Cene za naročnike mesečno: y tuzemstvu 2 šilinga v inozemstvu 5 šilingov POSAMEZNA 6XEVILKA 50 GKOSEV ....Celovec, 3. decembra 1948 Leto IV. Graja - odprta rana na Balkanu Potrebni so odloini ukrepi UNOf da preneha državijanska vojna Poizkus komunističnega bloka, črtati gr= ško vprašanje z dnevnega reda političnega odbora Združenih narodov, je propadel. Za» deva se zavlačuje v nedogled. Severni so* sedje Grčije so obtoženi, da podpirajo gr= ške upornike ter so bili pozvani, da sodeku jejo z Grčijo in s posebnim odborom Združenih narodov za balkanske probleme, da bi na ta način dosegli mirno ureditev. Po= litični odbor je na avstralsko pobudo pova» bil tri države, ki obkrožajo Grčijo: Jugo» slavijo, Bolgarijo in Albanijo, da se z Gr= čijo vred udeleže tajnih pogajanj v Parizu. Toda dosegli niso ničesar. Glavna skupščin na v Parizu je v, grškem vprašanju ravno tam, kjer je bila lansko leto in zapadni sosedje Grčije še vedno podpirajo Markosov režjm in rana državljanske vojne krvavi dalje. Položaj v Grčiji je tako žalosten in tako nevaren, da zapadne sile res ne morejo držati križem rok spričo tega perečega vprašanja. Pred nami je pogubonosen boj, ki se v Grčjji ne more končati, dalje raz* rvanost med podeželskim prebivalstvom, velikanska preseljevanja prebivalstva — dosedaj je že okrog 500.000 deželanov pri= bežalo v mesta, kar povzroča gospodarski in moralni zlom, kakor morda samo med nacionalisti na Kitajskem. Zapadne velesile z Amerjko na čelu ne bi smele niti za tre* nutek zavlačevati naporov za pomiritev te= ga spora. Ni dovolj samo stati Grčiji ob strani in jo zadrževati, da ne zdrkne v pre= Pad. Saj se tu preliva kri naroda, ki je že tisočletja naseljen v tej obmorski deželi. Prav nič se ni čuditi, da grško ljudstvo Seli samo konca in četudi bi zašlo pod »ljudsko demokracijo«, kajti izmučeno je že, ker ta državljanska vojna le že predolgo traja. Nesmiselno je pričakovati, da je mogos če zaustaviti državljansko vojno samo z notranjimi reformami. Državi je treba po* magati. V Grčiji je trajala revščina, ki jo povzroča slabo rodovitna zemlja, preob* ljudenost nekaterih pokrajin, pomanjkanje kapitala in slaboten upravni ustroj, že pred vojno in se je še povečala v zadnjih osmih strašnih letih. Nobena sprememba v vladi, nobene reforme, noben preobrat v politiki, ne bo pripravil ljudstva do tega, da bi žrtvovalo napredek k blagostanju. Če bi Združene države in druge zapadne sile podvzele nove napore, da se zaustavi prelivanje krvi, bodo morale zahtevati boljšo vlado v Grčiji, obnovitev civilne Za omejitev pravice veta V političnem odboru Združenih narodov so vložile Velika Britanija, Francija, Kitaj» ska in Združene države resolucijo, ki pred* videva omejitev pravice veta v Svetovnem varnostnem svetu. V resoluciji predlagajo, naj bi pet stalnih članov v Varnostnem svetu omejilo pravico veta na vprašanja, ki so za interese Združenih narodov, kot celote, življensko važnega pomena. Resolucija vsebuje listo vprašanj, pri katerih naj bi pravica veta ne bila več v uporabi. Poročevalec londonskega radia pri Zdru» šenih narodih je poročal, da so zastopniki Velike Britanije, Kitajske in Združenih držav pri seji navedli veliko vprašanj, pri katerih je Sovjetska zveza s tem, da je zlo* rabila pravico veta, onemogočila delo Zdru» Šenih narodov. uprave, hitrejšo izvedbo reform in spre* jem modernih načrtov najvažnejšega in* dustrijskega razvoja n. pr. gradnjo hidro-central itd. in organiziranje ljudskih usta* nov in socialnega skrbstva. Toda to so ukrepi, kj bi jih bilo mogoče izvesti najhi* treje šele v petih ali desetih letih, a z iz» vedbo ni mogoče pričeti tako dolgo, dokler stoji na stotisoče mladih in sposobnih lju* dj pod orožjem, a drugi stotisoči žive brez dela kot begunci po mestih. Prvi korak za vse ostalo je končanje bojev. Predlog grške vlade za povečanje vladne armade in boljšo bojno opremo je le težko odkloniti. Grška armada res ni kos svojim nalogam. Toda istočasno je dvomljivo, ali bi razširitev vladne armade napravila ko» nec bojem in bi morda le prišlo do kompromisov, ali pa bi morda le še povečala Iz odločilnih krogov v Londonu se je iz» vedelo, da bo zelo verjetno tekom tega te» dna v Washingtonu konferenca zastopni* kov petih držay članic zapadnoevropske zveze, Združenih držav in Kanade, pri ka* teri bodo razpravljali o nameravani sever» noatlantski obrambni pogodbi. Stalni svet zapadnoevropske zveze, ki ga sestavljajo veleposlaniki Amerike, Francije, Belgije, Holandije in Luksemburške v Londonu ter zastopnik Velike Britanije, je imel v prete* klem tednu več sej. Na teh sejah in tudi pri prejšnjih, so proučevali osnutke petih zapadnoevropskih držav zo obliko, v kateri bi zaključili severnoatlantsko obrambno pogodbo. Vest, da bo tekom tega tedna v Wa» shingtonu konferenca, je znak, da so bila Boris Kidrjč, predsednik jugoslovanske načrtne komisije, je pred nedavnim gra* jal slovenske komuniste na njihovem drugem kongresu v Ljubljani, da ne posveča* jo pažnje »ideološkemu boju« za izvedbo petletke. Tehnika in organizacija ni tako velik problem. »Nasprotno mišljenje je ne» varno in škodljivo v boju za socializem,« je dejal Boris Kidrič v svojih izvajanjih. »Kapitalistični zapad s svojim »anarhi* stičnim« gospodarstvom - ima prav tako tehniko, na žalost po nekaterih deželah še mnogo boljšo, kot jo imamo mi danes, to* da tam vlada pomanjkanje pogojev za pravo načrtno gospodarstvo socialističnih od» nošajev v proizvodnji. Velika revolucionarna sprememba' je že nastala v mišljenju ljudi, toda mi še ne moremo biti zadovoljni s tem. Še vedno je mnogo težav na poti in z bojem za boljšo delovno disciplino je tveba nadaljevati.« Maršal Tito pa. je pri partijskem kongre* su v Zagrebu izjavil: »Prepričan sem, da so ljudje nezadovolj* ni z oblastmi, čeprav to zadeva samo nižje uradništvo. Toda nižje uredništvo je pod* rejeno višjim. Še vedno se najdejo sledovi kapitalizma prelivanje krvi, kajti dokler uporniki lah* ko prekoračijo meje na zapadu in se vra* čajo okrepljeni in dobro oskrbljeni na no* ve fronte ob gorskih predelih, je potek državljanske vojne v Grčiji res zapleten. Grška armada ne more držati 500 milj dol* go gorsko mejo, ki je ne sme prekoračiti, medtem ko njeni nasprotniki to lahko de* lajo, in obenem voditi boje z uporniki v osrčju dežele. Saj dejanja točno govore: ko se je poleti naporom vladne armade posrečilo prepoditi in premagati upornike v gorovju Gramos, se je kmalu povečala uporniška sila na Peloponezu in to iz čisto enostavnega vzroka, ker je grška vlada koncentrirala svoje sile na zapadu, a Pelo* ponez morala pustiti brez vsakršne obram* be. Če naj bi bila množna, kakšna pomoč (Nadaljevanje na 2. strani) dosedanja pogajanja uspešna in se sedaj lahko pričnejo pogajanja med zastopniki petih evropskih držav z zastopniki Združe* nih držav in Kanade. Tej konferenci bo sledila pričetkom pri* hodnjega leta konferenca zunanjih mini* strov v Washjngtonu, ki bodo pogodbo končnoveljavno izdelali, nakar jo bodo ta» koj predložili ameriškemu kongresu. Z velikim zaupanjem računajo na splošno, da bo ta pogodba, ki naj združi se* dem držav za 50 let, podpisana do pričetka poletja. Ta pogodba pa bo vsebovala tudi točko, ki bo dovolila tudi ostalim zapadno* evropskim državam, kakor n. pr. Norveški, Portugalski in Islandiji pristop k tej ob* rambni zveži. po vaseh. Mi pa moramo zagotoviti prehrano za narod in jo bomo tudi zagotovili, četudi bo treba podvzeti še tako stroge ukrepe. Pregovoriti je lahko z besedami. Toda da se pregovoriti tudi s silo. Vem, da se poslužujem trdih besed, toda položaj, ki je nastal, zahteva trdnega delovanja.« Ko je prešel na razkol med Jugoslavijo in Kominformom, je maršal Tito dejal: »O naši deželi razširjajo laži takšni ljudje, ki bi prav za prav morali kazati napram nam prijateljska čustva. Toda laži nas ne bodo ganile. Laži niso vredne komunistič» ne morale in mi smo se prepričali, da so njihove trditve laž!« Boj s Kominformom je prišel še za stop» njo dalje, ko je časopis »Borba«, uradni organ jugoslovanske komunistične stranke, obtožil albanske in bolgarske voditelje, da teptajo pogodbe za medsebojno pomoč z Jugoslavijo. »Borba« pristavlja, da jugoslovanski vo» ditelji delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi izpolnili svojo pomembno pogodbo z Bolgarijo, ki je bila sklenjena pred enim letom, toda trdi, da jih bolgarski voditelji stalno blatijo. Številka 49 Vzroki današnje razrvanosfi Prejšnji teden smo se bavili na tem me-i stu z vprašanjem modernega poganstva* Danes pa bi radi vedeli, kako je prišlo daj tega. Vsi neredi v državah, v gospodarstvu, v človeški družbi in v mednarodnem življe* nju so posledica neredov v mišljenju in v hotenju ljudi. Toda ti vzroki niso od danes ali od včeraj, temveč segajo daleč v sred* nji vek, tja v trinajsto stoletje. Takrat se je v dobi preporoda pričelo kazati, da polagoma pričenja izginjati iz življenja ljudi misel na Boga. človek je postajal sam sebi smoter in merilo vsega na svetu. Izgubil je smisel življenja, ki je bil kristjanu priprava za večnost, ki mu je bila ideal dela za onostranost. človek se je zakopal v tostranost in postal materja* list. Dočim je človek prej gledal na to* stranost s posebnim ozirom, ker je pomenilo enostransko življenje za njega več, je človek od preporodne dobe dalje pričel smatrati onostranost za nesmisel Jn s tem izgubil ono, kar naj bi ga držalo, da ne bi padel v moralnem življenju, človek je pri» čel pobijati vero z znanostjo in ji odrekel vsak vpliv na življenje. Zaradi tega je pre* nehala vsaka vez med znanostjo in vero, med umetnostjo in življenjem, med politi* ko in nravnimi predpisi, med naravnim in nadnaravnim, med Bogom in človekom. Ni čudno, če se je človeštvo pričelo vnemati za razne novotarije, ki so mu dajale čim večje prostosti in mu omogočale izživlja* nje in neodvisnost od Boga. Preporodu je sledila doba reformacije in iz te se je razvilo svobodomiselstvo. Reformacija je povzročila s tem, da je dala državnim poglavarjem v roke vso oblast, razvoj državnega absolutizma. Francoska revolucija pa, ki se je vršila v dobi svo» bodomiselstva, pa je popolnoma prelomila s preteklostjo, ko je namesto prejšnjih krščanskih načel razglasila nova, po katerih je država in človeška družba skupina ena« kih in enakopravnih posameznikov. Iz Francije so se ti novi nauki razširili tudi v ostale države, obetajoč vsem, ki jih sprej* mejo, popolno srečo. Ljudje, ki so se že iz prejšnjih dob navzeli materialističnega duha, so seveda vsem tem geslom slepo verjeli, ker so jim pač obljubljala nebesa na zemlji. Življenje po smrtj in s tem v zvezi izpolnjevanje od Boga danjh dolž* nosti je postajalo za ljudi vedno manj po* membno, samo da si zagotovijo dobro žiV* 1 jen je na zemlji. Da dosežejo ta cilj, se ni* so več ozirali na svojega bližnjega in šli preko trupel nedolžnih k svojim ciljem. Človeštvo je izgubilo svoje duhovne teme* Ije in se opiralo samo na svojo pamet in delalo pri tem napake, katerih posledice danes čutimo mi. Le poglejte danes n. pr. vso duhovno brezvrednost modernih pesmi in šlagerjev, pa boste priznali, da je vse to res brez vsake duhovne vrednosti in po večini zavaja človeka v nravno nebrzdanost. Posle* dice so seveda strahotne. Nravni propad in zločinstvo se strahovito množita in to celo med mladoletnimi. In mi gledamo vse to, kakor da se nas ne tiče! Z mirno vestjo lahko trdimo, da današnje bede ni povzročilo socialno zlo,- temveč vzgoja in življenje brez Boga, brez nravnih in verskih obveznosti. Kaj je naša do’žnost? Da z dobrim vzgledom poizkušamo privesti svojega bližnjega zopet na pravo pot duhovnega življenja in .-.-tremo pogubonosne klice, ki zastrupljajo človeško dušo in onemogočajo razvoj sveta po božjih zapovedih, edinem, temelju pravičnega sveta. Razgovori o Atlantski zvezi Pogodba, ki bo združila sedem držav za 50 let JugoslovaniM voditelji prlmavajo Težaven gospodarski položaj v Jugoslaviji go,zemeljski oblil ITALIJA • Italija je izdelala načrt za smotrno upo= rabo ameriške pomoči, kj jo je prejela v okviru evropskega obnovitvenega načrta. V njem se jasno odražajo vsa pereča vpra= šsnja na gospodarskem, političnem in so= cialnem polju. Najbolj pereče vprašanje v današnji Italiji je velika brezposelnost. Okrog 2,500.000 ljudi je brez dela. Ukrepi Za umiljenje brezposelnosti so zatorej politična potreba za De Gasperijevo vlado ter gospodarska in socialna nujnost za na* * rod. Italija bo vsled tega to prvo ameriško pomoč porabila neposredno v ta namen. V Ameriki smatrajo, da bo prva vsota, ki jo je Italija prejela v okviru evropskega ob= novitvenega načrta, če bo pravilno uporaba Ijena, omogočila zaposlitev 250.000 do 800.000 ljudi. Seveda je to sorazmerno malo z o grom,, him številom brezposelnih, toda računati je treba tudi na to, da se bosta industrija in poljedelstvo postopoma razvila in tako bodo prjšli do zaslužka tudi drugi. JUGOSLAVIJA Jugoslovansko petletko bo treba pon o v* no proučiti zaradi zadržanja nekaterih so= sednih držav, je izjavil v Washingtonu gospod Kosanovjč, jugoslovanski veleposlanik v Združenih državah. Zadržanje so» «ednih držav je povzročilo pomanjkanje blaga in surovin, ki so potrebne za izved» bo tega načrta. Gospod Kosanovič ni imenoval dotičnih držav, vendar je jasno, da je nastalo po» manjkanje zaradi nasprotij med maršalom Titom in državami, ki so vključene v Ko-minform. Pristavil je, da ne bodo skrčili svojega načrta, pač pa bo treba izdelke in surovine, ki jjh je Jugoslavija nameravala uvo» žiti od drugod, proizvajati doma. Jugoslavija še vedno želi trgovati z Združenimi državami, ker potrebuje mnogo stvari iz Amerike. VELIKA BRITANIJA Prejšnji teden so uradno objavili, da je angleški kralj obolel na poapnenju žil. Napori zadnjih dvanajst let so storili svoje. Njegovo zdravstveno stanje se sicer boljša, vendar je kraljevska družina mo» rala odložiti svoje potovanje v Avstralijo in Novo Zelandijo za nedoločen čas. Zdrav» nik je kralju predpisal mirovanje. Kralj ne bo vršil javnih poslov mesec dni. Gospod Attlee, angleški ministrski predsednik je že sedaj govoril o volitvah, ki se bodo vršile spomladi leta 1950. Dejal je: »Prihodnje volitve nam bodo pripravile velik boj. Mislim, da bomo zrna« gali. Vsi pa se bomo morali trdo boriti. V prošlosti smo se morali boriti za načrt o tem, kar smo hoteli storiti. V bodočnosti pa se nam ne bo treba boriti samo za to, kar bomo hoteli doseči, temveč tudi da bo» mo obdržali, kar smo že storil]. Na to z. dnje sem ponosen, vsled tega računam z gotovostjo, da bomo zmagali. NEMČIJA V zadnjem času vlada v Berlinu skoraj mučna tišina. Medtem, ko ss državniki prepirajo ob konferenčni mizi v Parizu in kroje usodo Nemčije, se je v Berlinu zgo» dilo kaj malo, o čemer bi se splačalo pisati. Toda ta tišina je zelo varljiva. Rusi še niso omjlili nobenega ukrepa, s katerimi ho» čejo pritiskati na zapadni Berlin in izsiliti odhod zapadnih zaveznikov. Ravno nasprotno, ojačali so nadzorstvo cestnega prometa iz sovjetske cone in zapsdnega predela Berlina. Sovjetski štabni šef, ge« neral Lukjančenko je zagrozil, da bodo pri» silili vsako »tuje« letalo, d* bo moralo pristati na sovjetskih letališčih, ki ga bodo opazili izven letalskega mostu. Vojaška uprava je »odpustila« dva vodilna uradni« ka berlinskega magistrata, profesorja Reuterja in gospoda Klingelhöferja. Opažajo se znaki, da so Sovjeti opustili nado, da bo zračni promet propadel, kar bi prisililo zapadne zaveznike, da bi se umak» njli. Izgleda, da so Berlinčani prej pripravljeni doprinašati žrtve, kakor pa da bi prišli pod izključno sovjetsko oblast. ZDRUŽENE DRŽAVE Predsednik Truman je pozval Sovjetsko zvezo, naj se pridruži prehranjevalni in poljedelski organizaciji Združenih naro» dov. Gospod Truman je govoril pri konfe» renči te organizacije. To je bil njegov prvi javni govor po ponovni izvolitvi za predsednika Združenih držav. če bodo razpravljali s Sovjetsko zvezo o medsebojnih interesih v kmetijstvu, ne bo tako težko doseči soglasje na drugih pod. ročjih. Nadepolno je dejstvo, da so razni narodi zapadne Evrope člani gornje orga» nizacije. Gospod Truman je dejal, da obžaluje, kor ameriški Kongres ni odobril mednarodne trgovske pogodbe za dobavo pšeni» ce, kar bi ustalilo cene pšenici v svetov» nem trgovanju za pet let. Zagotovil je, da bo nov osnutek pogodbe predložil Kongresu v odobritev. Gospod Truman je sprejel kitajskega ve» leposlanika, dr. Wellington Koo, ki je iz« javil, da potrebuje Kitajska več orožja in moralne podpore v svojem boju proti komunizmu. Zunanji minister vlade v Južni Koreji pa je poslal zunanjemu ministru Marshallu brzojavko, v kateri je izrazil nujno potrebo, naj bi ameriške čete ostale v deželi, dokler ni vojaško zmožna, da se sama brani. TRST Tržaške ladjedelnice bodo v okviru Marshallove pomoči pričele spomladi graditi 10 parnikov s skupno tonažo 67.200 ton. La« djedelnice Cantieri Riuniti Adriatico bodo zgradile 25.000 tonski prekomorski parnik za promet preko Atlantika. Pogodba med zavezniškimi oblastmi in italijansko vlado predvideva za svobodno tržaško ozemlje ladjevje s 40.000 tonaže do leta 1953. FRANCIJA Med francosko vlado in zvezo prista« niških delavcev, ki jo vodijo komunisti so dosegli sporazum za odpravo vsakršnih stavk pristaniških delavcev, ki so bile za« jele vso deželo. Istočasno je rudarska zveza, ki ji predsedujejo komunisti, izdala poziv 100.000 delavcem, ki so še stavkali, naj pričnejo z delom. Pravtako so se vršila pogajanja med predstavniki delovnega ministrstva in predstavniki zvezo skladiščnih delavcev, ki so zagrozili, da bodo pričeli z »nezakoni» to« stavko, če ne bo sprejet njihov pred» log za odpravo enega izmed dveh prostih dni na teden, kajti sedaj res premalo za» «lužijo. Vse tri glavne zveze so zagrozile z no» vimi stavkami, če vlada ne bo upoštevala njihovih protestov. BOLGARIJA Bolgarska vlada je omejila skoraj ves cestni promet. Ureditev sedanjega prome-ts^ ki je preveč drastična, da bi se mogla smatrati za normalen gospodarski ukrep, odreja: » Vsa privatna motorna vozila v javne ali osebne svrhe so vzeta iz prometa razen vo« zil ministrov in policijskih uradnikov. Pravtako so vzeti iz prometa vsi tovor» ni avtomobili po gosto naseljenih krajih, razen v Sofiji. Blago se ne sme več prevažati iz kraja v kraj po cestah, če je železnica na razpo» lago. Tudi se ne sme več potovati z motornimi kolesi po cestah, ki tečejo vzporedno z železnico ali v daljavo preko 30 km. Pokvarjenih motornih vozil n» smejo prevažati z vlačilci, če se to lahko opravi po železnici. Količina tekočega goriva za motorna vo» žila je strogo določena. Kakor znano, prejema Bolgarska bencin in olja iz Rumunije, toda dobave morajo biti v skladu z bolgarsko=rusko trgovsko pogodbo. Pogajanja za obnovitev te po* godbe so se pričela že v začetku tega me» seča, a še niso končana. Neko uradno češko poročilo pravi, da. so morali zapreti več ljudi, ker so pripadali »nevarnim protjdržavnim organizacijam.« * V Marseillesu je izbruhnil velikanski požar v neki trgovski hiši, ki je upepelil petdesettisoč parov čevljev. Na kraj nesre* če je prihitelo sedem gasilskih brigad, ki so se trudile dve uri in pol, da so omejile požar. * Do najbolj smele tatvine umetnin je prišlo prejšnji teden v cerkvi Santa Maria della Salute ob Canale Grande v Benetkah. Tatovi so odnesli dvanajst cerkvenih slik, med katerimi je slavna Kristusova »lika, ki jo je izdelal Lorenzo Lotto. Zlikovci so se vtihotapili v cerkev in ostali notri, ko je ključar zaklenil preko noči. Po ©pravlje» nem zločinu so uporabili vrv zvona, razbili okno cerkvene' ladje in se spustili ven. V cerkvi je opaziti tudi znake, da so » silo hoteli vdreti v kapelico, kjer »o dela slavnega Tiziana, toda vrata «o bila preveč masivna. Canterburyški knezoškof, dr. Fisher se je odzval povabilu vojaškega guvernerja in vrhovnega poveljnika britanskih čet v Nemčiji generala Robertsona ter se podal na dvanajstdnevno potovanje po britanski coni Nemčije. Dr. Fjsher se bo sestal s čla» ni nadzorstvene komisije in oboroženih sil ter bo imel razgovore z vodilnimi nemški» mi cerkvenimi dostojanstveniki. * Tajna služba ameriške vojske je razbila vohunsko skupino dvajsetih članov, ki je delovala po navodilih čeških agentov v bri» tanski in ameriški coni Nemčije. Večina vohunov je bila aretirana v bližini M$na» kovega, kjer so imeli svoj glavni stan. . * Strašen vihar je dobesedno odrezal me* sto Bombay od ostale Indije, ki je morala izvedeti o nesreči šele iz drugih držav. Sedem ljudi je bilo ubitih in preko 100 ra* njenih. Pretrgani so bili tudi električni vo» di in mesto je ostalo za 48 ur brez toka. Vremenski strokovnjaki trdijo, da že celo stoletje ni bilo v Indiji takega strašnega viharja. * Poplave .nalivi in snežni meteži so v zadnjih dneh povzročili veliko škodo v ob» širnih predelih Združenih držav. Viharji, ki so divjali v Alabami, so odnesli mnogo hiš. V mnogih ozemljih Georgije je voda zalila farme. V Birminghamskem predelu Alabame je na stotine ljudi moralo zapusti» ti svoje domove pred naraščajočo vodo. Voda se je po nekaterih krajih dvigala ce» lo do streh. * Avstralija je prejšnji mesec sporo» čila, da je pripravljena sprejeti prihodnje leto 200.000 beguncev. Pričakujejo, da bo posebno odposlanstvo za izbiro beguncev prispelo v Italijo koncem letošnjega leta. S tem se bo beguncem odprlo mnogo novih možnosti. Sodelovanje zahodnoevropskih držav je potrebno SIR STAFFORD CRIPPS OPOZARJA NA KOMUNISTIČNO NEVARNOST Sir Stafford Cripps je v spodnji zbornici govoril o resni komunistični nevarnosti za obnovo zahodne Evrope in o nujni potrebi po sodelovanju med zahodnoevropskimi državami. Sir Stafford Cripps je med drugim rekel: »Zadnje mesece nam je vsem predobro znano, kaj pomeni hladna vojna', ki jo vodi Sovjetska zveza s svojimi podložniški-mi državami proti zahodni Evropi in proti demokraciji sploh, žarišče sovjetskih napa” dov pa je zahodna Evropa, ki jo hočejo Sovjeti gospodarsko razkrojiti in spraviti ljudstvo do obupa, da bi bilo potem dovzetno za komunizem. Evropa je veliko trpela že med vojno pod totalitarnim nacizmom. Ko je začela z velikimi težavami misliti na gospodarsko obnovo, je naletela na organizirano sabotažo, ki jo vodi Kominform. Hladna vojna ni omejena samo na propagando, ampak je naperjena na gospodarsko življenje vseh demokratičnih držav. Vodijo jo pristaši in zavezniki Kominforma. V ta namen organizirajo «tavke, napadajo gospodarsko po» litiko omenjenih držav, širijo nezadovoljstvo, izkoriščajo vsak nedostatek in pomanjkanje in srdito napadajo stremlenje po oborožitvi, ki bi mogla ščititi demokrat, države pred notranjim ali zunanjim'napadom. Pri vsem tem popolnoma skrivljeno slikajo gospodarski položaj v Sovjetski zvezi in njeno politiko. V vseh državah, ki še niso podložne komunistom, vodijo pristaši Kominforma to svojo politiko po popolnoma istem kopitu. Isto velja za propagando iz istega središča in da ima sku* pni cilj. Ta hladna vojna za gospodarski razkroj zahodne Evrope je osredotočena na Marshallov načrt, ker je ta načrt osnova za naglo obnovo. Glavni komunistični očitek proti Marshallovemu načrtu, češ da hoče s tem Amerika gospodarsko zavladati Evropi, je zelo ciničen, če pomislimo, da so podložniške države popolnoma gospodarsko zasužnjene Sovjetski zvezi. Če hočemo premagati gospodarske po= sledico vojne in gospodarsko zmedo, ki jo delajo komunisti, je nujno potrebno, da čim bolj pospešimo gospodarsko sodelovanje med demokratičnimi državami. Edino to bo izboljšalo usodo naših ljudi in jim dalo poguma, da bodo mogli vztrajati pred nevarnostjo totalitarnega komunističnega napada. Prepričati jih moramo z gospodarskimi sredstvi, da more le demokracija izboljšati njihovo usodo in jim ohraniti svo* bodo.« learllo tedanloitl Pred sodišče sta bila postavljena dva dolgoletna voditelja socialnih demokratov in sicer na Poljskem Kazimir Puzak pi v Bolgariji Kosta Lulčev. Obtožbe so vsakdanje vsebine. Puzaku očitajo, da je protisovjet in da je naščuval opozicijo proti vladi; Lulčevu pa, da je opogumil bolgarske kmete, da so zadrže« Vali živila (ki jih po njihovem mnenju izvažajo v Rusjjo), dalje da je skušal reor* ganizirati kmečko stranko in da je pošiljal v inozemstvu napačna poročila o življenskih prilikah v Bolgariji. Vršili so se mogočni politični govori to» žiteljev, sledili so običajni divji napadi po časopisih. Diktatura komunistične stranke ne trpi ugovorov. Nasprotniki ali kritiki so likvidirani s smrtjo ali ječo. Dovoljena je samo majhna skupinica ljudi z lastnim mišljenjem, ki pa je popolnoma podrejena komunističnim voditeljem in služi samo v pretveze politične neodvisnosti. Svobodna kmečka stranka je razbita v obeh deželah. Socialistična stranka je raz« puščena ali pa je pod imenom »zveze de« lovnega razreda« utonila v komunistični partiji. Njeni člani pa morajo ubogati, drugače so »izključeni«. Komunistične vlade delajo po načrtu, ki ga je zarisal Stalin. Odprava socialne de* mokracjje je eno njegovih glavnih načel, »Nemogoče je,« je zapisal v brošuri, ,Pro* blemj leninizma’, »napraviti konec kapita« lizmu, ne da bi se pripravilo konec social» ni demokraciji med delavskim gibanjem.« Mnogo jih je, ki mislijo, da se to tiče samo »desničarjev« in da se »levičarski so» cialistj« nimajo ničesar bati. Vsi ti bi mo* rali čitati Stalina. »Z namenom«, piše Stalin, »voditi uspešen boj proti socialni demokraciji, je treba obrnjti pažnjo na takozvano »levičarsko krilo«. Jasno je, da dokler niso premagani tudi levičarski socialni demokrati, ne bo mogoče premagati socialne demokracije kot celote.« Žrtvi Puzak in Lulčev samo potrjujeta zgornje besede. (Nadaljevanje s 1. strani.) Grčiji potem bi bilo treba hermetično za» preti zapadno mejo. Prva možnost je povečanje intervencije Združenih narodov. Posebni odbor Zdru» Ženih narodov za Balkan je vsekakor izve* del važno delo. Toda njegovi opazovalci tudi ne morejo napraviti drugega kakor opazovati in poročati o prestopanju grške meje s strani zapadnih sosedov. Položaj hi se spremenil, če bi ustanovili mednarodno silo, ki bi zastražila meje Grčije. To ni slaba zamisel. Treba pa bi bilo poslati samo zmožne ljudi, ki popolnoma razumejo raz« mere. Zavest, da je zapadna meja zaprta, pa bi umirila rovarjenje v deželi. Vendar pa je izvedba te zamisli povezana z ogrom« nimi stroški. Po drugi strani pa Grčija da« nes, ko vlada v njej državljanska vojna, pravtako slabi evropsko gospodarstvo. Toda ali je povečanje vloge, ki naj bj jo igrala Organizacija Združenih narodov, edini možni ukrep ? Po vsem tem, odkar je Glavna skupščina končala svoje brezplodne razgovore o Grčiji leta 1947, se je na Bal« kanu pripetila samo ena veljka izpremem« ba. Ta sprememba je bila izključitev maršala Tita iz Kominforma in novo izolira« nje Jugoslavije. Ali ni mogoče izrabiti te« ga tako, da bo meja vsaj med Grčijo in Ju« goslavijo sama po sebi zaprta in je treba zastražiti samo še bolgarsko in albansko mejo? Zadeva pa je zelo kočljiva. Res je, da j« Tito padel v nemilost prj drugih državah, članicah Kominforma. Po drugi strani pa je pravtako mogoče, da ga je dolgotrajna služba v komunističnih vrstah prežela z odporom do zapada in mu ne dovoljuje ni» kakih zvez z njim. Toda zapadne sile to vedo, vsled tega od Jugoslavije ne priča« kujejo mnogo. Nimajo imperialističnih namenov, čeprav jim to očitajo. Tudi jim j* vseeno, kako se izvajajo socialne spremem» be. Tudi ne prosijo vojaške pomoči. V po* slovnih zadevah pričakujejo od Jugoslavije mnogo manj, kakor pa Jugoslavija od njih. Vse, kar trenutno zahtevajo, je nev* tralnost Jugoslovanov napram Grčiji, z drugimi besedami povedano, zaprta meja med obema deželama. Vkljub vsemu je gotovo vredno misliti na oboje, na povečanje intervencije Zdim« Ženih narodov in pa na iskanje nekakšne vrste sporazuma s Titovim režimom. Najbolj nevaren vseh položajev je sedanji po« ležaj v Grčiji, kjer ne narod, ne njegove armade, pa, tudi ne tuji svetovalci ne mo* rejo videti konca brezupnega in strašnega poteka državljanske vojne. Obstoj naroda se lahko stavi na kocko samo do gotove meje, toda prelivanje bratske krvi v Grčiji traja le že predolgo. Grški narod je trebe Oprostiti bremen, drugače bo tako oslab