24. štev. V Ljubljani, dne 15. junija 1912. Leto IV. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo ,in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na upravništvo „Slov. Doma" v Ljubljani. Kot se menjavata dan in noč, bdenje in spanje v našem življenju, menjavajo se tudi v življenju narodov svetli časi dela in uspehov z mračnimi časi mrtvila. Zjutraj nam odpro oči zlati žarki mlade zore, oznanjevalke nastajajočih dni. V življenju naroda je pesniška beseda tista zora, ki zažari na obzorju malodušnosti zaspanega naroda. Kot nam zore svit sili v oči, dramijo besede pesniškega duha narod. Narod se začenja dramiti. Spočetka se mu nečc iz sladke lenobe in dremote, brani se, nadležne se mu zde popevke, budilke njegovih najboljših sinov. Toda kar iz srca pride, v srce gre. Narod odpre oči, pogleda v širni svet in vidi, da je čas vstajenja tu, da je zunaj lepše kot v medli zaspanosti. Prsi se širijo, duh se dviga, probujeni narod se krepko raztegne, zaviše rokave in gre zopet veselo na delo na njivo splošnega človeškega napredka in omike. Tak žarek probujajoče se kulturne zore tudi za nas slovenske kmete, je bil Anton Aškerc, ki je pro-minul v ponedeljek, dne 10. junija ob pol 2. zjutraj v ljubljanski deželni bolnišnici. Z njim je nam kmetom umrl pesnik »Stare pravde«. Malo zgodovine imamo Slovenci, in zgodovina slovenskega kmeta v starih časih je obenem zgodovina slovenskega naroda. Malo je te zgodovine, trpka je. Valpctov bič, tlaka, to so naši spomini, to so njeni odme-v'\,^ vendar, i v teh mukah je svetla točka, časi kmečkih uporov. Zastrupili so pa nam kmetom kri zopet s pasjo pokorščino in ponižnostjo, zo- pet je legla tema po naših deželah. Sovražniki so upihnili luč duševnega življenja, ki jo je skušal prižgati Primož Trubar z ustanovitvijo slovenske knjige. Upihnili so jo in slovenski narod, slovenski kmet, je legel spat. Spala je duša njegova polnih tristo let, dočim mu je telo potilo krvav pot za klošter in graščino. V tem spancu so samo kot nejasne sanje ostali spomini na Tisti svetli hip, ko smo tudi slovenski kmetje začutili v sebi za trenotek voljo do življenja in moči, ustanovili skupaj s hrvaškim kmetom »Slovensko Zvezo« in šli v boj za »staro pravdo«. Samo medli spomini so nam ostali na tiste čase. Slovenski kmetje smo spali. Napočili so časi zore, in en žarek te zore, probujajoče našo voljo do življenja, je bil Anton Aškerc. Pel nam je pesmi lastnega razmišljanja, pel pesmi o volji o moči. Med njimi nam je zapel pesem o naši »Stari pravdi«. Spominjali smo se, da so bili tisti časi. Pesnik se je poglobil vanje, duša mu je pohitela nazaj v tisto dobo, ko se je naš kmet upiral in ko je premagan krvavel, ko so mu krvniki nastavljali sekiro na vrat, češ, nisi še zrel, dragec, pojdi spat, mi poskrbimo zate. In pesnik nam je to, česar smo se le spominjali, povedal tako, da smo mahoma vedeli in čutili, kako je bilo tedaj. Tačas, ko si ti kmet, oral slovensko grudo, so tvoji mladi sinovi, ki si jih poslal v šolo, čitali pesmi Antona Aškerca, čitali njegovo »Staro pravdo« o krutih časih tvojih prednikov. In v mlade duše tvojih sinov je priletel prvi žarek nove zore spoznanja in zavesti, prvi žarek bodočih sklepov in volje. Kot seme so padale srčne besede pesnika v srce tvoje mladine, .lasno ji je postajalo, da je bilo nekoč tako, in da se kaj takega ne sme ponoviti nikdar več, da si narod ne sme več dati ugasniti luči spoznanja. In tvoja mladina se je šla pripravljat na delo. — Težko se predrami utrujen posameznik, še težje se predrami iz stoletnega spanja narod. Celo brani se spočetka. Danes smo že na tej stopinji. Toda ubraniti se ne bo mogoče. Pre-jasni so žarki iz duš in src naših pesnikov, preglasni klici »Stare pravde«. V ponedeljek, dne 10. junija je ta mož preminol, položili smo ga v grob, izročili ime njegovo zgodovini. Obrnili smo v nji en list naprej. Da smo se zavedali, koga pokopujemo, pričuje njegov pogreb, kakršnega še ni imel zlepa slovenski pesnik. Cez 50 vencev in 60 deputacij raznih društev, do 15.000 ljudi pri pogrebu — zunanjosti so to, pa razveseljive zunanjosti. Saj dokazujejo, da rastemo, da se čedalje bolj zavedamo sebe. Ker kaj drugega je to kot zavest, če čutimo, da je pesnik, ki smo ga nesli na pokopališče, naše gore list, kri naše krvi, poosebljenost naših potreb, težav in zmožnosti. Polagamo mu tudi mi slovenski kmetje na grob venec spomina in razumevanja, polagamo z zavestjo, da je umrlo telo, da pa žive njegova dela, polagamo z obljubo, da njegove misli o spoštovanju in volji do življenja udejstvimo, da njegov vzgled o značajnosti posnamemo sami in naučimo posnemati svoje otroke. Slava spominu pesnika Stare pravde**! Živinozdravniško vprašanje in slovenski klerikalci. Vsem napredno mislečim stanovom so slovenski klerikalci napovedali neizprosen boj s tem, da iste ali s silo pridobivajo zase, ali pa jih skušajo uničiti na najnesram-nejše načine. Za učiteljstvom je prišel tudi živino-zdravniski stan na vrsto. Ker se pa zavedni živinozdravniki ne dado podkupiti, izmislile so si te modre glave drug način, namreč živinozdravnike izpodriniti z navadnimi mazači, ki naj bi dobili v že otvor-jenem vrhniškem tečaju za živinozdravni-ške pomočnike patent in dovoljenje, izvrševati živinozdravniško prakso. Z enim udarcem ubiti bi bili dve muhi: napredne živinozdravnike bi izpodrinili mazači, klerikalci bi pa bili na zvestih koritarjih bogatejši. Vsak pošteno misleč živinorejec ve, da bi bil to velik korak nazaj v naši živinoreji, toda za kmeta vnetim klerikalcem je to deveta briga, samo da ima klerikalna stranka svoje koristi! Toda ta načrt in to plemenito delo deželnega odbora, kakor piše »Slovenec« z dne 11. maja, klerikalce hudo peče, kajti z mazaškim tečajem so ga strašno polomili. »Akademično društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju«, ki je sicer nepolitično, toda stanovsko zavedno, je blamiralo deželni odbor s tem, da je poslalo deželnemu odboru in slovenski javnosti poslanico, v kateri društvo pojasnjuje slabe posledice vzgojevanja živinozdravnišKih pomočnikov in protestira proti otvoritvi enakega tečaja. Obenem je društvo storilo na pristojnih mestih korake, kar je imelo popolen uspeh. Protestu veterinarjev so se pridružili tudi živinozdravniki na Kranjskem, nakar se je na blamažo in jezo deželnega odbora že otvorjeni vrhniški tečaj za vedno zaprl. Še danes, po štirih mesecih, kar je pokopan vrhniški tečaj, ne morejo Lampeto- vi tovariši in nemški grof Barbo pozabiti tega udarca. Dasiravno je maščevanje pri kulturnih ljudeh nekaj nečloveškega, vendar jo je deželni odbor pogruntal, kako bo revnim dijakom vsled tega zločina zavil vrat. Misleč, da izrabijo slab gmotni položaj dijaštva v pokritje blamaže, poslali so prosilcem deželnih podpor kot pogoj podelitve podpor izjave v podpis, s katero prosilec izjavi, da ne soglaša s poslanim protestom veterinarjev. Kar je bilo deželnemu odboru prve blamaže premalo, blamirali so se v drugič še huje. Prizadeti dijaki so te izjave kratkomalo vrnili, češ, da takih nemoralnosti ne podpišejo. Deželni odbor je za skušnjo bogatejši in ve, da se z zna-čajnostjo akademske mladine ni igrati. Naloga deželnega odbora bi bila, veterinarje kar najbolj mogoče podpirati, da se odpomore pomanjkanju živinozdravni-kov na Kranjskem; na ta način se jih pa iz Kranjske le odvračuje, kajti takemu gospo- darju je pač težko služiti, posebno ker lahko dobe drugod boljše službe in mirnejše življenje! V zadnjem času se je deželni odbor vseeno izpametoval in naznanja, da hoče prirejati po deželi tečaje, v katerih naj bi se posestnike in njihove sinove podučeva-lo splošno v živinoreji in o prvi pomoči pri nezgodah in porodih goveje živine, kar je seveda odobravati! Na čast g. zaupnikom narodno-napredne stranke iz mest in z dežele bo dne 7. julija 1912 velika :: ljudska veselica v Ljubljani :: Razgled po svetu Črnogorski kralj Nikola. je obiskal te dni našega cesarja na Dunaju. To pomeni, da na jugu pričakujejo vsak hip kakšnih nemirov v bolehni Turčiji, tako da hočejo biti njeni sosedje pripravljeni. Smodnišnica zletela v zrak. V petek, dne 7. junija je zletelo v W611crsdorfu pri Dunajskem Novem mestu v zrak vojaško skladišče za smodnik. Razletelo se je več kot 200.000 kg smodnika. O nesreči poročamo obširneje na drugem mestu. Madžarske razmere. Zadnjič smo poročali o nasilstvih grofa Tise v ogrskem državnem zboru. Stvar je bila vendar celo za Madžare prehuda, da bi jo bili mirno prenesli. Poslanec Kovač je namreč v zbornici streljal na grofa Tiso, pa ga ni zadel. Nato je ustrelil sebe v glavo. Ce bo okreval, ostane slep, ker si je izstrelil obe očesi. Atentat na komisarja Čuvaja. Drugi dan po napadu poslanca Kovača na Tiso v ogrski zbornici v Budimpešti, je v Zagrebu napadel gerenta Čuvaja vi-sokošolec Jukič. Čuvaj si je dal od učiteljev priredti silne pozdrave, da bi na Dunaju mislili, kako je priljubljen. Ko se je peljal v avtomobilu po ulici, je Jukič nanj ustrelil. Tudi on ni zadel njega, temveč nekega visokega uradnika, ki je že umrl. Med begom je ustrelil enega policaja v glavo, da je bil takoj mrtev, enega je pa ranil. Lepe razmere imamo v naši državi. Kako neki to, saj je ena — najbolj katoliških na svetu! Vsaj po svoji politiki. Kot pa vse kaže, je za srečno življenje treba še kaj drugega kot klerikalne politike. Slovenija ■ —................................... s Kranjsko deželno gospodarstvo. »Med in mleko se začne cediti po Kranjskem, ko dobimo v roke oblast,« tako so trdili klerikalci, predno so dobili moč v deželi. »Toliko in toliko smo že naredili cest, vodovodov itd.,« kažejo sedaj, ko imajo to moč v rokah. Toda, žal, v to kupo veselja nad svojimi dobrotniki dobivamo davkoplačevalci vedno grenkejše kaplje suhih številk o — ogromnih primanjkljajih v deželni blagajni. V časopisu »Veda« je priobčil zadnji čas bivši klerikalni poslanec Mandelj razpravo, kjer kaže klerikalno delo za ljudstvo tudi še od druge strani, kot dr. Lampe. — Kot znano, je klerikalec Mandelj odložil svoje poslanstvo ravno zato, ker ni soglašal z gospodarstvom svojih poglavarjev pri deželi. — Okrog nedelje pa izide zopet knjiga, katero je spisal bivši glavar pl. Š u k 1 j e o deželnem — gospodarstvu. Dr. Lampe se govorice suhih številk tako boji, da se je začel prerekati s knjigo, še — predno je sploh izšla. s Kakšni ljudje nas zastopajo na Dunaju. Te dni je državni zbor obravnaval uradniško predlogo. Ob tej priliki so izmed vseh poslancev, katerih je čez 500, nagajali klerikalci obravnavi s tem, da so stavili spreminjevalrie predloge, za katere pa niti sanii niso glasovali. Za en tak predlog klerikalnega govornika je glasoval n. pr. iz cele zbornice — samo en slovenski klerikalec. Klerikalcem so se poslanci tako smejali, da je predsednik z zvonenjem moral miriti poslance. Klerikalci so se torej v državnem zboru temeljito osmešili. A takšni ljudje predstavljajo na Dunaju slovenski narod! Prav res nas je lahko sram! - j ^ s Narodno - napreden župan v Šiški. Dne 13. junija je bil izvoljen v Spodnji Šiški pri Ljubljani za župana naprednjak Josip Seidel. S tem je torej konec ge-rentske slave v Šiški, kjer županuje zopet naprednjak. s Kaznovani klerikalni podžupan v Radovljici. Zadnjič je »Slovenec« pisaril o obsodbi novomeškega župana, ker je dobil zaradi neke, v razburjenosti izrečene besede malenkostno globo 20 kron. No, radovljiški podžupan, usnjar Resman pa je v svoji klerikalni prepotentnosti pred sodnijo nekega, dostojno se obnašajočega kmeta tako zmerjal, da je moral plačati 150 kron, reci stoinpetdeset kron, da se je izognil ričetu in luknji. Klerikalci — pometajte le pred svojim pragom! s Deželni šolski svet goriški je določil, da se razdeli učencem moških in ženskih učiteljišč 237 ustanov v zneskih od 40 do 2G0 K. Od teh ustanov dobe žensko učiteljišče v Gorici, in sicer slovenski oddelek 3830 K, laški oddelek 2820 K Moško učite- ljišče v Gorici 4700 K, učiteljišče v Gradišču 4020 K, pripravljalni razredi v Podgo-ri 320 K, v Gradišču 640 K, v Sežani 80 K in v Tolminu 520 K. s Že večkrat smo priporočali našim gospodinjam Kolinsko kavno primes kot najboljši in pristno domači kavni pridatek. Storili smo v zavesti, da priporočamo nekaj, kar je priporočila res vredno. Danes priporočamo Kolinsko kavno primes našim gospodinjam vnovič — ne vsem, nego samo onim, ki je še ne rabijo. Onim, ki jo že kupujejo, je pač ni treba več priporočati! Onim, ki je še ne kupujejo, svetujemo samo to, naj jo enkrat poskusijo, pa bodo videle, kako je dobra. »Podpirajmo domačo industrijo!« — slišimo vsak dan; ali besede ne zadostujejo, treba je predvsem dejanj. Domačo industrijo podpiramo dejansko na ta način, da kupujemo domače blago. Kolinska kavna primes je izvrstno domače blago — dolžnost vsake, res narodno čuteče slovenske gospodinje je, da kupuje samo ta kavni pridatek. o Ljubljanska okolica o lj Iz Št. Vida nad Ljubljano. Zabretovi backi so začeli godrnjati nad svojim pastirjem. Ko je zadnjič neki klerikalec (ime na razpolago) gledal sliko, ki je predstavljala Zabreta v objektu neke »fraje« vskliknil je presenečen: »Saprlot, sedaj pa res ni verjeti nikomur več! Kako naj spol-nujem Zabretove nauke, ko vidim, da on živi ravno nasprotno temu, kar nas uči? Sedaj pač vem, zakaj tako radi pravijo razni duhovniki: »Ne glej me, ampak poslušaj me!« Toda tega ne pomislijo, da besede samo mičejo, zgledi pa vlečejo.« — Čujte gosp. župnik, kako so začeli backi meketati nad svojim kozlom-vodnikom. Ij Št. Vid nad Ljubljano. Za kratek čas. — Župnik Zabret: Oj, Miha, glej kako so klerikalci hudobni. Po gostilnah kažejo neko sliko, ki predstavlja zav-ber gospico v objetju nekega duhovnika. Potem pa pravijo, da tisti duhovnik sem pa — jaz. Toda verjemi mi, ljubi Miha, da nisem in nisem! Miha: Umirite se, gospod župnik! Saj nihče ne pravi, da ste vi, pač pa pravi vsakdo, da je to-le vaša podoba! lj Z Iga. Ko je šla na Sv. Telesa dan procesija, je med potoma zapustil kaplan procesijo. Skočil je med potjo čez žito v gozd kar s plaščem in kadilnico, da so se ustrašili možje, ki so slučajno v gozdu bili. Kaj ima to pomeniti; takšna prikazen s kadilnico? Župnik in pater sta pa šla naprej s procesijo. Belokranjske novice bk Iz Gradca. Občinske volitve v Gradcu se vrše dne 24. junija. Klerikalci so napeli vse svoje sile, da bi saj dosegli en mandat, toda vse zastonj. Poslali so v boj največje hinavce in postopače na lov po pooblastilih. Najbolj se odlikuje Žlajfar-jev Janez, ki pravi, da je lahko klerikalec, četudi se iz Boga in vere norca dela. Tako se je nekega dne izrazil: »K spovedi pa ne grem nikdar, ker se mi preneumno zdi.« Lepa mora biti klerikalna stranka, tako-zvana stranka ljudskah sleparjev! bk Iz Bele Krajine. Jarc nas kaj pogosto obiskuje. Ta Jarc si menda misli, fla je Belokranjski Bog, ker se tako pogosto po Beli Krajini potika in hoče s svojimi praznimi obljubami nas odrešiti, boljše rečeno, za nos voditi.Na svojem in Dramastikovem shodu v Kotu in na Štrekljevcu nam je obečal, da dobimo škodo po mrazu plačano in da dobimo galico brezplačno, sedaj pa njegovi volilci po prodajalnah trgovce nadlegujejo, da jim morajo dati galico brezplačno, da je to Jarc rekel. Torej pozor, da se obljube izpolnijo, ker galico vsak vinogradnik rabi takoj! Dragi Jarc, mi vam povemo samo to, da mi Belokranjci vidimo, slišimo in razumemo razmere v naši dolini bolje kakor kak Jarc, bodisi potem iz Ljubljane, ali od kod drugod. Torej! Ako nimate drugega opravila pri nas kot sebe in Dremastiko hvaliti in nas naprednjake z liberalci zmerjati, vam svetujemo, da raje ostanite v Ljubljani, ker vas itak več noben Belokranjec ne mara poslušati, ker vaše besede imajo pri nas ravno toliko uspeha, kot čisto zrnja omlačena slama, torej čemu vaš nepotrebni trud, kakor je bil vaš shod v Kotu, kjer ste poslušalcem potožili, kako se vam je slabo godilo na zadnjem shodu v Semiču? Ali tudi v Kotu in Štrekljevcu se vam to obeča, ako ne odnehate od praznih obljub in samohvale. Ker pravi pregovor: »dobro blago se samo hvali,« torej če bi Belokranjci videli, da Jarc in Drmastika v resnici delata za belokranjsko ljudstvo, bi ju samo hvalilo, ker pa za nas še nista nič storila, pa tudi njihovih praznih besed ne maramo in jih v bodoče več volili ne bodemo. — Neodvisni kmet. bk Iz Dragatuša nam pišejo: Naš župnik Novak Jože je dal v »Domoljuba«, da če hočejo dragatuški dopisniki v »Slovenski Narod« pošiljati dopise, naj resnico pišejo. Mi pa pravimo, ako vam ni prav, nas tožite, imamo dovolj dokazov! Kaj iščete po obrških kuhinjah in se opravičujete, da vi niste keliha ukradli? Kaj vam je mar kdo rekel, da ste ga ukradli? Saj tega nihče ni rekel, nego samo, da ste ga premenili s slabšim. Kako morete reči, da se že ob svojem prihodu takšnega našli? Kaj niste rekli pred par leti sami otrokom v šoli, da je obrška podružnica najbolj revna, pa da ima lepši kelih, kot farna cerkev; in kdo je to potem naredil, mogoče kovač, ne? Zaradi obresti tančkega Butale je on sam rekel, da ste mu obdržali 12 kron za 6 ur, pa ga tožite. Nam ni treba lagati, še resnica o vas ne more priti vsa na vrsto. Ali je to tudi laž, da ste ta-bernakel razšpendirali? Kaj ni žalostno, da tabernjakelj rabi za golobnjak.A na bin- košti, namesto da bi nam od svetega duha kaj povedali, ste nam pa pravili od steklega psa in živinske kuge. Kdo je okužil našo faro, ne bomo naštevali. Resnica je to: pri vašem prihodu je še svetila pri nas luč ljubezni,katero je zapustil prejšnji gospod Franc Pavlič in gospod Leopold Kol-bezen, a kdo je drugi upihnil to luč, kot Jože Novak. In kdo je okužil faro s politiko? Jože Novak! Vi hočete torej našo resnico na glavo postaviti, pa se vam ne posreči, če na Višarje po glavi romate. — Potem se nekaj čuje, da se hudujete nekaj na Štavdoharja z Obrha radi nekih očitkov. To ni res, da bi bil on vam kaj rekel. Če se krivega čutite, pa delajte pokoro. Toliko za danes. — Vaši fartnani, neodvisni kmetje. bk Iz Bele Krajine. »Domoljub« je zadnjič nesramno napadel naše trgovce in obrtnike. Belokranjci poznajo iste kot poštene može, ki kmetu pri vsaki priliki pomagajo, da imajo do njih več zaupanja, kot v mlade kaplančke, ki se na gospodarstvo prav nič ne razumejo. Kar se pa tiče grad-be železnice, le-to: Kdo je obljuboval za časa volitev kmetom zlate gradove pri gradbi železnice, kot klerikalni poslanci!? Le vprašajte Lampeta, Jaraca, Dremacijo in deželnega glavarja! In sedaj! Ali ima kmet, ali ima obrtnik kaj od tega? Nič! Oni poslanci, ki so nas zadnjič potegnili, si naj zapomnijo, da bodo imeli v Beli Krajini prihodnjič še hujši boj kot zadnjič. Zakaj se pa sedaj skrivajo po župniščih? Ker se bojijo, da se bi drznil kak kmet vprašati, kdaj bodo izvršili, kar so nam obljubili. Mogoče bo dobil viniški Šterk avtomobil, mi pa vemo, da nam ne boste dali nič, dasiravno delate vse z našim, težko zasluženim, kmečkim denarjem. bk Iz Črnomlja. Poročil se je gospod Janko Cimerman z gospodično Katko Geltarjevo; gosp. Janko Krama-r i č z gdčno. Pepco Kramarič in gosp. Igo K v a s z gdčno. Angelo Skubic. Vse tri gospe so bile članice našega Sokola. Novoporočencem želimo obilo srečo in jim kličemo sokolski na zdar! o Dolenjske novice o d Novice iz Šmartnega ob Savi. Naš gostilničar Keber, navdušen klerikalec, je pričakoval predbinkoštno nedeljo kar tristo klerikalni gostov in pripravil veliko pojedino zanje. Prikrevsala sta pa le sto in dva backa. Od teh je bil samo eden Čeh, ker se namreč tako piše. Usmiljenja vredni Keber je imel torej vsega dobrega za dvesto ljudi preveč in je jecljal ves obupan: »De, de, de — ali bom zdaj sam vse to snedel?« — Mašo so imeli Čuki pod milim nebom. V bližini so imeli cerkev in oltar, prav blizu tudi kapelo, pa so šli rajši v hišo, v »palačo« debelih ndetvic. Potem so odkolovratili v Hrastje. Tristo korakov od šmartenske cerkve so izgubili desetico! Takoj je komandiral njih general: »Čuk stoj in počakaj!« Čuki so takoj postali in vpraševali: »Kaj pa je?« General jim je razodel žalostno novico: »Desetico je izgubil naš član! Tepen bo, če pride domov brez denarja! Poiščimo torej!« Vsi Čuki so iskali, vendar niso našli nobenega ficka. Nekateri ljudje zato niso hoteli verjeti, da jje imel tisti Čuk toliko denarja pri sebi! Drugi dan pa je našla neka dekla izgubljeno desetico. Tedaj je vendar res, da je govoril Čuk resnico in ni trobil kar tako o svojem bogastvu. Ubogi Keber je upal, da se vrnejo vsaj po igri na gautmonovem vrtu k njemu, pa so šli vsi domov. Keber se je jezil in jokal sam pri ovojih zakladih. — Čast sem imel poročati, da je streljal PresetnikoV fantek z revolverjem na Šmartenčane. Ta krščanski zgled je izpod-budil tudi njegovega očeta, starega Pre-setnika, čukarskega gautmana, da je streljal na svojo ženo. Ona pa se je zaprla v stranišče in se veselila: »Na, zdaj pa le streljal, če moreš! Saj naš Pepe še na prostem ni nič zadel, kako pa boš ti, gautman, mene v stranišču?« Ostala je do polnoči v tem »hotelu«, potem pa se je vendar naveličala svoje ječe in zbežala k sosedi. d Prostovoljno gasilno društvo v Radečah priredi dne 7. julija o priliki svoje 401etnice veliko ljudsko veselico. Bratska društva se prosijo, da to blagohotno vpo-števajo. d Vače. Naj se še na Sveti gori najedo Majdiča. Zvedeli smo, da je baje Majdič na Sveti gori iz župnišča kar s silo iztiral postrežnico rajnega župnika. Ta božji namestnik je surovo spodil oba ključarja iz Tirne, ker sta ga prišla prosit za poljsko mašo in nedeljsko opravilo v Tirni. Ali je tudi to liberalna propalost? Ni čudno, da ga na Vačah nikdo ne mara. Majdič, kdaj boš pa dal Feliksu tiste tri krone, ki si mu jih še dolžan na obleki? Ali te ni sram, delavcu zasluženo plačilo prikrajšati? Nekaj šole pa naj ima tudi sladki Feliks zato, ker tako hinavščino prodaja na vse strani in lovi slepe miši. Take značaje rodi klerikalna izobrazba. Majdičeva pšenica gre lepo v klasje Majdičevega organista, če ga ne bo še do takrat dejal namesto sv. Andreja v veliki altar. Zakaj nam Majdič vedno trobi o treznosti, ki jo sam ne pozna, in si tako rad privošči velikih kozarcev močne kapljice. Tudi na dan Svetega Rešnjega Telesa je napajal pri Oso-leli svojo čukarijo, dokler niso bili vsi »mokri«. Nato so ti bratci napadli sredi trga mirne, napredne fante. Čuki naj se našim Sokolom Juvančiču, Končarju in Klincu zahvalijo, da niso bili tepeni kot snop. Lepi sadovi Majdičevega dela! Zdaj bo vedel vsak, zakaj ga ne maramo. Saj gospoda župnika vsi spoštujemo, ker nas v miru pusti in se trudi samo za cerkev, pa mora še namesto Majdiča delati. Sploh je pa na Vačah en duhovnik dovolj, Majdič pa naj gre tja, kjer ga morda kaj rabijo. d Št. Janž. Dne 5. t. m. je imel priti k nam salezijanec Povše,-in župnik Bajec je šel s svojim, njemu bogve na kak način podarjenim vozom in konjem po njega na kolodvor. Ko Povše Vstopi v voz, s; pod njim udero tla in Povše je visel med nebom in zemljo. Iz tega je razvidno, da je voz že zelo slab in dobro bi bilo, da se ne zgodi kdaj kaka večja nesreča, da se župnik Bajec zopet obrne tje na Notranjsko s prošnjo, da mu podeli nov voz in čilega konja, ker ta dva že zaslužita stopiti v zasluženi pokoj. Voz je vedno v popravilu, konj ima pa napako, kakor mešetarji pravijo: hlastavec »Kernbeisser«. Škerjančeva mama je pa baje zelo radodarna in upati je, da mu podeli lep voz in čilega konja, in ko bodete gosp. župnik šli zopet po tako dragoceno darilo, vam bo zopet prav gotovo postregla s telečjo pečenko in — »bogve s kom še vse?« d Št. Janž. Vabilo gosp. Janezu Ev. Kalanu, uredniku »Bogoljuba« v Ljubljani. Ker ste se lansko leto o Božiču pri nas hvalili, kako izvrstno znate seno kositi, vas tem potom vabimo na letošnjo košnjo in upamo, da se ja zagotovo odzovete našemu vabilu. Delavskih moči pri nas vedno primanjkuje, in zato nam bo ustreženo, če se udeležite letos pri nas košnje. Zaslužek se bo ravnal po pridnosti in tako se bodete lahko pogodili, ali od kvadratnega metra, ali pa če se zadovoljite s primerno dnevno plačo. Košnja se bode pričela vsak dan zarano ob 3. zjutraj in končala zvečer po »Ave Mariji«. Če bode okrog poldne vroče, se bo dalo dovoljenje tudi iti v senco. Hrano bodete imeli naši enako in sicer: za jed črn kruh, za pijačo vodo. Vse drugo po dogovoru. d Št. janž. Večkrat sem že slišal, da sc me dolži, da sem jaz dopisnik in podpihovalec »Slovenskega Doma«, a sedaj sem pa zares primoran poročati od našega Kristusovega namestnika Ljudovika Bajca sledeče: Dne 11. t. m. je prišel župnik gospod Ljudovik Bajec pred mojo kovačnico in me zakliče ven. Pričel se je med nama čuden pogovor, in njegov izraz je bil ta: »Vi ste najgrši liberalec v šentjanški občini!« Vprašal sem ga: »Kaj pa imate vi zoper mene? Ako imate kaj, kar tožite me. Je to lepo od vaše stranke (klerikalne), ko mi preti, da mi bodo kovaško obrt odvzeli?« — G. Bajec: »Ja, saj je res! Jaz bom to poskusil in na to šel, da se tebi obrt odvzame; vsak korak bom porabil, da se te uniči. Zdaj se lahko ponašaš, ko imaš Jatniško delo, ko pa mine, bodeš pa dela in kruha peklal.« — Gosp. Bajec! Vi kot Kristusov namestnik — kakor se štejete — je-li to mogoče od vas, da se vi upate kaj takega izraziti proti delavcu, ki mora svoj kruh trdo zaslužiti? Si mislite, da meni »škrjanci« darujejo? Ne! Jaz moram s svojimi žuljavimi rokami delati, da rodbino pošteno preživim. Takšnega človeka, ki preti svojemu bližnjemu s škodo, kakor ste storili to vi, se mora vsakdo sramovati. Sram vas bodi! — Jože Kos, kovaški mojster. d Potne črtice iz Bučke in Studenca. Pred nekaj časom sem bil po raznih opravilih v Bučki, kjer se gradi novo župnišče in bode krasna stavba. Vprašal sem, koliko prispevajo kmeti k zgraditvi? Odgovorilo se mi je, da župnik sedaj brez vsakih prispevkov gradi župnišče. Bil sem tam tudi pri službi božji, in moram priznati, .da se vse vzgledno izvršuje, bodisi cerkveno petje, šmarnična pobožnost in drugo. Naj bi vsi dušni pastirji vzeli za vzgled bučen-skega gosp. župnika, ker ta se briga edino za cerkev in svoje gospodarstvo. Prišel sem tudi na Studenec, a kolika razlika! Na Studencu je župnik, kateremu je vse drugo več kot dušno pastirstvo, iz lece in po gostilnah vedno čez liberalce kriči in zabavlja ter ljudstvo se vprašuje: kje so tisti liberalci? Gosp. župnik je oznanil, da so nekateri prazniki odpravljeni, na primer sv. Jožef, Velikonočni in Binkoštni ponedeljek itd., ali samo dva gospodarja sta se odzvala, da sta hlapčevska dela opravljala, vsi drugi so praznovali. Majniških šmarnic župnik ne opravlja. Ker je pa ljudstvo iste želelo, sta bila osnovala večerne šmarnice neki kovač in krojač v kapelici v Jegriščah blizu farne cerkve, in se je ljudstvo v obilnem število teh šmarnic udeleževalo. Kje je liberalstvo? Gostilne so župniku menda bolj pri srcu, kjer prepeva in . Želeti je, naj bi prevzvi- šeni knezoškof ob času birme deco nekoliko izpraševal, da bi se prepričal, kako ta župnik deco poučuje in kako šolo obiskuje. d Iz gregorske fare. Kako lepo je gledati možakarje gregorske fare, ki vozijo opeko za zgradbo nove hiše za tercijalke in čuke. Eno uro daleč pride možakar z velikimi voli in dolgim bičem, na katerega koncu ima sukanec, da tu pa tam lahko poči.. Pri opekarni naloži svojih 200 opek, čeravno bi jih lahko peljal 400. Nazaj pa ta za božjo in fajmoštrovo čast vneti mož, ko pride do klanca, tira in tepe ubogo žival ter kolne zraven; ne meneč se, da vozi opeko za Bogu posvečeno stavbo. Ce mu je pa sreča posebno mila, ga zaloti dež, in tedaj so vsi hudiči in vragi na njegovem vozu. Med potjo vsak kolne, godrnja, kaj je tega treba, a ko pride pred fajmoštra, sname klobuk in kot ponižen junček izpije svoj polič vina, ki ga dobi, /Aoži opeko z voza in odide z veselim srcem, da se je zopet malo prikupil fajmoštni. O, ko bi se vi možje, malo spoznali na nakane fajmo-štrove, potem bi pustili vse pri miru, kajti on bo to delo z vašim dnarjem izvršil, potem pa imenoval za božje mesto. Odšel bo, in vam pustil velik dolg, ki ga boste morali pokriti z denarjem žuljevih vaših rok. — On se bo mastil — kmet pa sline cedil. Opazovalec. d Z Jesenic na Dolenjskem smo prejeli sledeči dopis: Sklicevaje se na § 19. tisk. zak. zaradi v »Slov. Domu« štev. 23, stran 7, z dne 8. junija 1912, objavljene notice iz Velike doline pri Jesenicah, Do- fenjsko, zahtevam sledeči popravek: Ni res, da je župnik s svojim vozom pripeljal od državne podpore koruzo (k meni) k trgovcu Brataniču v Jesenicah na prodaj — res pa je, da je župnik sam kupil pri meni koruzo. — Jesenic e* 8. junija 1912. — F. Bratanič, trgovec, d Iz Velike doline. Sklicevaje se na 19. tisk. zak. zahtevam zaradi v »Slov. Domu« z dne 8. junija 1912, št. 23, stran 7, objavljenih notic z Velike doline pri Jesenicah na Dolenjskem sledeči popravek: Ni res, da nisem hotel fotografa poročiti za to, ker je naprednjak, in ne trobi v klerikalni rog — res pa je, da je imel fotograf kanoničen zadržek, vsled česar ga nisem mogel poročiti. Ni res, da je fotograf, kot pameten mož, prekrižal moje račune s tem, da je vso stvar razodel ustmeno pre-vzvišenemu knezoškofu, da sem zato dobil takoj brzojavni pozdrav od Prevzviše-nega in sem se moral takoj napotiti v Ljubljano do škofa, da sprejmem plačilo za svojo krščansko privoščljivost — res Pa ie, da me ni nikdar niti brzojavno, niti pismeno pozval Prevzvišeni k sebi. Ni res, ko pridem iz Ljubljano domov, da takoj pošljem Cerkvenika k ženinu, da naj pride v župnišče, in ko pride, mu povem, da sem dobil od Prevzvišenega nalog, da ga imam takoj poročiti in škofu brzojavnim potom poročati, da sem ga poročil — res Pa je, da je bil fotograf pri škofijstvu in da je škofijstvo njegov zadržek prav tako razsodilo kakor jaz, res pa je, da je bil fotograf poročen ne vsled ukaza Prevziše-nega, marveč, ker je odstranil kanoničen zadržek. Ni res, da nisem podal bilance od posojilnice, res pa je, da sem vsako leto poslal bilanco pristojnim obla-stvom. Ni res, da sem s svojim vozom pripeljal od državne podpore koruzo k trgovcu Brataniču v Jesenicah na prodaj, res pa je, da sem jo še sam kupoval od njega. — Velika dolina, dne 8. junija 1912. — J a n e z G n j e z d a, župnik. d Z Jesenic na Dolenjskem. Klerikalni »Domoljub« z dne 30. maja, št. 22, je prinesel dopis iz Velike doline. Župnik Cinjezda se je pa jako pozno zmislil na občinske volitve; najbrže, da so mu oslabeli možgani vsled pleše, katero mu pokriva rjava lasulja. To župniku zato povem, ker on pri vsaki priliki zasmehuje telesne napake človeške. »Da se resnica prav spozna, treba je čuti oba zvona.« Župnik Gnjezda pravi v gori omenjeni številki »Domoljuba«: »Saj ste vendar vse storili, koliko zakotnih shodov ste imeli, javnih se itak ne upate, koliko ste razposlali tiskovin, koliko agitatorjev je bilo — domači nadučitelj, učitelj z Dobove, domače učiteljice, bivša učiteljica v Kamnjah na Goriškem je prišla celo v našo agitacijsko pisarno, vsi trgovci, krčmarji, vsi najeti dninarji.« Tako župnik Gnjezda. Tu vam pokažem, da vi župnik, debelo lažete o ineni. Jaz še vedela nisem, da ste imeli v županovi spalnici vaše privržence zbrane. Meni je moj soprog naročil, naj pazim, ako vidim kje Prosenika, Cerkvenika pri Mariji Magdaleni, naj ga pripeljem v hišo, da podpiše pooblastilo vaškega gospodarstva. Ker ga nisem nikjer videla, šla sem na županovo dvorišče, ker sem mislila, da bo kot vaš pristaš gotovo tam. Ker ga nisem videla nikjer na dvorišču, šla sem v vežo županove hiše, kjer je bilo polno faranov, stopim na prag županove spalnice, ker notri nisem niti mogla, ko bi le bila hotela, ko je prostor majhen in je bil poln ljudi. Ko tudi tu nisem našla Prosenika, šla sem domov. No! Saj ste me videli vi in drugi, da nisem prestopila praga. Tore) vidite, da lažete! Povejte, ali sem komu rekla le besedo v agitacijo? Gotovo bi vam bili podrepniki takoj povedali; toroj zopet lažete, da sem bila agitator! Povejte raje, kaj ste v isti pisarni počeli! — Ker se lastne sence bojite, p?yvem vam jaz: Tu ste imeli volilne izkaznice na mizi z iglami pripete za vsakega volilca posebej, klicali dotičnega po imenu in mu dali že vse popisano, bodisi dotičnemu po volji ali ne. '1 o vam lahko pokažem še na izkaznicah, ki so jih prinesli nam, da smo jim druge odbornike napisali. Tu ste delili ravno tako, kakor spovedne listke. Kdo je potem več storil, nego vi, da ste si občinske jasli približali. Mogoče je še, da vam bodo tako blizu, da bodete tolkli z nosom ob nje. Ne mislite, vi župnik, da mene spravite iz ravnotežja! Sem preveč flegmatična. Zna pa jeza škoditi vam, in morebiti vam bo treba zopet k operaciji! Ko ste šli prvič v Gradec iz Doline k operaciji, vam je prijateljica Veselič posodila denar, kaj ne? Če si upate, pa pošljite tudi za to popravek, da ni res. Pripeljem vam dve priči, ki pod prisego lahko izpovesta, ko ste rekli: »Ja, ljudje mi zamerijo, da sem prijatelj s poštarico; jaz pa moram biti. Ona ima kaso, in kadar potrebujem, mi da ona!« Aha! Tako je! Kaj pa bi bil rekel takrat c. kr. poštni revident poštarici Veselič, ko bi bil slučajno prišel? Ali bi bilo tudi ta čas vse v redu? Dovolj žalostno je, da si ne morete med moškimi, kmeti, dobiti prijatelja, ki bi vam posodil denar, ne pa da si poiščete »babo«. — Amalija Hribar ‘roj. Oblak, bivša učiteljica, ne samo v Kamnjah, tudi na Trebelnem in Veliki dolini. o Gorenjske novice o g Iz Sorice. Na Roštu v kapelici je oskrunjena podoba sv. Cirila in Metoda. Kdo je naredil zločin, se d»,,zdaj še ne ve. Naše mnenje je, da je to izvršil kak otročaj iz nevednosti, ali pa odraščeni iz hudobije. Če je to storjeno iz hudobije, sta mogoča samo ta-Ie dva slučaja: 1. Kdor bere klerikalne časopise, kjer se je strastno udrihalo čez družbo sv. Cirila in Metoda, in se še vedno to ponavlja, prišel je marsikdo teh nevednih bralcev do prepričanja, da sta to dva liberalna svetnika. Ali bi bilo kaj čudnega, če bi tak človek mislil, da ni greh oskruniti tako podobo. V to bi ga tedaj zapeljalo hujskajoče klerikalno časopisje. 2.) Mogoče je pa tudi, da je kdo to storil nalašč, in bi s tein osumil druge in jih postavil v slabo luč, ter dal komu v roke orožje, da bi lahko udrihal čez neljube mu osebe, ker ob volitvah kaj takega zaleže. Pravi klerikalci pač niso izbirčni v najgrših sredstvih, ako upajo, da ž njimi dosežejo svoj namen. Toda iz te moke ne bo kruha. Kdor bere napredne časopise, ta visoko časti in spoštuje sv. Cirila in Metoda in je nezmožen nad njiju podobo kaj zagrešiti. g Kaplan Pavle Perko se moti. Poslal je namreč na nekega žirovskega kmeta sledeče pismo: »Dragi! Ne mislite, da ne poznam zloga in pisave, da bi ne vedel, da je zadnji dopis v »Slovenskem (=*= Svinjskem) Domu« iz Vaše kovačnice. Ako vendar enkrat ne bom imel miru pred Ži-rcmi, Vam bom odgovoril tako korenito, kot sem Vam že včasih v Žireh. Z odličnim spoštovanjem Pavel Perko. — Na Č., dne 7. maja 1912.« — Zagotavljamo Pavleta Perkota, da dotičnik ni o njem napisal niti črke, da bi bil torej obljubljeni »koreniti odgovor« popolnoma napačno adresiran in torej čisto nepotrebno prekoračenje Kristusove zapovedi o ljubezni do bližnjega. — U r e d. g Iz Žirov. Pri nas se vzlic temu, da smo nad 30 km oddaljeni od železnic, vse lepo razvija. Temu je vzrok pred vsem to, da je razvita domača industrija: čipkar-stvo (čipke se izdelujejo v vsaki hiši, zlasti pozimi); tudi čevljarska obrt se krasno razvija. Naši čevljarski mojstri razpošiljajo svoje izdelke na vse strani daleč naokrog po Balkanu, na Ogrsko, v nemške pokrajine in drugam. Žirovski čevlji so na glasu kot najtrpežnejša in ne predraga obutev ročne izdelave. Tudi izdelki kovaške obrti od mojstra Jakoba Poljanška na Selu, kakor sekire, plankače in drugo, se razpošilja daleč širom sveta. Razume se, da je v takih razmerah bila najnujnejša potreba, da se ustanovi obrtna šola, in to se bo letos tudi zgodilo, tako da jo v letošnji jeseni že dobimo. Število obrtnih vajencev znaša krog sto, in vsem tem je pouk v šoli nujno potreben, in največji greh bi bil, ako bi se jim odtegoval. Čevljarska obrtno pospeševalna zadruga zadružnih čevljarjev se pripravlja graditi večjo zadružno delavnico, ki bo tudi lep napredek v razvoju obrti te stroke. Zadruga deluje jako zadovoljivo in vestno. Krasno se razvija tudi »Gospodarska zadruga v Žireh« s sedežem na Dobravi; ta zadru-mizarskimi stroji opremljeno delavnico,, ga ima v svoji lasti večjo, z modernimi žago ter električno centralo z vodno gonilno silo na turbino. Električna razsvetljava, s kojo so ljudje jako zadovoljni, se bo razširila tudi čez celo vas in drugod, tako da bo cela naša ravan elektrizirana. o Notranjske novice o n Aloška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Planini priredita dne 16. junija vrtno veselico na senčnatem vrtu si. A. Bernika v Planini. Spored: 1. Govor odposlanca glavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. 2. Koncert slavne mestne godbe iz Postojne. 3. J. Stoka: Mutast muzikant«, burka v enem dejanju. 4. Petje. 5. Šaljiva pošta, ples in prosta zabava. Paviljoni za pivo, vino, jestvine, pecivo in kavo. Vstopnina k veselici 60 vin. Začetek ob pol 4. popoldne. Pri veselici sodeluje slavna mestna godba iz Postojne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica teden pozneje, to je dne 23. junija. n Iz Planine. Priprave za našo vrtno veselico družbe sv. Cirila in Metoda so v polnem tiru. Preskrbljeno je v vsakem ozirp za izvrstno zabavo, kakor tudi za duševno razvedrilo in telesno okrepčilo. Naše brhke gospe in gospodične, ki bodo stregle v raznih paviljonih, si pridno vež-bajo in mažejo jezičke ter so sklenile tekmovati v zgovornosti in ipostrežijivosti. Tudi diletantje pridno pripravljajo burko: »Mutasti muzikant«. Naročili smo tudi tam iz daljne Hrvaške brata Hrvata, ki nam bo prav na pristen način spekel tolstega janč-ka. Da pa ne,bo mladina v prevelikih skrbeh, naj omenim, da sc postavlja tudi obsežno plesišče, na katerem se bo lahko ob zvokih slavnoznane mestne godbe iz Postojne prav prijetno zavrtela. Ne smem vam tudi pozabiti povedati, da nam bo slavni pevski zbor iz Postojne zapel nekaj prav ljubkih mešanih zborov. Kakor vidite, ne bo naša veselica kar tja v en dan. — Želeti bi bilo le, da bi nam prizanašal Jupiter pluvius ta dan. Druga želja, ki jo gojimo, bi pa bila, da bi bila vsa bližnja in daljna okolica planinska na naši veselici častno zastopana. Sosedje planinski, bližnji in daljni, v nedeljo, dne 16. t. m., vsi v Planino na veselico — ne bo vam žal! Videli boste, kako znajo biti Planinci hvaležni — bodite prepričani, da vam obisk o prilliki pošteno vrnejo. Na veselo svidenje torej! Vaščan. n Iz Orehka na Notranjskem. Slovenci smo res čuden narod, podjetnosti nam res ne manjka, ali umazane konkurence ne bi smelo biti. Tako na primer različni poskusi, da bi se vzdrževal šaljiv slovenski list, so se ponesrečili. Sedaj pa, ko se je zvedelo, da začne izhajati v Ljubljani' šaljiv list z imenom »Pika«, evo koj konkurenca pri nas. Dve leti je že, odkar je izšla prva in zadnja številka »Republikami« v Strašnem dolu, in na veliki veselici Cirihneto-tlarije dne 30. t. m. v Orehku izide letos »Tehtnica«. Kaj se hode vse tehtalo, bodo že zvedeli posetniki veselice. Priprave za veselico so že sedaj v polnem teku. Mešan zbor »Javornika« nastopi pomnožen, v celem s 35 do 40 člani. n Izkaz daril za Sokolski dom v Postojni: br. Miro Vičič izročil 24 K 5 vin., ki so jih darovali mesto venca na krsto gosp. Ignaca Vilharja naslednji: ga. Baraga Marija 1 K, g. Bizjak Vladimir 1 K, br. Burger Josip 2 K, g. Frank Fran 1 K, ga. Kraigher Josipina 2 K, br. Kraigher Leopold 2 K, br. Križe Maks 1 K 60 v, brat Kiauta Jozve 1 K, br. Kutin Franc 1 K, br. Kavčič Miloš 1 K, br. Lavrenčič Stanko 1 K, g. Morle Jakob 45 v, br. Ošaben Ivan 2 K, g. Počkaj Ivan 1 K, br. Štefin Ivan 1 K, g. Vadnu Josip 1 K, g. Vadnu Josip (kolar) 1 K, br. Vičič Miro 2 K, g. Ivan Zakrajšek 1 K; dalje br. Lavrenčič Stanko za vstopnino 1 K, br. Juvanec Ferdo 5 K, br. Josip Lavrenčič (nagrada) 15 K, br. Fran Arko 5 K, br. Jurca Fran 15 K (pre-j(?ta nagrada). Vsem prav srčna hvala! Na zdar! Posnemanja vreden je zlasti brat Miro Vičič. Živel! n Koncert, ki ga je priredil Postojnski orkester, je v moralnem oziru sijajno uspel. Tako točke orkestrove, kakor pevske, so se izvajale pod vodstvom marljivega pevo- in orkestrovodje gosp. Ferd. Juvanca eksaktno ter so ževi pevci in igralci zaslužno pohvalo in priznanje. Žal, tla postojnska, takozvana boljša publika, nima več zmisla za glasbo in umetnost. Vedno se tarna, da ni nič zabave v Postojni. Ako se pa kaj priredi in nudi nekaj res vpoštevanja in zanimanja vrednega, pa se dotičniki odlikujejo z nenavzočnostjo pri enakih prireditvah. Tako zahvalo gotovo ne zaslužijo požrtvovalni ljudje, ki žrtvujejo iio več mesecev v enake namene čas in svoje moči. Prirediteljem pa pravimo: le pogumno naprej ter nasvidenje zopet v kratkem! n Postojnski Sokol se je udeležil korporativno z zastavo otvoritve Sokolskega doma« v Ilirski Bistrici. Ostali slovenski kraji o V Brojenci pri Trstu, kjer delajo predor, da bi prišli do vode, so že čez 270 m daleč. Nekateri delavci so prisiljeni stati liri delu v vodi do pasu, ker se nahaja tam blizu tudi neki kanal, po katerem teče voda. Ker je tako delo zel otežavno, pa tudi zdravju škodljivo, zato dobivajo ti po 1 K na uro. A kljub temu je težko dobiti delavcev za tako naporno delo; vsled tega bo morala mestna občina še povišati mezdo. O nesrečah pa — hvala bogu — zadnji čas ni slišati. — »Slovenski Dom« je o tem velikanskem delu že poročal. o Na Katiuari pri Trstu se je pred kratkim prostovoljno razšlo »Katoliško izobraževalno društvo«, katero je ustanovil domači župnik rodom s Kranjskega. Dasi je mož mnogo žrtvoval za to društvo, vendar ni moglo obstati. — Na tržaškem ozemlju klerikalizem, ne le da ne napreduje, ampak on rapidno nazaduje. Trst z okolico ni le edina svetla točka na Slovenskem, ampak tudi daleč izven mej Slo- venije. Zatorej je naravnost smešno, da bijejo nekateri fanatiki, . katerih je sicer zelo malo, boj brez upa zmage in da se tako pehajo. — Izmed 80 občinskih svetovalcev tržaških, oziroma deželnih poslancev ni niti enega eelega klerikalca. Kdaj bo še kaj, to vedo samo bobovi. — To je za klerikalizem sicer grenko, a resnično. Gospodarstvo. a . -■ —=... Zla Razglas, o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani se prične dne 1. julija 1912. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; 2. domovinski list; 3. šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5. nravstveno spričevalo. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 160 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še: 6. ubožni list in 7. potrdilo, da je že najmanj dve leti bil za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj se do 25. junija t. I. pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Šola bo trajala do konca decembra ■ 1912. Kdor dobro prestane skušnjo, more po postavi iz 1. 1873. dobiti patent podkov-skega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Učenci naj se zglase en dan pred šolskim pričetkom v podkovski šoli na Poljanski cesti. "v- Ker je v slovenskih deželah še vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev, ki bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača ter živinskega in mesovnega oglednika. Frančišek Povše, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Zivinozdravnik Lovro Tepina, ravnatelj podkovske šole. Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. junija t. 1., in sicer 27. skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali t>odkovske šole, 28. pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine .in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože pri podpisanem ravnateljstvu do 25. junija t. I. prošnjo za sprejem k skušnji, ki naj ji prilože 1. učno spričevalo, in 2. potrdilo o najmanj triletni službi kot kovaški pomočnik. (Odredba ministrstva za notranje zadeve z dne 27. avgusta 1873.) Prosveta Za vsakega gostilničarja, hotelirja in kavarnarja je koristno, da ima za goste na razpolago kak zanimiv časopis. »Slovenski Ilustrovani Tednik« priobčuje slike in opise znamenitih krajev i^i oseb ter aktualnih dogodkov. — »Slovenski Ilustrovani I ednik« bi torej naj ne manjkal v nobeni gostilni, nobenem hotelu in nobeni kavarni. V interesu gostilničarjev je, da ima za goste ta zanimiv slovenski časopis, ker vsakdo rad gleda slike. »Slovenski llustr. I ednik« izhaja v Ljubljani in stane četrtletno le 2 K. — Naročite si ga! Reformni srednješolski zavodi in naši odnošaji. (Dalje.) 4. Na živinozdravniških visokih šolah imajo absolventje vseh reformnih zavodov dovoljen pristop kot redni slušatelji. 5. Za apotekarske (lekarske) študije zadošča absolviranih šest razredov kakega reformnega zavoda; le absolventje 6. razr tipa C. (realu, oddelka) morajo narediti dopolnilno izkušnjo iz latinščine, kolikor je predpisano za 5. in 6. razr. realne gimnazije. 6. Absolventje reformnih zavodov se pripuste brezpogojno kot redni sušatelji rudarskih visokih šol (akademij) v Ljubnem in Pribramu. 7. Pravice do enoletne prostovoljne vojaške službe so iste, kakor jih imajo absolventje gimnazij ali realk. Iste pravice veljajo za sprejem v vojaške vzgojevalne zavode in za pripust li kadetnim izkušnjam. III. Srednje šole pri nas. Po tem splošnem pregledu sedanjega ustroja avstrijskih srednjih šol se ozrimo na »naše« srednje šole, t. j. tiste srednješolske zavode, na katerih se poučuje deloma v slovenskem učnem jeziku — srednjih šol s popolnoma slovenskim učnim jezikom, kakor znano, nimamo — in katere pohajajo učenci slovenske narodnosti. Pri tem prihajajo v poštev vsi zavodi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ki pa se — to bodi že tu omenjeno — po uporabi učnega jezika v posameznih predmetih med seboj dokaj razli- kujejo. Na Kranjskem je šest državnih in ena zasebna gimnazija; med temi je edina zasebna (škofovska) gimnazija v Št. Vidu slovenska, dočim so štiri državne (v no realno; Celovec ima poleg popolne hu-Ljubljani 1. in II., v Kranju in v Novem mestu) dvojezične t. j. v nižjih razredih slovenske, v višjih pa sc poučujejo nekateri predmeti slovenski, drugi pa nemški. Ljubljanska gimnazija z nemškim učnim jezikom in kočevska prihajata le toliko v poštev, da jih poseča tudi nekaj učencev slovenske narodnosti. Vse kranjske gimnazije so humanistične, edino novomeška ima še značaj »stare« realne gimnazije, ker je na njej pouk v prostoročnem risanju obvezen. Sicer pa bi se moral ta predmet po novem učnem načrtu na vseh gimnazijah obligirati. Na Štajerskem upoštevamo le tri državne zavode: gimnazijo v Mariboru, v Celju in takozvane samostojne gimnazijske razrede s slovensko - nemškim učnim jezikom v Celju, ter eno deželno gimnazijo v Ptuju. Gimnaziji v Ce+ju in Ptuju sta docela nemški, le da je za učence slovenske narodnosti slovenščina obvezen učni predmet; mariborska gimnazija pa ima v nižjih razredih dvojezične vzporednice, slično kakor so samostojni celjski razredi utrakvistični, ki pa so v upravnem oziru združeni z nemško veliko gimnazijo. Na gimnazije, oziroma realno gimnazijo v Gradcu se nam ni ozirati, ker jih obiskuje le neznatno število Slovencev (do deset), za katere pa je slovenščina obvezna. Na Koroškem so tri državne nemške gimnazije: gimnazija v Celovcu, ki ima v nižjih štirih razredih tudi realne paralelke, realna gimnazija v Beljaku in c. kr. samostanska gimnazija vŠt. Pavlu. In končno na Primorskem. Tu je pet zavodov, ki jih posečajo Slovenci v večjem številu: državna gimnazija v Trstu, ki ima v I. in II. razredu tudi realne vzporednice z nemškim učnim jezikom; državna gimnazija v Gorici, po učnem jeziku nemška, a ima v prvih dveh razredih slovenske paralelke humanist, gimnazije, dočim so italijanske paralelke realnega značaja; nemška državna gimnazija v Pulju, hrvaška državna gimnazija v Pazinu in občinska mala realna gimnazija v Volo-skem s hrvaškim učnim jezikom. Italijanske gimnazije v Trstu, Kopru in Pazinu ter realna gimnazija v Pulju so za nas brez pomena, ker imajo le neznatno število slovenskih, oziroma hrvaških učencev. Vseh teh gimnazijskih zavodov na našem ozemlju je torej 19. (Dalje prihodnjič.) + Katastrofalna eksplozija smodnišni-ce v VVoIlersdorfu. Dne 7. junija ob en četrt na 9. se je pripetila v WOIlersdorfu katastrofalna eksplozija tamošnje velikanske smodnišnice. Pri objektu št. 48 je eksplodiralo najpreje več zabojev smodnika, približno 200.000 kg, ravno ko so vojaki in delavci nalagali smodnik na vojaško - to vorni avtomobil. Kako je prišlo do eksplozije, še ni dognano in bo tudi težko dognati, ker je ostal samo en očividec, ki je bil v bližini, in sicer stotnik Ibruljevič, ki leži težko ranjen v bolnišnici. Bil pa je tudi ta toliko oddaljen od prostora, kjer je nastala eksplozija, da ne bo mogel konstati-rati, kako je eksplozija nastala. Učinek eksplozije je bil grozen. 30 do 40 oseb, vojakov in civil. delavcev je bilo usmrčenih, in več kot 200 oseb težko ranjenih. Grmenje se je slišalo celo do Dunaja na eni in do Ogrske na drugi strani. Na tisoče šip je bilo pobitih, posebno v bližnjih krajih kakor v Voslavu, M6dlingu,Felixdorfu in Dunajskem Novem mestu. Nebroj tovarniških dimnikov se je porušilo, celi nasadi vrtov so bili popolnoma deniolirani. Na bližnjem letalnem polju je odnesel pritisk zraka hangarje in polomil več letalnih strojev. Na Dunaju so čutili to grmenje in so najprej mislili, da je potres. Nad smodniš-nico se je zbral cel velik oblaK gostega dima, katerega je veter gnal na vse strani in je en del tega priletel celo na Dunaj, kjer je očrnil po mestu več hiš, med temi tudi parlament. Na kolodvoru južne železnice v Matzleinsdorfu so čuli eksplozijo natanko kot silno močan strel iz topa. Grmenje je trajalo skoro četrt ure v kratkih presledkih po par sekund. Cela smodniš-nica je popolnoma razdrta, cele stene in skupine opeke in zidovja je odneslo par kilometrov daleč. Pol ure daleč na okrog ni nobene hiše. Na mestu nesreče so našli po eksploziji vse uničeno. Med razvalinami so našli strašno razmesarjene žrtve nesreče. Infanterist Bohrer, ki je vodil avtomobil, je težko ranjen, eden njegovih tovarišev lahko in dva težko. Šest civilnih delavcev, ki so bili uslužbeni v smodnišnici, so našli na kose raztrganih med razvalinami. Od poveljnika smodnišnice višjegn oficijala Adamkoviča so našli samo ovratnik in kose njegove uniforme in odtrgan prst, na katerem je nosil poročni prstan. Kako je eksplozija nastala, se dosedaj ne more dognati, bržkone se je smodnik vsled drgnenja pri skladanju užgal. Mrtvi so: višji oficijal Adamičko, enoletni prostovoljec Hofman, vojaška šoferja Preuer in Bora in 6 civilnih delavcev, ki so bili uslužbeni v smodnišnici. Veliko ponesrečencev pa so odpeljali v civilne in vojaške bolnišnice. Zena oficijala Adatničke je hotela skočiti skozi okno v drugem nadstropju, ko so ji povedali o nesreči, in so jo le z veliko težavo spravili v neki sanatorij. Ob času katastrofe je peljal nedaleč od smodnišnice brzovlak. Silni zračni pritisk je kljub precej, oddaljenosti vlak nagnil in skoro v trenotku ustavil, tako, da so mislili pasažirji, da je vlak trčil v drug vlak. Na robu malega gozdička, ki leži nasproti letalnemu polju, so našli enega vojaka brez nog, enega pa popolnoma raztrganega. Celo letalno polje je pokrito s kosi nabojev, krogelj, opeke, pomešane z ostanki uniform. Dobe se tudi krvavi sledovi. Šest hangarjev na polju, ki so last vojne uprave, je popolnoma demoliranih, od drugih je odneslo strehe. Pet letalnih strojev je popolnoma razbitih, veliko zelo poškodovanih. Celo polje so v širokem krogu zaprli z vojaškimi stražami, ker je mogoče, da se eksplozija ponovi, kajti v nekaterih je ostalo še nekaj streliva. — V bolnišnici v Dunajskem Novem mestu je čez 200 ranjencev. V celi okolici je povzročila eksplozija silno paniko. V Dunajskem Novem mestu so pobegnili vsi učenci z učitelji vred iz šol. Povsod in daleč okrog je padalo kamenje in deli opeke, silni pritisk zraka pa je poškodoval tudi več hiš. — Skupna škoda, ki jo je povzročila ta katastrofalna eksplozija, je ogromna in se sedaj niti ne more dognati. r Kako sodijo tujci o ruski armadi za časa rusko-zaponske vojne. Tisti čas je simpatirala vsa »moderna« Evropa z Japonci, katere je »moralno« podpirala s tem, da je zabavljala čez ruske vojake. Vojaški strokovnjaki so pa že tedaj občudovali hrabrost in vztrajnost ruskih vojakov, čeprav so se morali umikati japonskim četam. Rusija sama ni hotela vojne z Japonci, zato tudi ni bila nanjo pripravljena. Prvi čas so bili Japonci zato na bolj-5 šem, ker jim je bila Mandžurija tako blizu. Pozneje, ko so Rusi prepeljali po sibirski železnici dovolj vojaštva, bi se bilo razmerje obrnilo. Tedaj je bil pa sklenjen nenadoma mir in Rusi so ostali premaganci. Toda od tistih časov je izrekla Rusom svoje priznanje cela vrsta vojaških pisateljev, ki'so napisali o tej vojni strokovne razprave. V Petrogradu je izdal Abame-lek-Lazarev pred kratkim knjigo »Skaza-nija inostrancev o ruskoj armiji v vojnu 1904—1905«, kjer je zbrano v izvlečkih vse, kar so napisali o tem predmetu tuji vojaški pisatelji. Teh je 34; med njimi so Nemci, Avstrijci (major Reinohl), Lahi, Angleži, Francozi. Seve, da so povedali Rusom tudi marsikako trpko resnico, ki se pa tiče bolj ruskih politikov, kot ruskih vojakov. Vsi soglašajo v mnenju, da se imajo Japonci zahvaliti pravzaprav ruskim radikalcem, nihilistom in revolucionarjem, ki so vzbudili s svojo agitacijo proti vojni med narodom nasprotstvo proti nji; s tem se pa seve ne more zmagati. Toda napačno bi bilo mnenje — pravijo ti tujci — da so se v tej vojni lastnosti ruskega vojaka poslabšale in da je vojna moč Rusije oslabljena. Najkrasnejše spričeva- lo je za ruske vojake, da jih je po nekaterih delih, da, celo zborih popadalo po 70%, pa se le niso umaknili. Rusi niso izgubili prav nič svoje upornosti, vsled katere so bili vedno tako strašni sovražniki. Nemec braron pl. Tetau piše: »Ruski vojak je zvest, požrtvovalen, svojemu poveljniku zaupajoč bojevnik, zato je v rokah dobrega poveljnika takšen materijal, kot ga premore komaj kakšna armada na svetu.« * Čez sedem let se vse vrne. Grdo razvado »šnofati« tobak, katere so se že vsi razven prav starih tercijalk odvadili, so zopet začeli uvajati avtomobilisti na Angleškem. V Leedsu imajo celo že cel modern »šnofarski klub« in londonski trafi-kantje se prav hvalijo z izbornim razpečavanjem drobnega tobaka. Bog požegnaj! Zdravstvo Volilni shodi. (Izza državnozborskih volitev na Nemškem.) Dvorana je polna modrosivega dima; iz težkega smradu se dviga glava ob glavi, kot sence, prostor se izgublja v globoki temi. Pred vsako glavo se sveti sivorjav vrček piva. Govornika je videti samo kot nedoločen, slabo barvast madež, daleč, daleč tam zadaj. Kot noži poletavajo skozi mrmrajoči nemir in ropot steklenic hripa- vi glasovi prenapetega glasu. V celi dvorani ni človeka, ki bi se prijetno počutil. Sem in tja pograbi kdo vrček, ki ga je naročil »zaradi ljudi«, ter zlije vase postalo pivo z obrazom, kot da pije lužo. To zopemo bezniško ozračje, v kakršnem se vrši na tisoče shodov, povečuje naravnost neposredno poplitvenje in po-surovitev volilnega gibanja. V govornikovih očeli padejo poslušalci na stališče špi-sarske črede, ki ne zasluži, da bi se res potrudili in ji pojasnili globočje zveze v političnem življenju, ali pa zamotane povode za to ali ono postopanje svoje politične stranke. Zdi se jim čisto dosti, da ljudem spolh nekaj rečejo, kar jim po njih mnenju utegne biti prijetno. — Na drugi strani raste greben praznim in drznim go-fljačem. Njim se zdi vse to tako lepo samo po sebi razumljivo, in v tem tobakovem dimu se čutijo domače. S sainodopadaje-njem iztresajo nad poslušalce zaloge svojih zmedenih pojmov s ploho besedi. In pripeti se žalihog le prepogosto, da potegnejo takšni prazni blebetači nase lokalno vodstvo in da dobe njih plebejski možgani vpliv na odločitve izvoljenega poslanca, ker »imajo za sabo domače volilce.« — Zmožnejši ljudje se pa nazadnje zmajevaje z ramami umaknejo iz takega življenja. Zato je pa tudi za stranke same važno, da prirejajo svoje volilne shode tako, da se bodo mogli na njih dobro počutiti tudi ljudje s kulturnimi zahtevami in da pridejo na takšna zborovanja ljudje brez kulturnih zahtev z občutkom, kot da prihajajo v sobo k človeku, ki je pametnejši od njih in od katerega se lahko kaj nauče. Ali je kje kakšna stranka, ki bi ne trdila, da hoče svoje volilce vzgajati? Saj so ljudske pravice brez sočasne vzgoje ljudstva nezmisel. Vse stranke hočejo dobro vedeti, kako bi »pravzaprav« moralo biti. Katera od njih si pa upa iti zlu do korena? Ce se že mora kaj »potrošiti,« katera bo pa vsaj za tem šla, da bi se po gostilnah točilo tudi kaj drugega, kot same oi>ojne pijače? Kje smo že kdaj brali, da bi bil kak predsednik shoda zahteval, ali da bi se bilo to določilo na plakatih, da se med shodom ne sme kaditi? Opustiti kajenje vsaj do konca glavnega poročila je pravzaprav stvar čisto navadne olike in človeškega ozira do govornika, ki mora zadnje tedne pred volitvijo dannadan po dva, tri takšne shode 'obiskati. Kandidatjo so raz-ventega že tako po navadi starejši gospodje, za katere je že neprestano govorjenje samo po sebi znaten telesen napor. Skratka, zakaj ne stremimo po tem, da bi se volilni shodi vršili tako, kot poljudna predavanja? To hi vsekakor povzročilo, da bi se naše politično izobraževalno delo dvignilo tudi po svoji notranji vsebini. Da je sedanje volilno gibanje prav neokusno nekulturno, prizna pač vsakdo, kdor je že doživel takšno dobo. Seveda se sme takšno mnenje izraziti samo med štirimi očmi, sicer kak političen nasprotnik takoj proglasi, »ta-le pa prezira nižje ljudstvo«. »Gospodje,« ki preže na vsako nasprotnikovo besedo in kretnjo, da bi mu zavili vrat, poganjajo v tem tobakovem ozračju bujno, kot koprive za plotom. Volilni l>oj je postal tako sirov in zo-pern, da bi mnogo politikov iz taborov vseh strank z veseljem pozdravilo izboljšanje v tem oziru. Toda tu ne more doseči prav nič posamezna oseba ali posamezna stranka. Tu bi se dalo kvečjemu mogoče pomagati s tem, da bi določili osrednji odbori vseh strank na skupnem sestanku pravila dostojnega boja. V. Stapel. " ■ LISTEK. Matižarjeve zgode in nezgode. * Blaž Pohlin. I. Jože Topolovec v Dobravi je bil edini krčmar v vasi in točil prav izvrstno vino, dasi ni imel torej nobene konkurence. To je treba poudarjati, ker je v bližnji vasi Loke prodajal tudi samo en krčmar vino, ki pa je bilo tako kislo, da bi koza. zacvilila, če bi ga ji zlil kozarec na rep. Tako je trdil Matižar, ki je obhodil že precej sveta, kot so pravili ljudje, in zato vino dobro poznal, če je tako kislo ali če ni, kot pravi gornja primera. Loški krčmar — Miliač so rnu rekli — je zaradi tistih besedi Mati-žarja sovražil kot naglavni greh in skoraj bi bilo prišlo do dolgotrajne pravde med njim in Matižarjem zaradi razžaljenja na časti in škode na obrti. Ko je Matižar čul, kaj ima Mihač namen, širokoustil se je oblastno, da bo nastopil dokaz resnice, če pride do tega. Mi- * Iz knjige »Prava in neprava ljubezen«. 287 strani. Cena 1 K 60, s pošto 1 K 80 vin, ki naj se pošlje na naslov »Narodna knjigarna« v Ljubljani. hač se je tega dokaza zbal in opustil svojo namero. Sicer je vedel vsak, da je Mati-žarjeva trditev precej pretirana, in da bi koza ne zacvilila, če bi ji zlil celo vedro vina na rep ali pa kar po glavi, vendar so Pa ljudje dejali: »Matižar je ves pasji in hudičev, kdo ve, če ne zna tako narediti, da mu koza res zacvili, če bi ji vlil Mihače-vo vino na rep.« Zato so Miliaču pritrjevali, da se ni spustil v pravdo, ki bi mu bila vzela najmanj kravo iz hleva, pa še časti bi si ne bil opral. Topolovec pa je točil izvrstno vino, zato je pa tudi imel zmirom dosti gostov. Tudi dan po Borčevem godu, v nedeljo zvečer, je imel kar nabasano gostilniško sobo. Pri mizi v kotu nasproti peči je bila družba, ki je bila najbolj glasna izmed vseh pivcev in ki je zabavala celo sobo. Sedeli so okoli te mize Matižar, Sedmič, Borčev hlapec Franc, ki je moral v par dneh iti k vojakom, krojač Matevž Tomažek, ki je praznoval tu svoj god in venomer mežikal z očmi, kot bi ga kod ščipalo, kajžar Jaka Kobilica ter Blaž Hruševec, ki je kuhal žganje, a več brez vednosti fi-nancarjev kot pa z njihovo. Pred njim je stal že prazen liter in tudi v kozarcu, iz katerega je po lepi stari šegi pilo vse omizje, ni bilo več mokrote. »Topolovec, še en liter!« zakliče Matižar krčmarju in mu moli prazno steklenico, »ali ga pa prinesi kar Štefan!« »Matižar, tvoja je dobra!« reče Jaka Kobilica, »pse preganjaš od fare do fare, pa imaš vsak dan praznik.« »Molči in pij, gobezdalo!« zarohni Matižar in naliva kozarce, »pij, da se ti jezik ne prisuši!« »Pravijo, da si imenitno kupčijo napravil,« opomni Tomažek, »da si Mrkaču prodal psa, da ti je nasul klobuk srebra. Ali je res?« Borčev hlapec France se je zasmejal na ves glas. »Toda dobro si ga ociganil, Matižar,« je dejal. »Koga ociganil?« ujezil se je ta. »Kaj pa je bilo?« vprašalo jih je več tudi od sosednjih miz. France je pa pravil: »Tisti bahavi Mrkač, saj ga poznate Vsi, se je našemu gospodu hotel prav prikupiti za njegov god, ki je bil včeraj, in mu je pripeljal za vezilo lepega črnega kodrastega psa čisto levje zunanjosti. Tega psa je naročil pri Matižarju. Gospod je bil psa, ki je bil sama parada, nad vse vesel, tako da je Mrkaču obljubil svojo edino hčer Justino za ženo. Hčer za psa! Opoldne so liri kosilu praznovali zaroko in še godci so jim godli, tisti krmežljavi leskov-ški, da še danes celo hišo ušesa bole. Popoldne je šel gospod Borec na sprehod z novim paradnim psom. Tako je bil ponosen nanj, da se je videlo, da misli, da se bodo ljudje še temu njegovemu psu odkrivali. Pa ju je vjel dež, ki se je pripo- dil kar .nanagloma in namočil plemenitega Absalona od vrha do tal. Zdaj je bilo pa tudi pasje glorije konec. Ko sta prišla z gospodom domov, visele so s psa grde umazane štrene kot od starega koca in kar ni bilo nič manj grdo, tudi črne barve ni bilo več na njem, ampak mešanica rjavega, be-iega in sivega, da je bil tak, kot bi ga potegnil iz gnojnice. Gospod je skoraj jokal, ko je videl takega psa, za katerega je dal svojo hčer, pa se je vendar tolažil, da se morebiti žival, ki je tako zelo plemenite sorte, spremeni ob grdem vremenu. Ko je pa danes zjutraj videl, da je mrha še grša od včeraj in ko so šli še celi kosmi dlake z njegovega sprednjega konca ter ni bilo sledu o nobenem kodru, razjezil se je gospodar in udaril našemljenega psa s palico, da je žalostno zacvilil, kot bi mu pol zadnjice odbil, nato ga je pa vrgel v drvarnico. Seveda je zdaj Mrkač vsega kriv, v resnici je pa kriv Matižar, ki je s črno barvo namazal, sfriziral in nakodral grdega ovčarskega psa. Ko se je Mrkač, Borčev preljubi prijatelj, po kosilu pripeljal k nam, da bi ljubljeno zaročenko in bodoča tasta in taščo peljal kam na razvedrilo in praznoval z njimi veseli dogodek godu in zaroke, ime- li smo zopet hudo uro. Gospod Borec je povedal Mrkaču, da se od njega ne da vleči ne za nos, ne za pamet in da naj si hodi zdaj nevesto drugam izbirat, ker Justinimi zaroka da je razdrta za vse večne čase. Mrkač se je opravičeval kot skesan grešnik, a gospod se je razhudil še bolj in konec je bil, da se je Mrkač odpeljal tako žalosten in pobit, kot sta prišla žalostna včeraj s sprehoda gospod Borec in Absa-lon. »A zdaj ti bo Mrkač uro navil,« je dejal Matižarju Hruševec, »z Mrkačem ni briti norcev.« »Zapreti te bo dal,« se je oglasil kmet od sosednje mize. »Še ustrelil te bo,« je rekel tretji. »V klobase me bo podelal, potem boste pa vi tiste klobase pojedli, kaj ne?« se je rogal Matižar. »Kajpada, če bi bil jaz taka baba, kot ste vi, ki se Mrkača bojite, kot bi vraga spustil z verige, potem bi zdaj ne pil tukaj vina, ampak vse svetnike bi klical na pomoč pred hudim Mrkačem. A Matižar ni baba in se Mrkača ne boji in tudi desetih Mrkačev ne. Pes je bil naročen za parado in takega sem tudi oddal. V sobi naj bi ga bil lepo imel gospod Borec, pa bi mu ga ne bil zmočil dež in še danes in zmirom bi bil tako lepo kodrast kot prvo uro. Ce pa ljudje ne znajo ravnati z vsako stvarjo in uničijo umetniško frizuro pasjo, naj pripišejo to svoji neprevidnosti. Če hočeta Mrkač ali gospod Borec, jima psa spet sfriziram in napravim takega, kot je bil; seveda, če pojde na dež, bo pa spet tak,kot je zdaj. Tako je in nič drugače.« Samozavestno je pogledal po sopivcih in se zakrohotal, da je zabobnelo po sobi. »Pijmo, prijatelji, dokler nam ga Topolovec nosi na mizo; kmalu pride čas, ko ga ne bo smel več!« »Ka-a-a-aj?« zazijali so od vseh strani, krojač Tomažek je pa dvakrat prav na hitro pomežiknil. »Vina ne bomo smeli več piti,« pripoveduje Matižar, »razumete, kaj se to pravi? Samo vodo bomo žlampali in Boga hvalili, da imamo vsaj še to. (Dalje prihodnjič.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin 'Iv opit a r. Listnica uredništva. Heimbring, Ponikve: Imen dopisni- kov ne javljamo prav nikomur in nas nobena oblast ne more prisiliti, da bi kršili uredniško tajnost. Kako da ste se šele dne 6. junija spomnili na dopis od dne 30. marca t. 1.? Volitve, pošta Semič: Izročili »Kmečki pisarni«, ki pošlje pojasnila. Kostanjevica: Med tem že priobčili isto notico. Se priporočamo! Na zdar! Tekavec A., Donora Pa.: List s št. 24. ustavili, kot želite, do prejema novega naslova. Javna zahvala. Ker je Kranjska hranilnica v Ljubljani, tukajšnjemu prost. gas. društvu, ‘lep dar 150 K, beri stopetdeset kron darovala, izrekam podpisani v imenu celega prost, gas. društva slavnemu ravnateljstvu najtoplejšo zalivalo. 44 Prostovoljno gasilno društvo v Not. Goricah, dne 12. .junija 1912. Jakob Kušar, načelnik. Vabilo na ni ilni ikK glavne posojilnice za tatapilli okraj v Kostanjevici, r, z. z n, z., ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. junija 1912 oli 3. uti popoldne —v Kostanjevici hš. št. 69. ■- DNEVNI RED: 1. potrjenje letnega računa. 2. nadomestna volitev načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila 4. sprememba pravil, eventualno sklepanje o razdružbi. 5. slučajnosti. 43 Kostanjevica, dne 14. junija 1912. » Načelstvo. r. 11 wrpriporočamo našim Kolinsko cikorijo) w gospodinjam k k iz Zl\}lZ slovenske tovarne v £jubljani. J Dvignjene v soboto, dne 15. junija 1912. Gradec: j 1, 49, 34, 52, 47. Dunaj: 67, 32, 11, 53, 2. rjene v sredo, dne 12. junija 191 Brno: 84, 45, 60, 41, 57 Iščem Kovača kateri bi lahko na svojo ali mojo roko izvrševal v moji kovačnici obrt. Kovačnica je jako pripravna, in je ob deželni cesti. Prepustil jo bom za nizko ceno Kovač je lahko oženjen ali samec. Ponudbe naj se pošiljajo na posestnika, kov. mojstra Franc Merčuna, Srednja vas v Tuhinjski dolini okr. Kamnik. 42 *&******* ******* ****** s I Zdravje! s. in dober zajutrk dosežejo odrasli in otroci, bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite | v gospodinjstvu na kavi, sladkorju ! in mleku, ako pijete MF~ SLADIM, je dr. pl. Trnk6czyja SLADNI ČAJ. En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po .\ povzetjn pod naslovom v glavni zalogi. Lekarna pl. Trnkdczp v Ljubljani zraven rotovža. .-. 10 zapovedi za kmetovalca in 10 zapbvedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. ***# ■*■****#* ??»??? ****** ***** Tovarna kemičnih izdelkov Golob & Ko. : Ljubljana - Vič : priporoča sledeče predmete: Ilirija kremo za usnje, Ciril in Metodovo čistilo za kovine, Ciril in Metodovo mast za usnje, Ilirija parketno voščilo, kolomaz, strojno olje i. t. d. s-: s-: Cena- in kvaliteta povse konkurenčna. Zahtevajte \ izborne domače predmete odločno povsod! .* N N >N L. c o *- c >- O rt O- o rt d o s N W n *o ® a> m S S Inm cm v Ljubljani kg govejega mesa 1. vrste . . n n ii II. i, . . ,i i, i, III- ,, . „ telečjega mesa.................... „ prašičjega mesa (svežega) . •• i> ,i (prekajenega) „ koštrunovega mesa „ jagnjetovega mesa . „ kozllčevega mesa . kg masla.................. „ masla surovega . . „ masti prašičje . . „ slanine (Špeha) sveže „ slanine prekajene . „ sala.................... „ surov, margarinskega masla „ kuhan, margarinskega masla jajce................................ / mleka............................. „ „ posnetega.................... „ smetane sladke . . . „ kisle....................... kg medu.............................. „ čajnega surovega masla . . piščanec,........................... golob............................... raca................................ gos................................. kapun .............................. puran............................... 00 kg pšenične moke št 0 . . 00 ,i i, „ „ 1 , . 00 „ „ „ „ 2 00 „ n „ „ 3 00 n n „ n 4 . . 00 n ,i n ,, 5 , . 00 „ „ „ „ 6 . . 00 n ii „ „ 7 00 n „ n „ 8 00 „ koruzne moke .... 00 „ ajdove moke .... I. 00 „ ajdove moke . . . .11. 00 . ržene moke.................... I fižola............................ graha............................ „ feče.............................. „ kaše ............................. „ ričeta............................ 00 kg pšenice........................ 00 „ rži............................. 00 „ ječmena......................... 00 „ ovsa............................ 00 „ ajde............................ 00 „ prosa belega.................... 00 „ „ navadnega . . . 00 „ koruze ......................... 100 „ činkvantina..................... 100 „ krompirja....................... Lasni trg Cena trdemu lesu 9-30 do 10 —K. Cena mehkemu les 7-50 do 8 50 K. Trg za seno slamo, in sleljo. Na trgu je bilo voz sena .................... „ slame..................... stelje................... „ detelja................... Cena od do K h K h 1 80 2 1 60 1 80 1 50 1 70 1 72 2 1 60 2 40 1 90 2 40 1 50 1 60 1 70 1 80 1 80 1 90 2 60 2 70 2 50 2 60 2 10 2 12 1 68 1 92 1 90 2 1 92 1 96 0 2 10 2 20 — 6 _ 7 — 20 — — 08 — 10 — 80 0 90 1 20 1 40 3 37 3 60 0 90 1 30 — 56 — 60 2 20 2 40 6 — 6 50 0 — 0 0 — 0 36 30 36 10 35 80 — 35 30 — — 34 40 — 33 60 _ 33 — 30 — — 20 50 — _ 26 50 — 48 — 45 — — 34 — — 24 — 40 — 36 — 40 — 32 — 36 — 24 — 26 — 20 — 22 23 50 20 50 19 — 23 — 23 — — 19 •50 — — — 21 — „ _ 22 50 — _ 10 11 00 5 50 6 50 5 — 5 50 2 10 2 20 6 50 7 C Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. 2., lastna hiša. Obrestuje vloge na knjižice s 4 »/, %, v tekočem računu najugodneje. Z ozirom na svoj polnovplačanl delniški kapItai 8,000 OOO kron In 800.000 kron rezervnih fondov ponuja najve&jo varnost za ves tuji denar. Promet na leto čez lOOO mlllonov kron Preskrbuj. ... n.jkuj.n.b.,., POHtUŽIlItt » SpUtU, CClOVCU. Mil, latOjCVU, GOfitl ID CClJU.