega transporta. Ker se zavedamo, pomembnosti tega dela in stroškov želimo pridobiti čim več idej za izboljšanje sedanjega stanja. 12. Odpadki, ki nastajajo zaradi gub in zmečkanin Osnovni materiali so vse bolj dragoceni, zato želimo zmanjšati število odrezkov, ki nastajajo zaradi gub in zmečkanin. Največkrat problem predstavlja šivanje kosov in krčenje zaradi termičnih obdelav v apreturi. 13. Znižanje stroškov Dolga je proizvodna pot naših tkanin. Na vsej poti nastajajo stroški, ki pa so pogosto previsoki zaradi različnih vzrokov. Zbrati želimo vse predloge, ki nam bodo omogočili znižanje proizvodnih in drugih stroškov. 14. Boljša osebna varnost, boljša zaščita delovnih naprav Skrb in varnost delavcev ostaja še vedno prioritetna naloga vseh nas, zato želimo zbrati predloge, kako še povečati varnost na posameznih delovnih mestih. Razvojna služba Komunisti v Šiški bomo ocenili svoje delo Programsko volilna konferenca občinske organizacije ZKS Ljubljana-Šiška mora oceniti uresničevanje politike ZKS in ZKJ v občini v preteklem letu, družbenopolitične razmere v občini in na tej osnovi sprejeti programske usmeritve in aktivnosti občinske organizacije ZK v prihodnje. Podlaga za oceno razmer so poleg uresničevanja programa občinske organizacije, usmeritve in stališča 8. seje CK ZKS in 10. seje CK ZKJ, kakor tudi vsebina in usmeritev zadnjih kongresov ZK. V ospredju aktivnosti Zveze komunistov v preteklem letu so bila prizadevanja za uresničevanje ciljev ekonomske stabilizacije na samoupravnih osnovah v vseh sredinah. V zvezi s tem je bila dosežena visoka stopnja mobilnosti organizacij in članov zveze komunistov v občini. Osrednja pozornost je bila namenjena izpolnjevanju plansko dogovorjenih nalog v zvezi z izvozom, ohranjanjem rasti industrijske proizvodnje, povezovanjem dela in sredstev, (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) sanacijo zgubašev, delitvijo po rezultatih dela, uveljavljanjem svobodne menjave dela in krepitvijo samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. V preteklem letu je bila v kmetijstvu dosežena predvidena rast tržne proizvodnje. Najpomembnejša naloga je bila v ohranjanju in zagotavljanju obdelave kmetijskih površin, kjer je dosežena visoka stopnja izkoriščenosti zemljišč. Aktivnost organiziranih subjektivnih sil so bile na področju družbenih dejavnosti v zaostrenih pogojih gospodarjenja usmerjene predvsem v izboljša- nje kvalitete izvajanja programov in dopolnitve planskih dokumentov družbenih dejavnosti ter v usklajevanje ciljev in nalog v posameznih dejavnostih z realnimi materialnimi možnostmi gospodarstva. Pri razvoju političnega sistema je bila aktivnost komunistov v tem obdobju usmerjena predvsem v uresničevanje že sprejetih nalog in usmeritev. Nenehno zaostrovanje pogojev gospodarjenja, upadanje življenjske ravni delovnih ljudi in občanov in obsežno administrativno urejanje nakopičenih težav ter problemov, je bistveno vplivalo na uspešnost naših prizadevanj, saj so s tem delavci v mnogih sre- dinah vse prepočasi uveljavljali svoj samoupravni družbenoekonomski položaj. V zvezi z uveljavljanjem delegatskih odnosov in razmerij v institucijah političnega sistema, v katere občinski komite ZKS neposredno delegira svoje delegate, je bilo najbolj v ospredju naših aktivnosti utrjevanje vloge socialistične zveze delovnega ljudstva kot fronte vseh organiziranih subjektivnih socialističnih sil. Občinska organizacija in osnovne organizacije ZK so se pri izvajanju nalog ter aktivnosti s področja splošnega ljudskega odpora usmerile v izvajanje nalog, ki se v skladu s pristojnost- jo zveze komunistov nanašajo na uresničevanje zveznega zakona in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter v izvajanju navodil predsedstva CK ZKS. V preteklem letu je občinski komite ZKS nadaljeval s prizadevanji za razvijanje oblik akcijskega povezovanja komunistov in osnovnih organizacij ZK za razreševanje problemov in vsebinskih vprašanj, še zlasti tam, kjer obstoje medsebojna povezanost in soodvisnost v OZD, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Marko Bricelj 8. februar—kulturni praznik SLOVO OD MLADOSTI Dni mojih lepši polovica kmalo, mladosti leta! kmalo ste minule; rodile ve ste meni cvetja malo, še tega rožce so se koj osule, le redko upa sonce je sijalo Smisel svojega življenja odkrivamo v zapuščini velikega Vrbljana. Ohranil, soustvaril in dvignil je našo samobitnost. Njeno bistvo je človečnost. Ko jo v teh dneh praznujemo, prižigamo po vsem domovini ognje. Njihova toplota je simbol sreče, ker je življenje premagalo smrt. Ko je Prešeren 8. februarja 1849 umrl, je začel svoje veliko življenje iz roda v rod. Rodovi se z njim rojevajo in zorijo. Neizmerno globino njegove nikdar do konca dojemljive misli čuti igralec, ko se pripravlja, da bo govoril Prešernovo pesem. Doživlja nekaj podobnega kot človek, ki s pobočij Dovške-ga Gamsovca gleda severno steno Triglava. Zgubljen v travi, med nežnimi barvami cvetov, stremi v silno moč, ki kipi v nebo. Kamen, neuničljiva narava, viharjev jeze so pogosto rjule; mladost! vender po tvoji temni zarji srce bridko zdihuje, bog te obvarji! nepremagljiva moč. Človek postane vrtoglav, slabost ga obhaja zaradi občutka majhnosti — sreča, da lahko doživite te vrhove, pa ga naredi močnega. Doživljati začne svojo svobodo, svojo človeško moč. Z vrtoglavico doživlja igralec tudi Prešernovo pesem, ko začuti, da ta ni izpoved samo enega samega. V vsakem dihu, v vsakem glasu utripa srce vsega človeštva — velike družine ljudi, iz vsake besede govorijo usode milijona posameznikov. Teh nekaj vrstic je spregovoril na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika znani igralec Polde Bibič. Doživljati Prešerna v obliki, ki smo jo nudili našim delavcem v podjetju ob tem kulturnem prazniku, je pa seveda tudi svojevrstno doživetje. Času primerno in vsem osta- lim težavam, ki nas pestijo, nas ta večer ni bilo strah. Odzvali so se ljudje takšni in drugačni, vsi pa z željo po lepi slovenski pesmi in besedi. Ljubljanski oktet nam je ta večer s čustveno izbranimi pesmimi dočaral tiste lepote slovenske pesmi, ko čutiš kako si majhen, da ti mnogo tega manjka, pa vendar si bogat za en večer izpopolnjen, povezan in dopolnjen z čutno spremljavo članov naše kulturne skupine. Upam trditi in večkratno ploskanje je potrdilo, da tisti, ki so čutili potrebo po obogatitvi kulture kot potrebe za lasten način življenja, potrebe za skupno bogatenje naše besede, tem obiskovalcem spomina na Prešerna ni bilo žal tega večera v delovni organizaciji. Kajti navsezadnje si ni Prešeren ničesar izmislil. Izrekel in v natančne obrazce je izpisal samo to, kar zagotovo tiči nekje v nas. Zato -nam je Prešeren to, kar nam je. In zato tudi ne vidimo nobenega razloga za dvom o tem, da je mogoče in da je treba pod njegovim imenitnim svobodno vihrajočim praporom zagnati in zaostriti boj na slovenski kulturni fronti. Iztok Kavčič Gasilski občni zbor V prostorih naše jedilnice smo se 28. januarja zbrali gasilci delovne organizacije na svojem rednem letnem občnem zboru. Potem, ko so bile izvedene vse formalnosti in so bili izvoljeni vsi organi zbora, je sledilo poročilo predsednika društva tovariša Tekavca. V svojem poročilu je med drugim povedal, da je bilo leto 1983 zelo uspešno, saj je ibil opravljen pregled vseh gasilnih aparatov, ter preizkus znanja za delo z ročnimi gasilnimi aparati in komisijski pregled vseh oddelkov. Sodelovali smo na dveh tekmovanjih in v akciji Golovec 83 z moško in žensko desetino, izvedene so bile vaje po desetinah, udeležili pa smo se tudi posvetovanja o požarni varnosti v tekstilni industriji. Za bodoče delo bo potrebno še mnogo storiti na področju izobraževanja in preventive. Nikakor ne smemo iti mimo misli, ki jo je izrekel naš generalni direktor na centralnem delavskem svetu. Dejal je: »Tako kot do sedaj, je naša naloga tudi v bodočfe, da naredimo vse, da zaradi malomarnosti posameznikov, ki ne upoštevajo požarnega varstva, ne bi trpel celotni kolektiv!« Namreč eden izmed zelo pomembnih dejavnikov v sistemu družbene samozaščite je preventivno varstvo pred požari. Tovariš Grum, poveljnik društva, je poročal o operativnem delu. Dejal je, da z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da v preteklem letu v naši delovni organizaciji ni prišlo do večjega požara. Štiri krat letno je bila izvedena kontrola gasilnih aparatov ter zidnih in podzemnih hidrantov. Varnostnikom je bilo tudi naročeno, da pozimi odstranjujejo sneg in led s pokrovov podzemnih hidrantov. Praktične vaje smo organizirali po izmenah, vodili pa so jih gasilci, odgovorni za požarno varnost po izmenah. To je bil tudi sklep lanskoletnega občnega zbora. Za tekmovanja smo usposabljali dve izbrani desetini, moško in žensko. Desetini sta sodelovali na občinskem gasilskem tekmovanju v Tacnu in na republiškem tekmovanju tekstilne industrije Slovenije, ki je bila v počastitev 110-letnice IGD tekstilne tovarne Prebold. Na obeh tekmovanjih smo dosegli lepe rezultate, posebno veseli pa smo bili 2. mesta v Preboldu, ki ga je zasedla moška desetina. Sodelovali smo tudi na sektorski vaji v Integralu z moško desetino. V akciji NNNP smo z moško desetino sodelovali v KS Bratov Babnik, z žensko pa smo imeli vaje kar v delovni organizaciji. Letos bo 23. in 24. junija v Mariboru X. jubilejni gasilski kongres, naše društvo pa letos praznuje 45-letnico obstoja. Bilo bi prav, da praznujemo oba jubileja čim bolj delovno. V ta namen je tovariš Grum predlagal naslednji program bodočega dela: 1. preko tovarniškega glasila naj se opozarja na določene požarne nevarnosti v delovni organizaciji in doma; 2. izvaja naj se preventivne ukrepe; 3. v delo društva naj se aktivira vse člane; 4. organizira naj se vaje s sosednjimi društvi. Tajnik društva, tovariš Kavčič, je poročal o stanju članstva, dopisih in povezovanju z občinsko gasilsko zvezo in sosednjimi društvi. Poudaril je velik pomen občasnega poročanja o našem delu na strokovnem kolegiju. Po poročilih je sledila razprava. Jaka Novak je povedal, da so bili na posvetu v Preboldu seznanjeni o tem, koliko je bilo požarov v tekstilni industriji v Sloveniji in tudi o vzrokih teh požarov. Število požarov je naraščalo do leta 1981. V tem letu je bilo 20 požarov. Po tem letu pa število požarov zopet upada, ven- dar požarna škoda iz leta v leto narašča. Zaskrbljujoče je, da je 44 odst. vseh požarov nastalo zaradi slabe ali dotrajane električne napeljave in slabo vzdrževanih elektromotorjev. Pogosto pa je bil vzrok tudi preveliko trenje v ležajih zaradi obrabe in odvrženih cigaretnih ogorkov. Razpravo je zaključil z mislijo, da tudi mi še nismo storili vsega, da bi se zavarovali pred temi vrstami požarov. Tovariš Lozar je povedal, da smo dali pred kratkim v uporabo sistem avtomatskih javljalcev požara. Prestavili smo tudi centralo javljalnikov iz medfaznega skladišča v vratarnico pri Javorju. Poleg avtomatskih javljalcev požara imamo tudi javljal-ce požara z ročnim vklopom. Tudi ti so priključeni na obstoječi sistem. Javljalce požara z ročnim vklopom imamo v naslednjih oddelkih: skladišče surovin, medfazno skladišče, tkalnica II, tkalnica III, apre-tura, adjustirnica in skladišče gotovih izdelkov. Javljalce požara je dobavila Iskra, ki nam bo opravljala tudi preglede teh naprav. Povedal je tudi, da imamo na stroju Konus Ke-ssel v apreturi sistem za samodejno gašenje s CO2 plinom. Razpravo je zaključil z željo, da bi poleg preizkusa znanja za delo z ročnimi gasilnimi aparati pri delavcih izvajati tudi preizkus javljanja požara z javljalci na ročni vklop. Tovariš Kogovšek je povedal, da so jim na posvetovanju v Preboldu praktično prikazali tudi učinkovitost protitoplot-nih gasilskih oblek Neplam in Perflam. Na občinski gasilski zvezi so se že odločili, da nabavijo take obleke. Predlagal je, da dve taki obleki nabavi tudi naša delovna organizacija. Tovariš Koleša, generalni direktor, je pozdravil občni zbor v imenu strokovnega kolegija. Poudaril je pomen protipožarne službe in navedel nekaj primerov. V Incelu, Banja Luka, ki nam dobavlja 140—150 t staničnega vlakna mesečno, je zaradi malomarnosti šestih ljudi nastal požar. Skoda je bila tako velika, da je čez noč ostalo tisoč ljudi brez dela, mi pa brez prepotrebne subrovine. Zastoj bo predvidoma dolg pol leta, zato moramo vlakno uvažati. Gorelo pa je tudi v Ložnici, drugem dobavitelju staničnega vlakna in pa v Ohisu Skopje, kjer pa imajo k sreči bolj stroge protipožarne ukrepe. Iz O hiša nam dobavljajo po 100 ton malon vlakna mesečno. Rdeči petelin ni miroval tudi v Oroteksu. Tudi tu je bil obseg požara velik, saj je bil 30 odst. zastoj proizvodnje. Požar pa so pogasili delavci sami. Dejal je, da so vplivali ti požari tudi na našo proizvodnjo. Če ne bi imeli toliko izvoza, bi bile gotovo velike težave z uvozom vlakna. Ravno zaradi teh požarov so delavski sveti sklenili, da se pri nas uvedejo strožji protipožarni ukrepi. V skrajnih primerih bo uveden suspenz in disciplinski postopek za delavce, ki ne bodo upoštevali smernic gasilske službe, predvsem glede kajenja na nedovoljenih mestih. Tovariš Koleša odobrava nabavo dveh zaščitnih gasilskih oblek, predlagal pa je tudi, da upravni odbor društva čim prej izdela program za proslavitev 45. obletnice društva. Na koncu je zaželel še veliko uspeha tudi sosednjim društvom ter se jim zahvalil za sodelovanje. V razpravi so sodelovali še tovariš Roš, predstavnik občinske gasilske zveze, tovariš Kavčič, tovariš Kočevar in predstavniki industrijskih gasilskih društev IMF, Avto-montaža, Litostroj, Tuba, Integral ter gasilskih društev Sp. Šiška, Dravlje in Podutik. Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal tovariš Gaberšek, je bila izglasovana razrešnica staremu upravnemu oboru. Sledile so volitve. Ker smo bili soglasni, da so volitve javne, je tovariš Modic prebral predlog kandidacijske komisije. Z dvigom rok smo za naslednje mandatno obdobje (Nadaljevanje na 6. strani) Naši sodelavci odhajajo v pokoj Meta Tomšičeva Aprila se bo za tov. Meto izteklo službovanje, katerega začetki segajo nazaj v leto 1950, ko je kot mlada absolventka srednje tehn. tekstilne šole, pričela v Dekorativni oblikovati nove pohištvene thanine. Iz skromnih in težkih začetkov je z rastjo tovarne tudi to urejeno delovno mesto zraslo v vzorčni oddelek, katerega je vestno vodila od vsega začetka. Na mlajše sodelavke je nesebično prenašala svoje bogato znanje in izkušnje, jih usmerjala tako, da so naše tkanine požele uspehe, ne samo na domačem, pač pa tudi na tujem trgu. (Nadaljevanje s 5. strani) potrdili naslednji upravni odbor in komisije: Upravni odbor: 1. Tekavec Ivan — predsednik 2. Grum Janez 3. Novak Jakob 4. Kogovšek Alojz 5. Kavčič Iztok 6. Skrbinšek Jože 7. Župan Jože 8. Grmovšek Lojze 9. Igličar Stane 10. Valjavec Janez 11. Bečan Vinko 12. Uhan Leon 13. Istenič Stane Nadzorni odbor: 1. Gaberšek Jože 2. Jurjavčič Franc 3. Kristan Franc namestniki nadzornega odbora 1. Tomažič Janez 2. Plemenič Brane 3. Balaško Ivan Referent za žensko desetino: Anžur Ljuba Ponosni smo na številna priznanja, katera smo, med njenim vodstvom vzorčnega oddelka, prejeli v znak dobrega oblikovanja tkanin na raznih jugoslovanskih razstavah, še posebno pa na številne Zlate ključe, najvišje priznanje na sejmu pohištva v Beogradu. Cenili pa smo tudi njeno športno aktivnost, ljubezen do narave in prijateljstvo, ki nam ga je poklanjala. Poslovili se bomo od nje kot sodelavke, ne pa od človeka. Pričakujemo, da bo na nek način še vedno z nami, upamo da bo tudi sama ob tem čutila zadovoljstvo in ostala naša Meta. Odbor za SLO IN DZS: 1. Tekavec Ivan — predsednik 2. Bricelj Marko 3. Škulj'Rudi Po volitvah je tovariš Roš podelil ženski in moški tekmovalni desetini diplomi za sodelovanje na občinskem gasilskem tekmovanju ter diplomi in bronaste tekmovalne značke Gasilske zveze Slovenije, ki so jih tekmovalci dosegli z rezultati na občinskem tekmovanju. Značke za dolgoletno delo v gasilski službi so prejeli: Gaberšek Jože in Župan Jože za 20 let ter Valjavec Janez za 10 let. Dnevni red je bil tako končan. Sklepi občnega zbora bodo oblikovani na prvi seji upravnega odbora. Sledila je tradicionalna zakuska in kramljanje. Koliko ima kdo sreče, je vsak lahko preizkusil v srečelovu, lahko pa smo se tudi zavrteli ob glasbi z gramofona. Stane Istenič Rudolf Vera »V tej tovarni sem od vsega začetka. Leta 1948 sem dobila delo v tkalnici. Tam sem bila 20 let. Petnajst let in pol pa sem delala v pripravi. V začetku, ko sem prišla v tovarno, sem se zelo slabo počutila. Bila sem mlada — stara štirinajst let in pol in bala sem se okolja, posebno pa strojev. Moja sestra je delala že prej tukaj in mi je malo pomagala, da sem se navadila tovarne. Delo je bilo seveda težje kot pa sedaj.« Vas je kakšna stvar še posebej navdušila v naši tovarni? »Najbolj vesela sem bila takrat, ko so začeli urejevati našo jamo. Prej smo notri vozili smeti, zdaj pa je prekrasno urejena. Zelo rada sem se med malico zadrževala v njej. Pojedla sem malico, malo smo posedeli, se sprehodili, se marsikaj pogovorili in se naužili tako potrebnega svežega zraka. Se enkrat naj povem, da sem zelo vesela, da so iz umazane jame naredili tako lep prostor za šport, počitek in rekreacijo.« Kaj pa spomini na tovarno? »Vseskozi smo se lepo razumeli, delali smo radi, kot nalašč pa me je v slabo voljo ,spravila’ sodelavka prav nekaj mesecev pred upokojitvijo. Tega ne bom nikoli pozabila.« Kaj vas je potem najbolj vezalo, da ste od vsega začetka ostali v naši tovarni? »Kaj pa sem hotela izbirati. Tovarno sem imela blizu doma; sicer pa je povsod treba delati.« Na koncu sem tov. Veri iz Dravelj zaželel veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. Ona pa se je zahvalila svojim sodelavka in sodelavcem za prelepo darilo ob upokojitvi ter nam zaželela veliko dela in zdravja, ter medsebojnega razumevanja in prijateljstva. Rekla je še, da bo rada prišla na vsakoletno srečanje upokojencev. Marjan Peklaj Mimi Pirnat »Doma sem iz Dolenjske, natančneje iz Šentjerneja, v Ljubljani pa sem že trideset let. Najprej sem se zaposlila v Ljudski kuhinji na Streliški 12. Bila sem sprejeta na delovno mesto strežnice. Predno pa sem prišla v Dekorativno pa sem delala še v Iliriji na Viču. Nato sem nekaj časa delala v Logatcu v deškem vzgajališču —• tudi v kuhinji. Potem sem zaradi otrok ostala pet let doma. Eno leto sem nato delala blizu doma pri obrtniku. No, od leta 1968 pa sem v Dekorativni. Najprej sem delala v pripravljalnici na križnih strojih, kasneje pa kot prevzemnika materiala v skladišču polizdelkov. Nenadoma me je na cesti doletela nesreča, tako da sem bila tri leta v bolniški. Na nogah sem imela sedem operacij in zdravniki pravijo, da so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči. Pred upokojitvijo sem poskusila delati v šivalnici, toda ni šlo. Sedaj se kar ne morem sprijazniti s tem, da sem postala upokojenka. Še vedno upam, da se mi bo stanje toliko izboljšalo, da bom lahko prišla nazaj v tovarno, pa ne samo na obisk, ampak na delo. Z delom in sodelavkami v skladišču sem bila zelo zadovoljna, v šivalnici pa sem bila malo časa, tako da se z delavkami niti nisem dobro spoznala.« Sogovornica mi je še povedala, da zelo rada »štrika« in si s tem krajša čas. Pa tudi kakšen dinar se prihrani na ta način. Vsem, ki bomo še naprej delali v tovarni, želi obilo zdravja in delovnih uspehov. Ob koncu razgovora sem tov. Pirnarjev! zaželel čimbolj šega in čimprejšnjega okrevanja, veliko zdravja in morebitnega ponovnega srečanja s tovarno. Marjan Peklaj s I s I s I s I s * s I s I s s I s > s Dopisujte v svoje Glasilo Rok za oddajo prispevkov je 22. 3. 1984! Novice iz KS Dolomitski odred Ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega leta so potekale dejavnosti v naši KS na naslednjih področjih: — Sprejemanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1981—1985 v letu 1984. — Delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti in ukrepi za boljše delo. — Izdelava in sprejem varnostnega načrta in načrta pripravljenosti na SLO v KS. Zanimivo za bralce glasila bo verjetno stališče delegacije in samoupravnih organov ter preko njih družbenopolitičnih organizacij do resolucije za leto 1984. Našteti dejavniki v KS v celoti podpirajo z resolucijo postavljene cilje v letu 1984, vendar pa Tudi letos, 11.2.1984, smo organizirali tekmovanje v veleslalomu za delavce naše delovne organizacije. Tekmovanje je bilo na smučišču v Podkorenu, udeležilo pa se ga je 45 delavcev. Pred tekmovanjem, ki je bilo šele ob 14.30, smo imeli dosti časa za smučanje in ogrevanje. Nad samo organizacijo tekmovanja je bilos lišati precej pripomb. Prvič je vse motila tako pozna ura tekme, ko pa se je ta le začela, je nagajala še ura za merjenje časa. Tudi za progo so tekmovalci rekli, da je bila prelahko in prekratka. Nekateri so se pritoževali, češ da je premalo starostnih kategorij, kajti če jih bi bilo več, bi bilo tekmovanje bolj zanimivo. Kljub vsem tem pripombam je bila večina dobro razpoložena; nasmučali smo se, naužili svežega zraka, ter ob vračanju domov v avtobusu tudi zapeli. Na koncu smo bili enotnega mnenja, da tako tekmovanje v bodoče lahko organiziramo čisto sami. Problem okrog ure za merjenje bi se že so mnenja, da bi pri pripravi resolucije morali izhajati predvsem iz izhodišč, ki bi prispevala, da bi iz dosedanjih načelnih resolucij izdelali dokument, ki bi imel vlogo osnovnega usmerjevalca združenega dela v naslednjem poslovnem letu, in sicer: — osnovna energetska in surovinska bilanca, — zakonodaja s področja gospodarske dejavnosti, — instrumenti za zajezitev inflacije, — razvojni plani in investicije, — pospešitev in posodobitev investicijske opreme, — opredelitev kriterijev za spremljanje izvajanja resolucije. dalo na kakšen način rešiti. »Kole» lahko tudi sami pripravimo in postavimo progo. Verjetno bi na ta način privarčevali kakšen dinar, pa tudi tekmovanje bi izpeljali tako kot bi nam najbolj ustrezalo. Upamo, da ne bo ostalo samo pri besedah! Marjan Peklaj Vojko Blaznik Predvsem pa prevladuje mišljenje v KS, da bi kot osnova morale biti najprej sprejete zvezna in republiška resolucija, na podlagi katerih bi lahko občinske skupščine izdelale svoje konkretnejše usmeritve za leto 1984. Za realizacijo tega načina sprejemanja resolucije je bil rok prekratek. Zavzemati pa bi se morali, da bi v prihodnjih letih pričeli pravočasno in na ta način sprejemati naše zaobljube kakor se po domače reče resolucijam. Trenutno se v KS urejajo pomanjkljivosti pri izgradnji soseske 8/2, predvsem njenih ploščadi. Radi bi pospešili popravila in sanacije, da bi končno objekte lahko prevzela komunalna 9. Pušnik Karlo 48,05 10. Cvetko Milan 48,08 11. Gubanec Janez 48,33 12. Čebašek Miran 49,29 13. Peklaj Marjan 49,69 14. Dragan Jože 50,23 15. Mali Marjan 50,76 15. Konda Stane 51,01 17. Tehovnik Brane 51,59 18. Štupnik Janko 52,01 19. Štamberger Brane 54,38 20. Pestotnik Franc 55,94 Moški — II. kategorija: 1. Erbežnik Marko 40,16 2. Zavašnik Stane 40,75 Leto je naokoli in Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana zopet vabi na zbor varčevalcev. Za Ekspozituro Šiška bo to že tretji samostojni zbor. Pred tem so bili skupni zbori varčevalcev za vso Ljubljano. In kakšen je namen ter pomen zbora varčevalcev? Težko si, posebej še v sedanjih razmerah, zamislimo, da občana — varčevalca ne zanima, kako posluje banka, ki ji je zaupal svoj denar. Se težje si predstavljamo, da ne želi soodločati v njenem poslovanju s sredstvi občanov, torej z denarjem na hranilnih vlogah in na tekočih ter žiro računih. Oboje mu omogoča zbor varčevalcev. Na njem bodo predstavniki banke podali poslovno poročilo Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana za leto 1933, s posebnim poudarkom na poslovanju Ekspoziture Šiška. Zanimivo bo izvedeti, kaj načrtuje banka v svoji poslovni politiki za leto 1984, predvsem skupnost. Sele takrat bo v celoti tudi pričelo fukcionirati vse, ki je za tako naselje nujno potrebno. Do takrat pa bodo zadeve več ali manj še vedno odvisne od izvajalcev gradnje. Več prizadevnosti v tej smeri bi bilo vsekakor zaželjeno od hišnih svetov, da bi skupno s KS nastopali in hitreje uspeli. Glavna naloga sveta in njegovih komisij prav sedaj, ko gre zima h koncu in se pričenja nova gradbena sezona. Natančno bo treba spremljati izvajanja del na komunalni ureditvi v krajevni skupnosti in pravočasno urgirati, da se začne z realizacijo del, ki so planirana za letos. Bogo Reisp 3. Bezlaj Vinko 43,31 4. Šinkovec Emil 45,28 5. Ponikvar Ivan 47,34 6. Lukančič Franc 48,08 7. Prek Franc 49,71 8. Vilfan Marjan (st.) 49,72 9. Vovk Silvo 50,53 10. Konjar Viktor 51,23 11. Tekavec Ivan 52,31 12. Maraž Božo 52,50 13. Tomc Tone 53,53 14. Cankar Ivan 57,16 15. Novak Alojz 58,75 16. Zupan Jože 1.01,01 17. Vidovič Jože 1.03,29 kaj predvideva na poslih z občani. Posebne pozornosti pa bo brez dvoma deležno poročilo delegata Šiške v svetu varčevalcev, saj bo podal obračun dela sveta v minulem dveletnem mandatu. Ni mu očitati nedejavnosti ! Na podlagi pobud občanov, ki jih je svet varčevalcev posredoval in zastopal na Izvršilnem odboru Gospodarske banke Ljubljana so bile sprejete tako dopolnitve obstoječih, kot vpeljane nove storitve za občane. Na primer ugodna posojila za razvoj prepotrebne storitvene obrti, kot so popravljalnice in servisi, inštalaterske delavnice in podobno. Pomanjkanje teh še kako občuti prav občan, kadar išče mojstra za popravilo morda majhne a presneto neprijetne okvare v stanovanju na gospodinjskem stroju, aparatu ali kaj podobno. Enako so bili sprejeti ugodnejši pogoji za posojila proiz- (Nadaljevanje na 8. strani) REZULTATI PRVENSTVA »DEKORATIVNE« Kategorija — ženske: Moški — I. kategorija: 1. Skočir Regina 44,06 1. Založnik Janez 42,90 2. Vovk Šenka 53,12 2. Pečaver Marjan 43,58 3. Erjavec Ruša 54,95 3. Ponikvar Bogdan 43,86 4. Vrbančič Marija 55,38 4. Skrbinšek Stane 45,00 5. Tomšič Karmen 1.09,34 5. Tomažič Janez 45,09 6. Suhadolnik Ivica 1.13,51 6. Sečnik Franc 45,14 7. Pirkmaier Marija 1.14,96 7. Klemenčič Toma 45,15 8. Erjavec Zdenka 1.20,47 8. Radej Dušan 45,44 Prvenstvo Dekorativne v veleslalomu Zbor varčevalcev ekspoziture Šiška Kronika DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD Surova tkanina Nad j Irena — pripravljalnica TOZD Gotova tkanina Gajič Ljiljana — izjava delavca Dimitrij evič Ljubinka izjava delavca Variete Rezka — upokojitev Pirnar Marija — upokojitev DSSS Dravec Cilka — upokojitev TOZD Gotova tkanina Vasiljevič Miladin — apre-tura TOZD PREDILNICA Laško Bezgovšek Margareta predilnica 1 Centrih Martina predilnica 1 Jakopič Marija predilnica 1 Rajh Marjeta predilnica 1 Zupanc Marjana predilnica 1 Očko Roman predilnica 1 DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: TOZD Surova tkanina Palir Sonja — v preizkusni dobi Rudolf Vera — upokojitev Pozvek Pavla — upokojitev Tomšič Marija — upokojitev DELOVNI JUBILEJI 35 let Albreht Marija 30 let Kozel Terezija Dvornik Ljudmila Klemenčič Olga Jerman Oton Kuzmič Štefanija Stiplovšek Ivan 25 let Jusič Barbara Skeledžija Olga Kristan Hilda Kragelj Franc Lozar Edi Skukan Zora Lovrec Magdalena Sirnik Marija Škulj Štefka Klun Vera Mesarko Jožica Nadarevič Ramiz Lah Zora 20 let Marega Ida Grabner Marija Vovk Silvo (Nadaljevanje s 7. strani) vodnim obrtem, ki kot kooperanti združenega dela delajo za izvoz ali katerih izdelki nadomeščajo uvoz. Uresničene so tudi pobude za ugodnejša posojila zasebnim kmetovalcem, če se kot kooperanti delovne organizacije ali kot člani kmetijske zadruge vključijo v pridelovanje hrane za organiziran trg, pridelovanje za izvoz ali se odločijo za povečanje zmogljivosti v kmečkem turizmu. In ko smo že pri posojilih za kmetovalce, naj omenimo še ne- kaj. Prav na pobudo občana, ki jo je dal na zboru varčevalcev v Šiški, je bilo v pravilnik o posojilih kmetovalcem sprejeto tudi kreditiranje čebelarstva. Po vsem tem lahko ugotovimo, da zbor varčevalcev ni gola formalnost. Sodelovanje na zboru s predlogi in pobudami je pomoč pri oblikovanju poslovne politike banke na poslih z občani. Letošnji zbor varčevalcev je še toliko pomembnejši, ker bodo na njem tudi volitve novega sveta varčevalcev. B. T. R. 15 let Ivanuša Maks Tratar Fani Skorja Jožefa 10 let Režek Martina Kos Terezija ROJSTVA Zavašnik Stane — hči Vidic Danila — hči Simič Saja — hči Baloh Miroslava — hči Dragan Jože Forjančič Darko ZAHVALA Ko odhajam v pokoj in se poslavljam od vas, bi se rada še enkrat zahvalila za lepo darilo in vse želje, ki ste jih izrekli ob tej priložnosti. Celotnemu kolektivu pa želim še naprej veliko delovnih uspehov. Rezka Varlec ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem najlepše zahvaljujem za lepo darilo ter vodilnim za lepe poslovilne besede. Obenem pa želim mnogo nadaljnjega uspeha. Marija Tomšič ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene Štefke Prestor se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam za izraženo sožalje in venec ter sindikalni organizaciji za podarjeni denar namesto venca. Alojz Prestor DOBRO JE VEDETI »Sedite in nič se ne bojte! Boste videli, da vas sploh ne bo bolelo!« reče zobozdravnik pacientu. Pacient: »Ne trudite se, kolega. Tudi jaz sem zobozdravnik !« fr Sloviti basničar Ezop je dejal: »Dijak mora v vsem nad-kriliti svojega učitelja, da ne bi za vselej ostal dijak.« fr Ko so v navzočnosti pariškega policijskega ravnatelja markiza d’Argensona govorili o smrti, je pripomnil: »Prijatelji moji, pravite, da je umreti zelo težko. Rad vam verjamem. Toda nazadnje se to kljub temu vsakomur posreči.« fr »■Dobro, da sem te srečal,-« je dejal na cesti Strindbergu njegov prijatelj, danski pisatelj. »Ali mi lahko vrneš petdeset frankov, ki sem ti jih pred kratkim posodil?« »Kdaj si mi jih posodil? Ne morem se spomniti.« »Pred letom dni, ko si bil pijan.« »Ah, zdaj se spomnim. Toda, saj sem ti jih vrnil!« »Vrnil! Kdaj?« »Pred tremi dnevi, ko si bil pijan ti!« fr Trije balončki so leteli po preriji, pa reče prvi drugemu: »Pazi, kaktussss!« Drugi: »Kje ga vidišššš?« Tretji: »Kaj pravišššš?« Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pestotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121—72) je glasilo oproščeno davka na promet.