Cena 1 Din, s prilogo 2 Din V CMibllool, sobota 1?. aprila 1937 Z llustrlmno prilogo , .leden o slikah Pristop Bolgarije k Balkanski zvezi BukareSta, 17. aprila. Glasilo romunskega zunanjega ministrstva »Le Moment« piše v zadnji številki o mednarodni politiki Jugoslavije, in pravi med drugim: Dr. Stojadinoviču se je posrečilo skleniti dogovore z Bolgarijo in Italijo. Ta okolnost pa ni ostala brez posledic za nadaljno politiko zveznih sistemov, ki imajo v Jugoslaviji svojo os. 2e sedaj lahko rečemo, da se bo Balkanska zveza v kratkem raziirila tudi na Bolgarsko. V ta namen je predsednik turške vlade prevzel nalogo, da uredi najprvo sporna vprašanja med Bolgarsko in Romunijo. Ta j vprašanja niso tako važna, in se dajo z lahkoto nreditL Italijansko-jugoslovanski pakt bo | Spor med Sv. stolico Vatikan. 17. aprila. Nemški poslanik pri sveti stolici v. Bergen, ki je imel predvčerajšnjim več ko uro dolg razgovor 6 kardinalom iti državnim tajnikom msgr. Pacellijem, je včeraj ponovno prišel na državno tajništvo in se je dolgo razgovarjal z msgr. Giuseppom Pizzardom. V vatikanskih krogih pravijo, da je bil razgovor nemškega poslanika v. Bergena z državnim tajnikom kardinalom Pacellijem zasebne narave. Trajal je eno uro. Tolmačijo ga kot izraz dolgoletnih osebnih prijateljskih stikov med poslanikom in kardinalom. Ni izključeno, da so pri tej priliki v prijateljskem tonu govorili tudi o zadnji noti nemške vlade, vendar m bil z nobene strani storjen pri tej priliki v zvezi e to stvarjo kakšen nov politični korak. Sarajevo, 17. apr. Čeprav je bilo včeraj pre-fcej oblačno in je pršil droben dež, so se že okoli sedmih začele zbirati velikanske množice Sarajevčanov na velikem prostoru pred tobačno tovarno in muzejem, kamor je imel pripeljati vlak turškega min. predsednika. Od muzeja pa do Begove džamije je bilo več ko 30.000 ljudi. Za sprejem so se zbrali stari ljudje, ki že nekaj let niso prišli v mesto. Pred muzejem je stala častna četa vojakov, s čeladami in vojaška godba. Bila je tudi godba mohamedanskega društva »Kurie«. Pred muzejem so goste pričakovali prometni minister Spaho, ban g. Lukič, župan Bicagčič 8 podžupanom in zastopniki vseh državnih uradov ter ogromno število predstavnikov vseh sarajevskih društev. Točno ob 9 je privozil na ilidžansko krajevno postajo pred muzej vlak. Viharne ovacije in vzkliki so pozdravili izstop predsednika turske vlade Ismeta Inenija in zunanjega ministra Ruždi-ja A rasa in ostale gospode. Pozdravni govor je mel župan. Po županovem govoru je godba zaigrala turško himno. Njen konec so pozdravili viharni vzkliki tisočere množice na čast Ataturku, Ineniju in dr. Arasu, Nato je povzel besedo predsednik turške vlade g. Ineni. Zahvalil se je v francoščini Sarajevčanom za tako prisrčni sprejem, ki prav nič ne zaostaja za sprejemom v Belgradu in drugih krajih Jugoslavije. Poudaril je, da je prijateljstvo med Turčijo Belgrad, 17. aprila, m Odbor za proučevanje novega trgovinskega zakona v senatu bo danes dopoldne spet zasedal ter bo verjetno še dane« sprejel novi trgovinski zakon tudi v podrobnostih. Belgrad, 17. aprila, m. Na zadnji seji Glavne zveze obrtnih društev je bilo sklenjeno, da bo kongres obrtnikov iz vee države dne 21. junija letos v Belgradu. Pariz, 17. apr. o. Ha vas poroča: Vsa sinočna radijska poročila o položaju na španskih ^ bojiščih soglašajo v tem, da je povsod vladal mir in ni bilo večjih bojev. Vlada je sama priznala, da se položaj pri Madridu ni nič spremenil, in da so pozicije vladne vojske v vseučiliškem _ mestu zelo šibke. Med Madridom in Guadalajaro je bilo opaziti včeraj gibanje znatnih rdečih čet, ki jih je nacionalistično letalstvo obstreljevalo. Španski fašisti proti monarhiji Hendaye, 17. aprila. Manuel Redilla, nacionalni vodja španske fašistovske organizacije Falange Espanola, je v imenu vseh društev te zveze podal politične smernice falangistov. Najzanimivejša točka v tem je, da falangisti odločno odklanjajo vsak poskus za neposredno vzpostavitev monarhije. Izpraznenje Biibaoa zaradi -gladu London, 17. aprila. AA. Havas: Trgovinski minister baskovske vlade Aznar je včeraj izjavil, da je Bilbao popolnoma svoboden in da ni pred luko nobenih min. Dokaz temu je dejstvo, da je včeraj odplul iz luke angleški parnik Brinkburn, poln železne rude. V luki pa je premalo hrane in bo vlada morala mesto izprazniti otrok in žena. To pa ne pomeni, da bi se mesto udalo. Baskovski nacionalisti so obljubili angleškim parnikom, ki čakajo v St. Jean de Luze posebne premije, če pridejo v Bilbao, ne da bi vpoštevali sklepe angleške vlade. Če kapitani odpeljejo svoje ladje v petek, to je včeraj iz St. Jeana de Luza, dobe 5000 frankov nagrade, vsak prihodnji dan po 1000 frankov manj. olajšal sklenitev ožjega sredozemskega pakta med Italijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ki je postal potreben zaradi novega položaja v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Pakt se bo opiral na načela gentlemanskega dogovora med Italijo in Veliko Britanijo. Tudi drugi člani Balkanske zveze so sklenile preurediti svoje stike z Italijo, s katero bodo vsi v kratkem sklenili podobne pakte. Po tej poti bo srednja in jugovzhodna Evropa boljše zavarovana, kakor pa z nameravanimi zapletenimi diplomatskimi obrazci in z nevarnimi političnimi sistemi. Pri tej novi politični akciji francoska diplomacija ni mnogo sodelovala, vendar iz tega ni mogoče sklepati, da bi bil novi po- in Nemčijo se ostri London, 17. apr. Dunajski dopisnik »New6 Chronicle« piše, da so nacionalistični krogi v Nemčiji sklenili ostro nastopiti proti trem nemškim kardinalom in sploh proti celotnemu nemškemu episkopatu, če papež ne prekliče svoje zadnje London, 17. aprila, o. Današnji »Times« piše o sestanku med Mussolinijem in avstrijskim kanclerjem dr. Schuschniggom, da bo ta sestanek moral razčistiti vse nejasnosti, ki so se nabrale zadnje mesece in ki kalijo prejšnje razmerje med Avstrijo in Italijo. Tako na avstrijski kakor na in Jugoslavijo neomajno in utrjeno z obojim stremljenjem za ohranitev miru. Na koncu svojega govora je Ineni vzkliknil v srbščini: Živela Jugoslavija! Okoli 10.30 so si gostje ogledali vojaško-teh-niški zavod, okoli 1 so pa odšli v muzej, kjer so si posebno ustavili v etnografskem oddelku in si ogledali raznovrstnost iz vseh krajev Bosne in Hercegovine. Danes ob 13 priredi ban drinske banovine Predrag Lukič visokima gostoma in povabljencem iz Sarajeva na čast slavnostno kosilo v dvorani hotela Evrope. Sarajevo, 17. apr. m. Ob 7 zvečer je vojni minister general Ljubomir Marič priredil na čast turškim gostom intimno večerjo v Častniškem domu. Po večerji pa sta se Izmet Ineni in zun. minister Ruždi A ras v spremstvu našega vojnega ministra Mariča s posebnim vlakom odpeljala proti Mostarju. London, 17. aprila. AA. »Morningpost« hvali odločitev odbora za nevmešavanje, da se kontrola začne izvajati dne 19. aprila o polnoči. List meni, da je napetost zaradi španske državljanske vojne znatno popustila. Odbor je dosegel tisto, kar DN ne bi moglo doseči. Odbor bo najbrž sposoben, da v ugodnem trenutku posreduje med obema sprtima strankama v Španiji. To se bo zgodilo tedaj, ko bosta obe stranki popolnoma izčrpani in ne bosta dobivali več pomoči iz inozemstva. Pariz, 17. aprila, o. Službeni list francoske vlade je danes objavil uradno besedilo odloka, v ka- Poročila nacionalistov Vittoria, 17. aprila. Razen osamljenega ognja iz pušk je prišlo na biskajski fronti le do posameznih napadov nacionalističnih izvidnic na pobočjih Urquiola. Sicer pa vlada zadnja dva dni v teh krajih zelo slabo vreme. Strahovit veter onemogoča sleherno delovanje letalstva. Po nekaterih informacijah je vodstvo baskovskih čet sklenilo, da se bodo baskovske čete zdaj tu pa tam le slabše upirale, odločilna bitka naj bi se pa bila okoli Bilbaa samega. Po letalskih dognanjih so glavne utrdbe obrambe tik pred Bilbaom. Baskovske čete so si uredile obrambno črto vzdolž reke Rio Ner-vio 10 km dolgo do njenega izliva v morje, nato gre pa obrambna črta okoli mesta in se spet spusti k morju. Zdi se, da bodo baskovske čete tu zbrale svoje poslednje moči. Edino kar jim ostane, je umik k morju. Madžarski boj proti desnici in levici Budimpešta, 17. aprila. A A. Madžarski dopisni urad poroča: Policija je odkrila, da se je po navodilih iz Moskve, ustanovila na Madžarskem nezakonita komunistična stranka. Vodja te stranke je Julij Deutsch; njega in 12 članov glavnega odbora so aretirali. Policija je izvršila hišno preiskavo v prostorih desničarske stranke Narodna volja, katere vodja je bivši polkovnik Franc Salaszi. Polkovnika Sa-laszija so aretirali. To je prvi policijski ukrep proti skrajni desnici po alarmu, nastalem pred litlčni pravec v tem delu Evrope obrnjen proti Franciji. Nasprotno, njen ugled je neokrnjen. Glede Anglije je treba priznati, da bo v bodoče olajšana za eno skrb, ko bo videla, kako ustvarjajo v srcu Evrope sila krepka jamstva miru. Države srednje in jugovzhodne Evrope so končno našle pot, po kateri bodo mogle preprečiti tako hegemonijo Berlina kakor hegemonijo iz Moskve in bodo na ta način odstranile nevarnost, da bi postale področje spopada dveh nasprotnih ideologij. Iz vseh teh razlogov izhaja, da je pobuda dr. Milana Stojadinoviča srečna, in dobrodošla, ker vodi narode k trajnemu in srečnemu ravnovesju. okrožnice proti narodnemu socializmu. Fašistični krogi obtožujejo nemške škofe, da so čez mejo tajno pošiljali v Rim listine, na podlagi katerih je papež sestavil svoje opozorilo. Nekateri narodno-socialistični krogi, ki jih vodi sam Gobbels, zahtevajo, da se ves nemški katoliški episkopat obtoži zaradi zločina veleizdaje proti državi in nemškemu narodu. italijanski strani je zadnje čase prišlo do izjav in do dejanj, ki jih je težko spraviti v sklad z določili rimskega sporazum med Italijo—Avstrijo in Madžarsko. Dr. Scuschnigg bo pri sestanku v Benetkah skušal doseči od Mussolinija zagotovilo, da jugoslovansko-italijanska zveza ne bo ojačila nam starih nasprotovanj proti vzpostavitvi Habsburžanov v Avstriji, saj je Mussolini nekoč sam izjavil, da vidi v vrnitvi Habsburžanov edino jamstvo za avstrijsko neodvisnost. Italijo pa skrbe zadnje Schuschniggove izjave o tem, koliko je za Avstrijo vredno prijateljstvo Z zahodnimi demokracijami. Mussolini je trdno odločen, da izvede zbližanje Italije z nekaterimi državami Male zveze in z Balkanom. V ta njegov načrt bo morala privoliti tudi Avstrija in iti z Italijo, ki kljub vsemu ne sme pozabiti, da leži na zelo nevarnem mestu v Evropi. Zanjo je v političnem kakor v gospodarskem oziru velikega pomena, če stremi tudi sama za bližanje s svojimi sosedami. Italija pri svojem ustvarjanju novih zvez ni pozabila na Avstrijo. Če Avstrija zameri. Mussoliniju, da je spremenil svoje stališče glede Habsburžanov in Avstriji jasno povedal, naj ne začenja tega vprašanja, je treba iz tega sklepati, da vidi Italija enako nevarnost za Avstrijo in za svoje sosedstvo z njo v tem, če se vrnejo na Dunaj Habsburžani ali če se združi Avstrija z Nemčijo. Sestanek v Benetkah bo nedvomno razčistil vsa ta vprašanja in ustvaril podlago za nov razvoj pametnega sodelovanja v Srednji Evropi in na Balkanu. terem naznanja vlada vsem francoskim ladjam, da se morajo od 19. aprila o polnoči dalje držati odredb glede nadzorstva španskih meja, ki jih je vlada razglasila 3. aprila. London, 17. aprila. (Havas). V angleških diplomatskih krogih trde, da bodo vojne ladje za pomorsko nadzorstvo 'razobesile kot svoja znamenja zastave, ki jih navaja sporazum o ribolovu v severnem morju. Trgovske ladje, na katerih bo po en nadzornik iz odbora za nevmešavanje, bodo razobesile posebno zastavo z dvema črnima krogoma na belem polju. »Koncentracijske predele« nemških pomorskih oblastev v krajih pod njihovim pomorskim nadzorstvom bodo določili takole: Vse trgovske ladje, namenjene v Španijo, bodo naprošene, naj plovejo mimo določenih točk, da bo olajšan pregled po nemških vojnih ladjah. Tako bo olajšano nadzorstvo nad ladjami brez tihotapskega blaga, ostale vojne ladje pa se bodo mogle posvetiti nadzorstvu točk, kjer bi bil mogoč prehod ladij v nasprotju z nadzorstvenimi določbami. Novi avstrijski poslanik v Belgradu Belgrad, 16. apr. m. Snoči je prispel v Belgrad novoimenovani avstrijski poslanik na našem dvoru baron dr. Lothar Wimmer. Na postaji ga je pozdravil odpravnik poslov na avstrijskem poslaništvu g. Lurz ter zastopnik protokola zunanjega ministrstva. Novi poslanik dr. Wimmer je sin bivšega avstrijskega finančnega ministra Ferdinanda Wim-merja. Visoko šolo je končal na Dunaju. Leta 1912 je vstopil v državno službo. Od leta 1918 do 1926 je bil zasebni tajnik predsednika vlade. Nato je do leta 1930 bil v službi v zunanjem ministrstvu. Od leta 1930 do 1934 je bil dr. Wiramer svetnik na avstrijskem poslaništvu v Londonu, nakar je bil imenovan za poslanika za Grčijo, Egipt in Albanijo s sedežem v Atenah. S tega položaja prihaja dr. Wimmer sedaj v Belgrad za avstrijskega poslanika na našem dvoru. Začetek svetovne razstave v Parizu bo konec maja ter bo v nekaj dneh že izšel uradni odlok o odložitvi začetka. nekaj tedni zaradi poskusa prevrata. Pri hišni preiskavi so zaplenili mnogo propagandnega ma-terijala, tako a. pr. več kvintalov letakov, - Vesti 17. aprila Baziljanski patrijarh v Atenah je potrdil za poglavarja nove neodvisne pravoslavne cerkve tiranskega arhiepiskopa Kristijana Kisia. V grško prestolnico je prispel francoski prosvetni minister Zay, ki bo zastopal francosko vlado na proslavi 100-letnice atenske univerze. Predsednik belgijske vlade van Zeeland bo 12. junija odpotoval na povabilo predsednika Roosevelta na uraden obisk v Ameriko. Obisku van Zeelanda v Ameriki pripisujejo precejšen pomen. Stavljajo ga tudi v zvezo s pripravami za svetovno gospodarsko konferenco. Za novega predsednika Argentine bodo pn volitvah vse stranke kandidirale sedanjega finančnega ministra Roberta Ortiza. Pomorski sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo ter Ameriko pričakujejo v Parizu. Ta pomorski sporazum bi imel smisel edino v tem, da bi Sovjetom omogočil, da v dveh letih dosežejo pomorsko enakost z Japonsko. Zaradi veleizdaje hočejo obtožiti vse nemške katoliške škofe, ker so prebrali zadnjo papeževo okrožnico in pa ker so poročali v Rim, kakšen je položaj katoliške vere v Nemčiji, na podlagi česar je sv. oče sestavil svojo okrožnico. Japonska letalska rekorderja, ki sta v 94 urah preletela progo Tokio-London, sta včeraj e svojim letalom »Kamikaze« prišla v Berlin. Na letališču v Tempelhofu jima je berlinsko-japonska naselbina priredila navdušen sprejem. Program za vojaške proslave Hitlerjevega rojstnega dne 20. aprila, obsega parado čet po vseh garnizijah ter slavnostni nagovor višjih častnikov. Letalska tekma čez Atlantsko morje bo odložena, ker so sile francoskega letalskega ministrstva preveč zaposlena pri »nadzorstvu« Španije in pri nevmešavanju, zato francosko letalsko ministrstvo ne more dati za tekmo na razpolago dovolj letalcev in materijala. Tako je izjavil letalski minister Cot. Kriza katalonske vlade traja zaTadi nasprotovanja anarhistov, ki nočejo v vladi komunističnih zastopnikov, še dalje. Načelnika policije v HaiH Basto so arabski teroristi ustrelili na cesti. Zaradi njegovega Judom prijaznega ravnanja in ostrega nastopanja proti Arabcem so že prej poskusili nekaj atentatov nanj. Dosedanji angleški poslanik v Berlina Phapps je predvčerajšnjim odšel iz Berlina. Razmerje med Poljsko in Nemčijo, v kolikor se izraža v časopisnem pisanju, se zaostruje zaradi tega, ker je bilo na Poljskem v bližini nemške meje zadnje čase več političnih manifestacij, kjer 60 zborovalci zahtevali nekatere predele nemškega ozemlja. Nemci pa so začeli graditi vojaške ceste proti poljski meji. Revolucionarne zastave in znamenja, ki so jih v nedeljo izobesili komunistični delavci na prostoru pariške svetovne razstave ter jim vsako jutro in večer izkazovali čast, je včeraj policija odstranila, po nalogu notranjega ministrstva, ki se je moralo udati silnim protestom francoske javnosti. Sporazum med Sovjeti-Poljsko in Nemčijo pripravljajo po poročilu italijanskih listov sovjetski vojaški krogi pod vodstvom maršala Jegorova. Po teh vesteh bi Nemčija sodelovala z vsako ne-boljševiško rusko vlado. Iz tega razlagajo tudi vse močnejše vmešavanje sovjetske vojske v politiko. Ministrstvo za italijansko Afriko 6e po sklepu zadnje italijanske ministrske seje imenuje italijansko ministrstvo za kolonije. 120.000 škotskih delavcev je včeraj stavkalo v dokaz soglasja s tekstilnimi delavci v Glasgowu. Nov grb bo dobila Sovjetska Rusija kakor poročajo moskovski listi. Grb bo imel v svojem dnu zemljevid Azije in Evrope, nad katerima kraljujeta 6irp in kladivo. Voditelj indijskih ljudstev Gandi zavrača vse in vztraja pri svoji zahtevi, da morajo iz ustave poskuse za sporazum z Anglijo glede nove ustave izginiti določila o neomejenih pravicah angleškega uradništva. Sodelovanje med rexisti in flamskimi nacionalisti se kljub zadnjim volitvam ne bo prekinilo. Velike zaloge komunističnih letakov, priprav-Ijenih za 1. maj, je odkrila sofijska policija in zaradi njih aretirala precej komunistov. Švedski kralj Gustav V. je prišel v Pariz, kjer bo ostal več dni. Preosnovo portugalske vojske bo izvedla vlada letos, ker je bila portugalska armada docela nesposobna za obrambo, kar se je pokazalo ob izbruhu državljanske vojne v Španiji. Poljski zun. min. Beck se bo udeležil kronanja angleškega kralja in bo tedaj imel več političnih razgovorov. Konferenca skandinavskih zun. ministrov bo prihodnjii teden v finski prestolnici Helsinkih. Sklepali bodo o stališču teh držav do pomorskega nadzorstva nad Španijo. Velik zunanjepolitični govor bo imel francoski zun. minister Delbos na pokrajinskem shodu radikalno-socialistične stranke v Cacasonnu blizu španske meje. •Italijanskega poslanika v Londonu Grandija ter njegovo ženo je povabil angleški kralj Jurij v gosti v svoj grad Windsor. Takso za bivanje tujcev v Turčiji bodo uvedli z novim zakonom. Taksa znaša za čas do enega leta 6 turških lir. Stavka radio-telegraiistov na ladjah v new-yorškem pristanišču 6e je končala po posredovanju oblasti te «dni. Rektorji poljskih visokih šol so imeli v Varšavi sestanek, zaradi položaja, ki je nastal na teh šolah, zaradi zadnjih protijudovskih incidentov. 139 enot ameriške bojne mornarice je odplulo na tihomorske vaje, ki bodo trajale šest tednov. Pri njih bo sodelovalo 474 letal, posadka ladij šteje čez 40.000 mož. Sprejem preds. turške vlade v Sarajevu Spet zatišje na vseh španskih bojiščih Avstrija pojde za novo italijansko politiko Uradni začetek nadzorstva nad španskimi mejami Jesenice - v nevarnosti? Vznemirljive vesti o ukinfenju obrata v tovarnah KID Ljubljana, 17. aprila. V svoji včerajSnji Številki je »Trgovski litot« pod naslovom »Obstoj Jesenic — ogrožen« prinesel zanimiv članek, v katerem se bavi s stanjem jeseniške industrije in z nevarnostmi, ki groze in ogrožajo obstoj vseh Jesenic. člankar navaja, da je pri tovarnah KID zaposlenih 2600 delavcev, ki da imajo boljSe mezide, kakor v kateremkoli drugem podjetju v naši državi. Saj znaša na Jesenicah povprečna dnevna mezda 67 dinarjev. Vendar obstoja velika nevarnost, da se ustavi obratovanja v tovarnah KID in v tem primeru bi se naselilo največje pomanjkanje v ves ta del naše lepe Gorenjske. Ne samo za zaposleno delavstvo in njihove svojce, temveč tudi za vse slovensko gospodarstvo bi to pomenilo smrten udarec. Ta nevarnost je večja, kakor se splošno misli. V zadnjem času smo doživeli, da se je ustavilo delo v več tvornicah, med drugimi v Bistrici in v tovarni elektrovod na Dobravi, v Trbovljah pa morajo že nekaj let sem omejevati svojo proizvodnjo cementne tovarne. A še mnogo drugih tovaren je moralo ustavili obrate, ker niso mogle sdržati konkurence s tujim velekapitalom in ker jim je naša gospodarska politika uničila pogoje za obstoj. Nič novega torej ni, da se zapirajo v Sloveniji tudi stara in dobro vpeljana industrijska podjetja. Na Jesenicah so pri KID-u investirali precejšnje milijone, da bi tovarno modernizirali in jo tako Na živilskem trgu Ljubljana, 17. aprila. Sicer bi človek pričakoval za ta čas na trgu kaj več blaga, posebno zelenjave in pa semenskega krompirja. Vzrok temu je gotovo slabo vreme, ki neprestano plaši prodajalce. Vendar pa je bil današnji trg še dokaj dobro založen in se tudi branjevke niso mogle prftv preveč pritoževati nad kupčijo. Prav obilen pa je zadnje čase ribji trg. Tako je bil tudi včerajšnji. Sicer se zaenkrat naša napoved, da utegne morskih rib, zaradi prevelikih trošarin zmanjkati, se zaenkrat še ni spolnila, kajti sedaj je ribolov Se bolj slab, ko pa bo rib več, se utegne tudi to zgoditi, seveda le, če se trošarine ne bodo zmanjšale. Saj je sedaj na kg kar 3.50 Din. — Na včerajšnjem trgu je bilo do 400 kg rib in je bila kupčija prav dobra. Cene so sicer nekoliko padle. Tako ostane kg tune 28 dinarjev, kg minčona in sardelic 18 Din, girice so bile po 14 Din, skuše po 24 Din, ščuke 20 Din, smudž 28 Din in postrvi po 40 Din. Precej pa je bilo tudi žabjih krakov, ki pa so bili precej dragi. Na zelenjadnem trgu je sicer veliko salate. Sedaj, ko je čas saditve, naše Tmovčanke prinašajo na trg mlade zelenjadne sadike, ki jih prodajajo Šopek 2 Din. Uvožena salata pa zaradi domače ne gre več toliko v promet. Trnovska berivka je že po 1.50 do 2 Din, regrad, motovilec pa so merica 1—1.50 Din. Uvožena endivija je sedaj že po 7 Din, lepša pa tudi 10 Din. Grah prodajajo od 6 Din naprej, merica izluSčenega pa po 1.50 do 2 Din. Rabarbara je sedaj venček 2 Din in jo gospodinje prav rade kupujejo. Tudi šparglji gredo v promet, le da so sedaj še precej dragi, kajti šop velja še vedno 22 Din. Pocenila se je pa zelena koleraba in sicer od 16 kar na 12 Din kilogram,. Krompir stairi je po 1 Din, novi pa se dobi že od 5 Din naprej. Na 6adnem trgu je tudi jabolk še nekaj, ki pa kljub zelo pozni sezoni še niso draga. Saj se dobe že od 5 Din naprej. Seveda lepša in boljša tudi po 8 in 9 Din. Dovolj je tudi suhega 6adja. Tudi južnega sadja ne manjka. Na perutninskem trgu je vedno dovolj blaga, pa le majhna kupčija. Jajčka so se sicer malo podražila in so drobna po 50 par, lepša pa 16 komadov za kovača. Drage so kure in sicer po 20 do 25 Din, piščanci, ki jih redko kdo kupi pa po 40 Din par. Zopet dva požara v ptujski okolici V Jirševcih pri Sv. Urbanu je dne 14. t. m. ob 1. uri ponoči nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje kmečkega posestnika Janeza Krember-gerja. Plameni so kmalu zajeli še stanovanjsko hišo, v kateri so stanovali viničarja brata Jakob in Jurij ter njuna sestra Ivana, ki pa so se k sreči mogli rešiti pred ognjem. Škoda znaša okrog 10.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je do ognja prišlo, se dosedaj ni dalo dognati. — Skoro ob istem času se je pojavil rdeči petelin pri posestniku in mizarju Jakobu Lesjaku v Podložu pri Ptujski gori, kateremu je hiša z vsem pohištvom in mizarskim orodjem pogorela do tal. Lesjak trpi škodo od okrog 30.000 Din, ki je na veliko nesrečo krita le z malenkostno vsoto 3800 Din. Ogenj je tu nastal radi slabega dimnika. Ptuj Ustanovitev socialno-kulturne ustanove v Ptuju. Obveščeni smo, da obstoja možnost za mestno občino ptujsko dobiti kredit do zneska enega milijona Din ali tudi več za postavitev delavskega azila, otroškega zavetišča, ljudske kuhinje itd. Take ustanove obstojajo že v Ljubljani, Celju, Mariboru, Jesenicah, Murski Soboti in drugod. Vse te navedene ustanove so bile postavljene iz posebnega fonda borz dela, ki ga upravlja ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v Belgradu. Način kreditiranja je po obstoječih predpisih in po praksi zgora j navedenih že obstoječih ustanov urejen tako, da dobivajo v poštev prihajajoče mestne občine brezobrestno posojilo do zneska enega milijona Din in tudi več, ki ga je treba v 25 letih odplačati Po odplačilu preide ustanova v izključno last občine. — Prepričani smo, da je dolžnost naše občine storiti vse, da se uresniči ustanovitev take ustanove v Ptuju. Ustanova bi po svoji zamisli bila v korist vsemu prebivalstvm Ptuja in okolice, kajti v zgradbi, ki bi se zgradila, bi se mogli namestiti delavski azili, otroško zavetišče, ljudska kuhinja, šolska poliklinika, protituberkulozni dispanzer, uradni prostori OUZD, borze dela, če pride do nje v Ptuju, in dr. Že samo dejstvo, da obstojajo v drugih mestih take ustanove, govori odločno zato, da dobi tudi Ptuj slično institucijo. Zlasti delavstvo smatra tako ustanovo kot silno važno in prepotrebno iz različnih vidikov, posebej iz zdravstveno-higijenskega, kulturnega in socialnega. — Ker je vsa ptujska javnost eminentno interesirana na uresničenju te ustanove, zlasti, ker s strani merodajnih mest ne bo nikakih ovir — vsaj kaže naša vlada največje razumevanje za kulturno-socijalni dvig našega naroda — je pričakovati, da bo ptujski občinski svet posvetil vso painjo uresničenju tega predloga. usposobili za konkurenco. Podjetje ne izplačuje leta in leta nobenih dividend ter se je ves čisti dobiček porabljal samo za izpopolnitev podjetia. Prve in velike težkoče so nastale, ko so 6e začele dvigati cene sirovinam. Staro železo se je podražilo za 70%. Lani je morala KID plačati za nabavo starega železa 14 milijonov dinarjev več kakor prejšnje leto. Podražil 6e je tudi cink (184%), svinec (228%), kositer (44%), dalje pa tudi »trojno olje, karton, ruda hematit in druge sirovine. Pripomniti je tudi treba, da je menda Jugoslavija edina država, ki pobira carino za uvoz starega železa, dočim so vse druge države vesele, da to 6taro železo sploh dobe. Podjetje si je skušalo pomagati tudi s staro domačo rudo. Takšne peči so pri nas obratovale že stoletja dolgo, dokler ni prenehalo delo v rudokopih pod Golico. Kljub temu pa se širijo govorice, da bo graditev •redukcijske peči prepovedana. Dolžnost javnosti je, da to škodljivo namero prepreči. V veliko breme so tudi visoke prevoznine. KID mora na primer za prevoz starega železa iz Sušaka na Jesenice plačati 450 Din več. kakor pa znaša ta prevoz iz Trsta čez Bohinjsko Bistrico. Enako je z ogljem, ki ga na Jesenicah mnogo porabijo. Od nikoder pa ni olajšav, kakor jih imajo nekatere bosanske železarne. Ovire pa so se pojavile tudi na prodajnem trgu, kjer se uveljavlja zlasti konkurenca privilegiranih bosanskih železarn. To so nevarnosti, ki se jih Jeseničani in Slovenci bojimo upravičeno. Tatvine v mariborski nabavljalni zadrugi Maribor, 17. aprila. V mariborski nabavljalni zadrugi železniških uslužbencev v Frnnkopanski ulici so bili uslužbeni tudi trije pomožni delavci, ki so po malem odna-šali Špecerijsko in manufakturno blago. Manjše tatvine so izvrševali že lansko leto, vsaj tako so ugotovili, ko je bila zaključena inventura. Na sled so jim prišli šele letos pri ponovnem pregledu blaga. Blaga so uzmoviči odnesli za okoli ‘20.000 dinarjev, vendar pa znaša škoda nekaj manj, ker so pri njih še našli nekaj pokradenih stvari. Tatovi so blago deloma uporabljali zase, deloma pa so ga prodajali. Policija je vse tri omenjene pomožne delavce nabavljalue zadruge železničarjev aretirala. V zvezi s tem naj omenimo tudi poročilo, ki ga je za zagrebški »Jutarnji list« napisal njegov mariborski dopisnik in ki skuša iz njega na vsak napraviti >veliko senzacijo«. Dopisnik tega lista je najbrže tudi kar sam aretiral nekatere »poznate ličnosti«. Kako je ta dopisnik naštel pri tej tatvini celih 250 000 Din škode, lto je je v resnici še nekaj manj kot 25.000, najbrž niti sam prav dobro ne ve. Senzacija je pa le senzacija! Kmetijski minister nadzoruje Skoplje, 16. aprila. AA. Na svojem inšpekcijskem potovanju je kmetijski minister Svetozar Stankovič pregledal več begunskih kolonij, nato nižjo kmetijsko šolo v Tetovu, razna vzorna posestva, med lemi tudi dvorno posestvo v Demir Kapi in hidrološko postajo v Ohridu. Kmetijskega ministra so na tem potovanju spremljali poleg načelnika kmetijskega ministrstva Milutinoviča in šefov odseka tega ministrstva Magovčeviča in Tataloviča, načelnik kmetijskega oddelka vardareke banovine Jankovič in agrarni poverjenik Nikola Bogdanovič s svojim pomočnikom Branovačkim. Nekaj časa sta ga spremljala tudi poslanec Dušan Perovič in upravnik zveze agrarnih zadrug Vasa Saletič. Sinoči ob 18.30 se je minister Stankovič s svojim spremstvom vrnil v avtomobilu čez Gosti-var in Tetovo v Skoplje. Danes je obiskal državno žrebčarno v Dušanovcu pri Skoplju. nakar je na banski upravi sprejemal občinstvo. Ob 13.06 je minister Stankovič odpotoval z brzovlakom proti Belgradu. Na postajo so ga spremili ban vardarske banovine Švetislav Paunovič, podanci Branko Todorovič, dr. Glavinič in Zejnel Ibrahim, župan Panta Jovanovič, vrhovni agrarni poverjenik Bogdanovič in mnogi strankarski prijatelji. Celjske novice Celje, 16. aprila. Avtomobilska nesreča. V četrtek zvečer je butnil tovorni avto last g. Benka iz Murske Sobote v Štorah v dve delavski ženi, in sicer 24 letno Marijo Perpar iz Štor in 25 letno Vilmo Gračner. Prednji del avtomobila je zadel v obe ženski, ki sta stali na desni strani mostu. Zadnje kolo je povozilo obe ženi preko nog in jima jih močno poškodvalo, Perperjeva pa ima poškodovano tudi roko. Obe ženski sla omedleli od bolečin. Na kraj nesreče so ljudje takoj poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz obeh ponesrečeni? v celjsko bolnišnico. Iz skednja je padci 4 metre globoko. Petelinšek Anton, 35 letni kleparski pomočnik, pristojen v Ruše, je 13. aprila zvečer padel v Rogaški Slatini iz skednja in si zlomil levo roko, obenem pa dobil več drugih poškodb. Zdravi se v celjski bolnišnici. Karijcra kanclista Vineiga. Gledališka družina v Celju priredi v soboto zvečer 16. aprila ob 8 Lichtenbergerjevo komedijo v treh dejanjih »ka-rijera kanclista Vinciga« (Kogar Bog poviša). Predstava je polna humorja zato bo nudila Celjanom lep večer. Zastonj je bil jok pred sodniki Maribor, 16. aprila. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila danes dopoldne zanimiva razprava. Zagovarjal se je pred sodniki 35 letni ključavničar drž. železnice Josip Herič iz Bistrice pri Rušah. Na zatožno klop so ga spravile svojevrstne poneverbe. Herič je lansko leto ponaredil dobavnice požarne brambe v Kamnici ter štampiljko kamniške gasilske čete. S temi nabavnicami je šel potem k mariborskim trgovcem ter naročal pri njih manufakturno blago za uniforme kamniških gasilcev. Blago je seveda vzel s seboj, račune pa so potem poslali trgovci gasilski četi v Kamnici. Tam so se seveda zelo začudili, ker niso naročili nobenih uniform in tako je prišla prepredena sleparija na dan, vendar so oblasti krivca šele čez dolgo časa izsledile. Pred sodiščem je Herič svoje dejanje priznal, obšel ga je pa tak strah pred kaznijo, da se je na ves glas jokal. Seveda ni mogel z jokom vplivati na potek sodbe ter je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora ter na dve leti izgube častnih pravic. Heriču te goljufije niso bile potrebne. Imel je v delavnicah dobro službo, stanoval je doma pri materi, ki ima svoje posestvo, katerega bo nekoč podedoval. Zagovarjal ga je odvetnik dr. Fcro Miler. Naipre* ga je okradel, nato pa še ubil Maribor, 17. aprila. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča sodi danes 36 letnega viničarjn Bernarda Šmigoca iz Kukave. Obtožen je več telesnih poškodb in uboja. Sinlgoc je znan kol delomržnež in tat ter Je skrajno nasilne narave. Z nožem je napadel svojo ženo in svojega svaka Alojza Kovačeca ter oba hudo obdelal. Glavna obtožba pa se proti njemu glasi radi uboja. Lansko leto je vlomil pri posestniku Ivanu Gorenjcu. Posestnik ga je pri vlomu zasačil ter prepodil, nato ga je pa prijavil orožnikom. Zaradi te prijave je Smigoc kuhal silno jezo na Gorenjca ter je dne i). februarja t. 1. vdrl v njegovo hišo, oborožen s kolom. Dasi je Gorenje pred nasilnim napadalcem zbežal, ga je ta vendar dohitel ter ga strahovito premlatil, dokler se ni zgrudil pod udarci na tla. Napadalec mu je zdrobil lobanjo ter je Gorenje naslednjega dne v ptujski bolnišnici umrl. Pred sodniki skuša Šmi-goc svoje zločinsko dejanje na vse načine olepšati ter svojo krivdo zmanjšati. Razprava ob času poročila še trnja. Huda nevihta v Sloven.ekonjiški okolici Slov. Konjice, 16. aprila. Včeraj popoldne ob štirih se |e nad našo okolico pripodila huda nevihta, ki je prva te vrste v letošnjem letu. Čeprav 60 že ljudje jx> jutranjih znakih vedeli, da dan mirno ne bo f>otekel, vendar tako silnega piša 6 6trelo niso jiričakovali. Malo po zgoraj omenjeni uri se je ulil dež tudi nad vasjo Tepanje, eno uro vzhodno od Slov. Konjic ob državni cesti. Med hrumenjem plohe je nenadoma udarilo v stolp gasilskega doma, ki stoji tik ob cesti. Vodena 6trela sicer ni povzročila požara, pač pa je zlomila vzhodni stolpni steber, strgala nekaj desk na isti in zapadni strani ter pokvarila nekaj gasilnega orodja na dnu stolpa. Zaradi močnega tresljaja 6e je zrušilo tudi nekaj ometa ter deloma odpadel napis na pročelju. Strela je vdrla v stolp skozi odprto lino. Najbrž bo treba stolp do poškodovanega mesta f>odreti in zgraditi novega, kar pa bo stalo 1 do 2 tisoč Din. Velika sreča v nesreči je ta, da ni strela našla poti do brizgalne, kar bi bilo za gasilce drugačna igra. Kongres zveze za varstvo otrok Ženeva, 17. aprila. Včeraj se je končni kongres mednarodne zveze za varstvo otrok. Našo državo je zastopal dekan helgrajske medicinske fakultete prof. dr. Aleksander Kostič. Na dnevnem redu so bile poleg drugih vprašanj tudi priprave za delo prihodnjega leta. Podrobno so proučili vprašanje organizacije drugega balkanskega kon-greza za varstvo otrok, ki bo v Belgradu 1938. O tem vprašanju je predložil podrobno poročilo delegat naše države. Prav tako je dr. Kostič poročal o delu naše zveze za varstvo otrok. Kongres je z zadovoljstvom ugotovil, da je naša zveza delala veliko in da je dosegla prav lepe uspehe. Kongres je soglasno sprejel predlog prof. dr. Kostiča, naj izdelajo štiri grafične karte z vzporednim pregledom varstva otrok po vsem svetu. Naročajte Slovenski dom! Filmi ki fih velja videti... ali ne videti »Materinstvo« (Matica), Ta film je tiho delo, brez velikih narejenih pretenzij, z motivom vzetim iz vsakdanjosti, česar se filmi po navadi ogibljejo m zaradi česar so tako zlagani, življenju umetnosti in ljudem tuji. »Materinstvo« kaže usodo matere sirote v sedanjem svetu: v mladosti ji bogat postopač mimogrede pusti otroka v spomin kratke strasti, potem se začne njena in otrokova pot skozi življenje, ko je premagala prvi obup, ki jo pripelje prav zaradi usode, kakršno daje svet takim mate-ram, skoraj do samomora. Pot materinstva; iz službe v službo, z otrokom kot bremenom in zakladom. okrb bolečina, beg in radost, ki ji jo daje edino kar una svojega na svetu: dete. Nazadnje po vsej ljubezni in križevem potu še zadnje razočaranje, ko se otrok neveden in neumen odreče za ceno igrač in bogatije materi, ki jo niso mogle premagati ne obljube, ne bogastvo, ne pozlačena bodočnost, ki jo otroku pripravljata bogataša brez otrok m brez duše, pri katerih mati služi, če ga jim pusti. Usoda matere je pač taka... Vrednost filma )e v tej njegovi bližini ubogega, pristnega življenja, v nevsiljivi, nenarejeni igri in toploti, kljub temu, da je filmsko tu in tam nestrnjen in preveč fotografski, da na konou zaide prehod v banalne, romantične slučaje, dasi je prav fotografija sama po sebi v tem filmu kakor v večini francoskih, mojstrstvo zase. Nepotreben in izven celote je brutalni seksualni začetek, Igralci so razen Franijoise Rosav po večini neznani, kar nudi gledalcu večji užitek, kakor običajno, ko gledamo in mislimo samo na zvezde. Sprememba voznega reda električne cestne železnice v Ljubljani Ljubljana, 17. aprila. S ponedeljkom, 19. t. tn. se 6premeni vozni red na cestni zeleznici tako, da bodo vozili iz Viča mimo glavnega kolodvora do Splošne bolnišnice in nazaj po isti progi; od vojaške bolnišnice mimo sv. 1 etra, jx> Poljanski cesti mimo magistrata pa samo do glavnega kolodvora, kjer bodo vozovi obrnili in vozili po isti progi nazaj do vojaške bolnišnice. Na ostalih progah ostane promet nespremenjen. Promet je sedai razdeljen na štiri proge in so vsi vozovi opremljeni s številkami prog po katerih vozijo. Proga Gradišče—St. Vid ima št 1 proga vojaška bolnišnica mimo magistrata do glavnega kolodvora št. 2, proga Mestni trg—Dolenjska št. 3 m proga Vič mimo glavnega kolodvora do Splošne bolnišnice št. 4. Drzen vlom v Cirkovcih Ptuj, 16. aprila. Pri cirkov&kem trgovcu Ivanu Koržetu so tc dni neznani vlomilci vlomili v trgovino in mu pokradli raznih stvari v skupni vrednosti 10.000 Din. vlomilci so bili pri svojem delu izredno oprezni, kajti preiskava je dognala, da so se pri vlomu posluževali rokavic, na nogah pa so imeli privezane cunje. Na oknu, skozi katerega »o se splazili, ni mogel mariborski daktiloskop najti kljubicskrbni preiskavi nikakih sledov za vlomilci. Izza naših meja Nesrečna smrt 3-letnega otročička. Žo dalj časa so pogrešali v Medani triletnega Danila Krietjan-čiča. Nihče ni vedel, kam ee je otrok zgubil. Pretekli teden pa so našli njegovo trupelce v nekem jarku pri Medani, v katerega je očividno vsled nepazljivosti padel in ee v vodi utopil. Posojilo istrskim kmetom. Znano je, da živi istrski kmet v eilno obupnem položaju. Vlada je zato poslala svojega posebnega zastopnika v l6tro, da izvede anketo o položaju istrske vasi. Posledica te ankete je bila, da je vlada določila preko generalne direkcije hranilnic in posojilnic vsoto 85 milijonov lir za posojila kmetom, z obrestmi 5.5% 7, zapadlostjo v 35 letih. S tem posojilom naj bi’si istrski kmet vsaj deloma ojx>mogel. Novo 5%-no posojilo na nepremičnine, j>a je seveda že itak težak položaj še poslabšalo. ^ Nlovosnosd ob priliki zasaditTe »gozda imperija« v Bazovici. Preteklo nedeljo se je vršila v Bazovici velika fašistična slovesnost. Iz bližnjih krajev, zlasti iz Trsta, je prišlo mnogo članov fašistične organizacije, zlasti dopolavoristov, da bi prisostvovali svečani ceremoniji, s katero naj bi se na Bazoviški planoti pričel za s a ju ti borov gozd, ki bo nosil ime ^Gozd imperija«. Pobudo za to akcijo jo dala fašistična bojevniška skupina in slične ceremonije ee vrše po vsej državi. Na Bazoviški planoti bodo zasadili okoli 30 tisoč borovih drevesc. Kakor smo zvedeli, 00 se slične ceremonije vršile istočasno v Trebčah, Gropadi, Bukovjah, Šv Križu in na Sv. Gori . Zaprimo vrala objestnim tujccm in judovskim agentom Ljubljana, 17. aprila. Premnogokrat smo žo v našem listu opozorili na sramoten pojav, ki se je razpasel pri nas v vsein javnem življenju, trgovskem poslovanju in tudi zasebnem življenju. Nemčurjenje v raznih oblikah je postalo kar nekakšna moda. Neredko čujeino v Ljubljani nemško govorico iz ust ljudi, ki nimajo z nemškim rodom nič ojiraviti, pa znajo v primernem trenutku vedno poudariti nezlomljivo zvestobo svojemu narodu. Prevzela jih je nekakšna moda in omalovaževanje slovenščine. Nikdar ni bilo v Ljubljani v raznih kavarnah in drugih lokalih čuti toliko nemščine kot dandanes. Tujec Skrivnosti keltske trdnjave v Ceršaku Mnribor, 16. aprila. Izredno pozornost je vzbudil lansko leto v krogih naših in avstrijskih arheologov znani mariborski zgodovinar, ravnatelj ban. arhiva Franjo Baš z odkritjem ogromnega predzgodovinskega gradišča v Ceršaku pri Št. liju. Na najvišjom vrhu coršaškega hriba nad strmini prepadom nad Muro je odkril tri mogočne nasipe, ki so svoje dni obkrožali staro keltsko trdnjavo ter jo branili pred navali sovražnikov. Gradišče reže državna meja ravno na polovico. Sporazumno z avstrijskimi zgodovinskimi ustanovami je začel lansko leto prof. Baš z izkopavanji. Kojial je na naši strani meje on, na avstrijski etrani pa siloviti naš rojak zgodovinar dr. Valter Šmid, profesor univerze v Gradcu. 2e lanska izkopavanja, ki so bila samo pričetek velikopoteznih raziskovanj ter so sluzila zgolj v orientacijo raziskovalcev, so i>odala lepe uspehe. Z najdbami se je dalo neizjiodbitno dokazati, da je obstojala vriiu veršaškega hriba večja naselbina, ki je bila utrjena z mogočnimi uasipi, ki so dobro vidni še danes. Baš ti nasipi, ki si jih nihče ni vedel prav razlagati in pa ljudski naziv kraja >gradišče« so privedli prof. Baša do odkritja. Te dni so pričeli na avstrijski strani zopet z izkopavanjem prof. Baš tudi na naši strani. Dr. Šmid je imel že v nekaj dnevih lepe uspehe. Izkopal je temelje treh hiš, od katerili je posebno eden zanimiv, ker ni našel samo ognjišča in ostankov vogelnih stebrov, temveč tudi na eni strani celo steno starodavne keltske hiše. Prof. Baš upa, da bodo letošnja raziskovanja dala posebno lepe rezultate ter bodo razkrila arheologom skrivnosti tega ogromnega utrjenega taborišča, ki glede obsega prav nič ne zaostaja za svetovno znano Po-štelo na Pohorju. ti pride v Ljubljano in vse ga kar obsipava z nemščino. Pride tuji agent prodajat svoje blago, pa v takih okoliščinah seveda ne občuti potrebe, da bi se naučil našega jezika. Zakaj? Saj na vsak korak zadene človeka, s katerim v svojem jeziku baranta za blago. Tako je že padla naša narodna zavest, da se ne najde tak, ki bi tujca poučil na katerikoli način, naj se nauči našega jezika, če hoče svoje blago prodajati pri nas. Ni čudno, če je tujec poslal ob vsem tem objesten in da se počuti pri nas kakor doma. Pa se ti pojavi agent, ki je prišel k nam prodajat nemško kulturno blago. Vse mogoče kulturne ljudi obiskuje in jim z vso vsiljivo zgovornostjo ponuja v nakup nemške knjige. Slovenske besedice ne pozna, tudi kakega drugega slovanskega jezika ne. Zgodilo se je pred dnevi, da je eden takih agentov obiskal profesorja in mu ponujal nekaj knjig. Profesor se je V nemščini uprl in mu s slovenščino dopovedoval, naj se nauči našega jezika, če hoče prodajati pri nas. Trdi rajhovski agent je i>rofesorju drzno odgovarjal spet v nemščini Odgovarjal je točno, dokaz, da je razumel našo besedo, pa je pod njegovo častjo, da bi slovensko besedo tudi izgovoril. To je le en primer nemške predrznosti, ki jo mi molče prenašamo in s tem podpiramo, prav kakor prenašamo, da nam tako predrznost za drag denar prodajajo vedno številnejši doseljeni Židje.' Tudi tega pojava ne jemljemo resno. Pod raznimi krinkami se vrivajo med nas Židje od vsepovsod, ustanavljajo svoje trgovine, tovarne in podobne donosne stvari, za slepilo javnosti pa prilepijo na čelo svojih podjetij naše domače ljudi. Tudi temu pojavu bo treba j)ogledati v oči in se mu upreti z vsemi silami. Judov Slovenci hvala Bogu nismo nikdar potrebovali, pa jim tudi poslej ne smemo pustiti, da bi se zarili med nas. Kulturni koledar Martin Hočevar 17. aprila 1886 je umrl v Laškem podjetnik in mecen Martin Hočevar. Rodil *e je 7. okt. 1810 v Podlogu pri Vel. Laščah. V Ljubljani je obiskoval normalko, potem pa 6e je posvetil kupčiji. Pozneje ie začel jemati užitninski davek v zakup. Kmalu 6e je 6talno naselil v Krškem, kjer je najprej otvoril gostilno, pozneje pa prevzel pošto. Bil je velik dobrotnik. Najprej je hotel zidati več osnovnih šol. Pozneje ga je pregovoril okrajni glavar Schonvvetter, da je sezidal v Krškem meščansko šolo z nemškim učnim jezikom. Čeprav je bil član Slovenske Matice, je vendar popolnoma zašel v nemške vode. — Bil je tudi poslanec nemške napredne stranke. — Svoje premoženje je zapustil v dobrodelne in kulturne namene. Ljubljana danes Koledar Danes, 17. aprila, sobota: Rudolf. Nedelja, 18. aprila: Apolonija. * Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr- ševa cesta 41; mr. Trnkozcy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. Drama; Matura. Izven Opera: Traviata. Izven. Kino Union: Kreutzerjeva sonata. Kino Sloga: Junak dneva. Kino Matica: Materinstvo. * K I N UNION Veliko Ulmsko delo po noreli Leva Tolstoja Ifreutzerfeva sonata Lil Dagover Peter Petersen Glasba L. van Beethoven, Oa)kovslcl ln Chopin MATINEJA danes oo 14 X0. lutrl ob 11. nn Taho se le končala ilubezen, katero le zmc£na pon ati edino le velika umetnica Paula Wessei>, njen partner Wlll> fritsch TEI. 27-30 SLOGA Premiera vesele Ulmske komedije, polne pristnega humorja Junalc dneva V gl. vlogi Heinz K Ullmann, Gina Falkenberc TEI. 21-24 MATIC Slavospev n&llepftemn človeškemu fiuitvo-vanlu materinski ljuoeznl Materinstvo Henri PresleB Therese Reigner rn ,ilis urrh>ffi DD E hCTAl/E HO MW»VMIKIM0B>16..19.»IN2l.'tU.I-rKtUJI AVC UD M[D.IM PRAZN. 1S..17.1.19.INJ1 .U«l : Samo le na Vas čakajo prireditelji operete »Ribič Marko«. Pisarna Pax et bonum v frančiškanski pasaži ima še nekaj vstopnic rezerviranih za Vas. Cene od 8 Din navzdol. Predstava danes ob 8. in jutri ob 5. v frančiškanski dvorani. Vsled nenadne nezgode univ. proi. inž. Vinka Gostiše 6e preloži njegovo, za torek, 20. t. m. napovedano predavanje »Flotacija v teoriji in praksi« na dan 14. maja. G. univ. asist. A Peterlin bo predaval v torek, 20. t. m. o temi: Kaj je svetloba. Predavanje, ki bo spremljano s poskusi, se bo vršilo v predavalnici fizikalnega instituta (univerza pritličje levo) ob 18. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din. »Navihanka« ena najuspešnejših operet letošnje sezone se ponovi v nedeljo popoldne po znižanih cenah. Za to predstavo ima g. Daneš pripravljeno novo zalogo dovtipov. Na to predstavo posebno opozarjamo zunanje občinstvo. Frančiškanska dvorana. V torek, 20. aprila ob 20 zvečer predava v okvirju Frančiškanske prosvete ar. p. Roman Tominec: Pariz - Lisieux - Lurd. Krasne skioptične slike in reproducirana glasba. Na to predavanje opozarjamo zlasti one, ki nameravajo letos obiskati svetovno razstavo v Parizu da bodo vnaprej videli kraje, kjer bodo potovali! Rezervirajte 6i pravočasno sedeže v predprodaji po 2 Din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Trnovčani in Krakovčani nas vabijo na 6voi koncert, ki bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani Njihov pevski zbor je izredno ambicijozen in vsako leto 6topi z lepim koncertnim sporedom pred svoie ožje rojake, pa tudi pred ostalo ljubljansko publiko. Tako so tudi za letošnji svoj koncertni nastop kar najboljše pripravljeni, vodi jih g. Simoniti m iz svojega bogatega pevskega sporeda nam bodo zapeli 5 Prelov-čevih zborov in 16 slovenskih, odnoeno< hrvat6kih narodnih pesmi. Izmed narodnih pesmi posebno opozarjamo na Maroltove priredbe, kakor tudi na Devove, ki se odlikujejo po 6ldne odprli. Sejmišče je letos vse preurejeno, postavljeni so bili novi paviljoni, ' med katerimi je najlepši francoski. Otvoritve se je osebno udeležil tudi francoski jioelanik na našem dvoru grof de Dampierre. Mednarodna železniška konferenca generalnih direkcij Srednje Evrope bo prihodnji teden v Sarajevu. Na posvetovanju bodo delegati razpravljali in sklepali o novem pravilniku za obračunavanje direktnih transportov, in sicer potniških ter blagovnih. Zastopane bodo generalne direkcije Češkoslovaške, Avstrije, Romunije, Madžarske, Švice, Italije, Bolgarske in Jugoslavije. Umirarjoči ženi je dal zaigrati podoknico Cvjet-ko Malkovič iz Grubišnega polja. Že več let ni bilo (»loge med njim in njegovo ženo Stano. Naj>osIed se je Stana odločila in šJa k svoji hčeri, ki je pa bila tudi že f>oročena. Ta je kmalu težko zbolela. Ve« ta čas je mož ni prišel obiskat. Ko pa je zvedel, da že umira, je najel cigansko muziko in z njo odšel pod okno sobe, v kateri je žena prav umirala. Ko so cigani še igrali, je Stana izdihnila. Ljudje so se zgru-žali nad ravnanjem moža. Taka ljudska obsodba pa je vplivala na moža. Eno uro preden so pokopali ženo je šel in se obesil. Mariborski tnali harmonikarji so postali kar svetovno slnvni. Prejeli so baje povabilo na mednarodno razstavo v Parizu, nakar bi priredili nekaj samostojnih nastopov tudi v drugih francoskih mestih. Za binkošti bodo šli na Dunaj. Za prihodnjo leto pa so dobili povabilo tudi iz Združenih držav. Ne samo relejsko, temveč veliko radijsko postajo bodo dobili v Splitu. Prvenstveno bi ta postaja vršila fiomorsko sužbo. Oddajala pa bi tudi svoj program. Močna bi bila 20 kilovatov ter bi bila tako po moči enaka italijanski postaji v Bariju. Antenske stolpe bodo prenesli enostavno iz Drniša, kjer ti stolpi že dalje časa stoje, a se ne uporabljajo. Stroški bodo znašali okrog 6 do 7 milijonov dinarjev. S škofovskim prstanom, ki ga je neki kaznjenec v Lepoglavi našel v koščku mila, oblasti ne vedo, kam bi 7. njim. Iz cerkve, iz katere je pokojni kaznjenec Grah ukradel številne dragocenosti, ta prstan ni bil ukraden. Od kod drugod f>a tudi ni prišla nobena prijava o taki tatvini. Sodne oblasti pa se bavijo tudi z zahtevo kaznjenca, da prejme za vse te dragocenosti najdenino. Ugotoviti morajo, če pripada najdenina tudi za predmete, ki izvirajo iz kaznjivega dejanja. Dva orala zemlje sta se pred dnevi pogreznila v vasi Douje Vrijeske pri Daruv.irju. Nastala je 15 metrov globoka jama. Drevje, ki raste na tej zemlji, ne doseza sedaj niti višine ostale zemlje. Vsa tamkajšnja okolica je bilo nekoč vulkansko področje, kar dokazujejo tudi topli žvepleni vrelci. Pod zgornjo plastjo zemlje pa je debela plast paska. Prebivalstvo se je pogreznjenja ustrašilo, kajti boji se, da bi se tudi na bližnjih predelili moglo kaj takega zgoditi. Iz novo nastale jame pa uhajajo strupeni plini. Od veselja, da je zagledal svojega prijatelja, je streljal iz revolverja Dragomir Stojanovič h Smedereva, vendar pa tako nesrečno, da je ustrelil prijatelja v želodec. Stojanovič je v kavarni pfl žganje. Zo precej okajen je videl, da prihaja k njegovi mizi prijatelj, ki ga že dolgo ni videl. Potegnil je revolver in hotel ustreliti v zrak. Toda reka mu je odpovedala in je sprožil prehitro. Težko ranjenega prijatelja so morali takoj poslati v bolnišnico. Cene pšenici je znižala priviligirana izvozna družba pri stotu za deset dinarjev. Prizad je zadnje čase 6talno dvigal cene, da so bile že višje kakor pa na svetovnem tržišču. Ker pa so cene pred kratkim padle povsod, jih je tudi Prizad znižal od 190 na 180 dinarjev. Voditelji srbske združene opozicije še vedno sejejo. Iščejo poti, kako bi se vse opozicijske skupine čim tesneje povezale in tako ojačile 6vojo delavnost. Obravnavali pa so ali še bodo predlog, da se #v sestav srbskega dela združene opozicijo sprejmejo tudi socijalisti, ki jih vodi Nedeljko Divac. V meddržavni plavalni, skakalni in waterpolo tekmi se bosta srečali julija letos Madžarska in naša država. Za srečanje vl^da v Zagrebu največje zanimanje' kajti Madžari so svetovni prvaki v waterpolu, v svojem moštvu pa imajo tudi olimpijskega zmagovalca na sto metrov plavanja Czika. Tekma bo v Zagrebu, čeprav Zagreb v plavalnem športu ne pomeni nič. V tej športni disciplini vodimo Slovenci in Dalmatinci. Po krvavih madežih na obrazu so spoznali pravega morilca. V neposredni bližini Somborja je kmet Josip Lenz zaklal svojo ženo, s katero je dolga leta živel v slogi, čeprav je bil sam zločinske narave m bil zaradi takih prestopkov že ponovno kaznovan. Pred tednom pa je odšel njegov edini sin k vojakom. Mož je začel pijančevati, doma pa pretepati svojo ženo. Ker je sin odšel, je najel za svoje posestvo hlapca. Ko je pa ta novi hlapec prišel na dela, je našel v hlevu truplo ženske. Ko so orožniki pregledali pozorišče, je prihitel domov Lenz in se deial strašno nevednega. Nikakor ni hotel verjeti, da se je kaj takega zgodilo. Toda krvavi madeži na licu so ga izdali. Direktorji vseh svetovnih novinskih agencij se bodo zbrali na vsakoletno zborovanje na Sušaku. Preko 200 bo udeležencev iz vseh delov sveta. Zastopana bosta tudi naša agencija Avala ter Cen-tralini presbiro. Vsem ravnateljstvom srednjih iol in upravitelj* stvom osnovnih šoli Akcija pirhov je ona redka priložnost, morda celo edina prilika, ko se na naših šolah spominjamo bratov v tujem širnem svetu. V tem pogledu se je delalo pri nas premalo; zamudilo se je vcepiti mladini ono notranjo zavest, brez katere narod ne more biti narod, to je čut za narodnost. Narodni čut je treba zbuditi in gojiti! Ta čut mora vcepiti v srca, v duše, v kri najmlajših naše učiteljstvo. V ta namen more iznajdljivo izkoristiti vse predmete in vsporedno s splošno vzgojo potencirati nacionalno zavest doraščajočega pokoljenja. Le ta zavest daje narodu merilo o njegovih moralnih energijah. Zbirka pirhov napreduje letos prav dobro. Moralni uspeh je spreroljen tudi od materialnega. Oboje je potrebno, ker je vzgojno in koristno stvari. Na notranjost vpliva pač vsaka do-prinešena žrtev, četudi je žrtev mala! Prosimo ugl. ravnateljstva in upravitejstva šol, naj bi v smislu naše okrožnice izvedli prireditev ter nam sporočili glede njenega poteka. Zamudniki naj se ne ozirajo na naziv akcije, pač pa na nje bistvo in cilj. Prispevek pa naj se nam nakaže na naš čekovni račun po poštni položnici, ki je bila priložena okrožnici. — Na dobro delo! — Bran-i-bor« — osrednji odbor v Ljubljani, Jagoda - Robespierre ruske revolucije O Jagodi, ki se je v zadnjem času toliko pisalo v zvezi z njegovo aretacijo v Moskvi, je češkoslovaški časnikar Borin' v »Večernem češkem slovu« napisal precej zanimivih podatkov. V daljšem članku opisuje usodo, ki je sedaj zadela bivšega šefa sovjetske državne policije in komisarja za notranje zadeve. Časnikar Borin prav dobro pozna razmere, ki vladajo danes na Ruskem, kajti tam je tudi sam preživel precej časa, kjer je na lastne oči lahko opazoval vso organizacijo najraznovrstnejših sov- I jetskih ustanov, sovjetsko državno politiko in zgodovino. Leta 1918 je Lenin ustanovil neko izredno organizacijo, ki naj bi se borila proti protirevoluciji in politični spekulaciji. Ta organizacija se pri Rusih imenuje »Čezvičajnaja komisija« ali kratko »Čeka«. Njena naloga je bila od vsega početka, preprečevati sabotažo v državni upravi in v proizvodnji ter tudi odkrivati vse tajno delovanje, ki bi bilo naperjeno proti sovjetom. Na čelo te organizacije je Lenin postavil moža, ki je bil v komunistični stranki znan pod imenom „Železni Feliks" To je Džerdžinski. Džerdžinski je bil nenavaden človek, po rodu Poljak, sicer pa v vsem zel*.nestrpljiv. V Moskvi je ta mož zbral okoli sebe najzanesljivejše ljudi. V svojih sodbah, ki jih je izrekel, je poznal samo smrt. Ukazal je pozapreti vse one ljudi, ki so pripadali staremu režimu in ki niso najmanj slutili, kaj jih utegne zadeti, dalje socialne revolucionarje in bur-iuje. Kar v trumah jih je dal postreliti. Toda, zakaj? Zato, da so drugi, ki jih ni zadela njegova kruta roka, trepetali pred njim in se pokoravali. Kaj naj se vendar to pravi: sabotaža po uradih in v poklicih? Zbrati na stotine ljudi na teh mestih in jih postreliti? Med njimi je bila gotovo večina nedolžnih, če ne vsi. Toda, to se ni zdelo krvolokom važno, kadar je revolucija, ni časa za daljši sodni postopek. Po njihovem mnenju je bilo za Rusijo neobhodno potrebno, da se v vsako, tudi v najbolj daljno vasico, zaseje strah in trepet, s tem pa slepa pokorščina. Vsak državljan naj bi postal tajni agent peščice vladajočih samodržcev. Vsak naj bi si prizadeval, da se ne bi kje razpaslo protirevolucionarno gibanje. Za vse to pa se bo ta človek brigal le tedaj, če bo dobro vedel, da v nasprotnem primeru tudi njega samega ne čaka nič drugega ko smrt. Vse to so v Rusiji uvedli zato, ker ni bilo potrebnega in zanesljivega aparata za redno preiskovanje vsakega posameznega primera, pa tudi zaradi tega, ker za takšne stvari ni bilo časa. To pa spet samo zato, da se morda ne bo že jutri zgodilo, da bo moral kdo, ki bi se v očeh vladajočih pokazal premalo vestnega, sam iti na morišče po smrt. »Železni Feliks« je zapovedal, da se povsod polove talci. Čim ve-č jih bo, tem bolje. Njegovi ljudje morč in zapirajo člane najuglednejših meščanskih rodbin, plemiče, duhovnike, voditelje drugih socialističnih strank. Na stotine in tisoče ljudi se na lepem znajde v ječah. Vsi ti pa se zastonj povprašujejo, čemu vse to. Za vsak najmanjši primer upiranjih in nepokorščine, postavljajo pred puškine cevi desetine in stotine talcev, ki jih tik pred smrtjo muči vprašanje: Zakaj? »Železni Feliks« ve za vse to, pa se drži načela, da je bolje, če teče danes njihova kri v potokih, kakor pa, da bi morda jutri njegova. Če s strahovanjem ne ukrotiš drugega, ukrotil bo on tebe, tako misli »Železni Feliks« Revolucija ni idila plapolanja zastav in hrupa bojevitih govorov, kakor si to zamišljajo intelektualni fantasti, pač pa strašno, krvavo dejanje. Džerdžinski je obdržal boljševikom oblast v njihovih rokah in je brezobzirno zatrl protirevolucijo. Težko je prešteti vse tiste, ki jih je dal postreliti. Nihče ne more zapisati teh grozotnih številk, kajti nihče ni teh žrtev zapisoval. Za takšne stvari zopet ni bilo časa. Ta človek pa je na drugi strani živel vse svoje življenje kar najskromnejše, spal je na deskah, se pokrival z vojaško suknjo, nikoli tudi ni pojedel več, kakor pa je bilo določeno za njega kot vojaka, svoje silne moči ni nikdar uporabil v svojo lastno korist, zasebnega življenja ni poznal, dovolil pa ga tudi ni drugim boljševikom. Nepopustljiv proti drugim, neizprosen, je umrl leta 1927 na govorniškem odru. Zadela ga je kap. Padel je na zemljo, oblečen v star in oguljen vojaški suknjič. Nikdar ni nosil drugačnega. Za njim je vodil nekaj časa Čeko Poljak Men-žinski. Nato je prišel na čelo Čeke, ki je bila organizirana v GPU, eden od Stalinovih najintimnejših prijateljev Jagoda. Pred njim je stala težka naloga, da včlani v kolhoze okoli šest milijonov kmetskih posestev, katerih lastniki so bili proti kolektivizaciji. Tedaj so v Sovjetiji vladale že drugačne razmere, kakor pa prej, ko je imel besedo Džerdžinski. Ni bilo več potrebno, da bi strašili prebivalstvo s tem, da bi ga streliali kar v trumah, kajti avtoriteta GPU je bila že tako velika in močna, da je vsak, čim je slišal besedo GPU, postal brezpogojno pokoren. Jagoda * organizator tlake Jagoda je svojo organizacijo uvrstil v načrt petletke in je postal v resnici steber cele te zgradbe. GPU je organiziral v največje gradbeno podjetje na svetu Prej ie bila GPU organizirana kot najpopolnejša tajna in javna policijska organizacija. Jagodova organizacija s kruto pestjo pomaga uresničiti načrte petletke in pošilja milijone ljudi na najtežje posle. Ta organizator tlake je delal naravnost čudeže. GPU je zgradila kanal ob Belem morju, prvi kanal Volga-Moskva in vse ceste, ki so danes dovršene v sovjetski Rusiji, so zgradili kaznjenci GPU. Napravili so tudi vse utrdbe na vzhodu, sezidali so popolnoma novo mesto Komso-molsk na Daljnem vzhodu ter speljali do njega tudi železnico. Sedaj delajo celo na mongolski meji, po sibirskih rudnikih. Tudi pustinjo pretvarjajo v kulturno zemljo. Delavski armadi šest milijonov ljudi se brez prestanka pridružujejo vedno novi tisoči in tisoči političnih kaznjencev. Kar naprej delajo in samo delajo. Ni pa znano, pod kakšnimi pogoji delajo, kajti niti enemu inozemskemu novinarju se še ni posrečijo, da bi prišel v bližino te delavske armade. Krvava ironlfa ruske revolucije Če jc bilo treba, je Jagoda opravljal nad svojimi podložniki tudi precej krvav posel. Zadnje, čemur je posvetil vse svoje sile, pa je bilo prizadevanje, da bi popolnoma iztrebil trockiste. V tru- — — T-* ............................• '"j, mm <*> <>v.w <*,mm Na Manilli je pred kratkim izbruhnil silovit požar v tamkajšnji delavski četrti. Slika predstavlja prizor izpred delavske hiše mah jih je tiral za zapahe, organiziral že znane procese proti njim in jih pošiljal na morišče. To je krvava ironija zgodovine ruske revolucije, da ista organizacija, ki jo je Džerdžinski ustanovil s tem namenom, da bi boljSevike vodila proč od morišča, pošilja boljševike v smrt. Med zadnjimi aretiranimi trockisti pa so se vrata ječe v Lubijanki zaprle tudi za samim Jagodo, poveljnikom onih čet, ki so iztrebljale. Tja v Lubijanko ni odšel kar n&ravnost, pač pa po skrbno pripravljeni poti preko poštnega komisariata. Bivši poštni komisar Rikov je bil tudi aretiran in odpeljan za zapahe. Na njegovo mesto je prišel načelnik GPU Jagoda, ker je bil on edini, ki je mogel v poštnem komisariatu razdreti trockistično gnezdo, ki ga je zapustil Rikov. Na Jagodino mesto pa je sedaj prišel v GPU neki Ježov, ki je v tej organizaciji hitro pregnal vse, kar je dišalo po vplivu prejšnjega šefa Jagode. Ko je prijel v roke vajeti Ježov, je moral oditi tudi Jagoda tja, kamor je še pred nedavnim pošiljal trockiste. Sedaj ga z njimi vred čaka ista usoda. Jagoda zadnji, ali še ne? Toda, zakaj zopet to? Nihče prav dobro ne ve, zakaj. Nekateri trdijo, da je bil tudi sam trockist. Če pa je trockizem na eni strani prodrl celo do voditelja rdeče armade maršala Tuhačevskega, na drugi strani pa v komisariat težke industrije, potem bi vsekakor Stalin ne mogel zmagati, če bi bila obenem tudi GPU v trockističnih rokah. Jagoda je moral enostavno z zadnjimi trockisti vred izginiti. Ni se zavedal logike te strašne drame. Šele bodočnost bo odgovorila na mnoga zavita vprašanja ruske revolucije. Vprašanje je, če je ravno Jagoda pika za zadnjim stavkom te zgodovine. Zdi se, da še ne. Revolucija pa je pokazala, da ona ni samo nekaj velikega in nekaj slavnega, kakor o njej mislijo fantasti. Takrat, ko so na Francoskem usmrtili Ro-bespierrea, očeta jakobincev v francoski revoluciji, je množica ljudstva vzklikala: »Vrag ga vzemi!« Morda pa se bo na to spotnn.il tudi Jagoda, kajti o ruskih boljševikih je znano, da dobro znajo zgodovino francoske revolucije. Večkrat so se sklicevali nanjo. V berlinskem živalskem vrta celo sloni dobivajo za rojstni dan šopke. No, gotovo so jih zelo veselil Radio govor (g. Jože Jagodic) — 9.00 Čas, poročila, spored — 9.15 l(uski sekstet — 10.30 Rezervirano za prenos — 12.00 Plošče — 12.10 Koncert Uudijskegu orkestra —•. 13.00 Cas, poročilu, obvestila — 13.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah) — 14.00 Vreme — 16.00 Prenos iz Konjic: Pevski koncert zboru Kut. izobr. društva — 17.00 Kmet. predavanje: Gospodarska in denarna kriza ter kmečke zudruge (g. ruvnatelj dr. J. Basaj) — 17.20 Veselo popoldne. Sodelujejo: g. Svetozar Banovec, ga. Olga Kolarjev« in g. Stanko Avgust ter Veseli bratci, vmes nekaj plošč — 10.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.au Nac. ura: Zena v Njegoševi poeziji (Cuzo Radovič) — 19.15 Slovenska ura: Skladbe za orgle (prof. Pavel ItančigaJ): a) slovenske; b) začetki slov. slovstva (g dr. Ivan Grafenauer) — 20.30 Iz slovanskih oper. Sodelujeta ga. Suštar-Maroltova in Radijski orkester — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored —- 22.15 Pesmice za kratek čas. Poje g. Mirko Jelačin s spremlje-vanjem klavirja (prof. M. Lipovšek). Drugi programi Sobota, 17. aprila: Bclgrad: 20 Srbski večer —• Zagreb; 20 Pester koncert — 21 Ruske romance — Du-naj: 20 Potpuri - 21.35 O filmu — 21.55 Plesna glasba — Trst-Milan. 17.15 Plesna glasba — 21 Opera — liim-Dari: 21 Igra •— 22.15 Komorna glasba — Praga: 20.30 Opereta clatimca« — Tomiva; 19..'M) Opereta — 21 Or-kostrulni koncort — Hamburg• 20.10 Opereta — l ra-t is lava: 20.10 Plesni večer — Lipsko: 20.10 Tragedija «Llektra« — Bcromunster; 19.40 Jodlerji in harmonika — Bukarešta: 20.15 Jazz. Obvestila Ne pozabite na nocojšnje predavanje Franceta Marolta v mali filharmonični dvorani. Na izredno poljuben način nam bo opisal običaje drevesnega češčenja v Sloveniji. Tako nam bo odprl nov svet iz naše preteklosti, ki nam je bil v podrobnosti skoraj popolnoma nepoznan. Predavinje" je posebno zanimivo za Korošce in Belokranjce, ker se rišejo običaji iz njihove ožje domovine. Vstopnina znaša 3 Din in 60 sedeži na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. ^ Pošta Vič se bo preselila iz hiše štev. 42 na Tržaški cesti (Glince) v hišo štev. 6 (pri Tribuču). Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 17. aprila 1937 ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi 6voje 7. preda-vanje. Predaval bo g. Milan Rakočevič o temi: Cilj in smisel življenja po Njegošu. K predavanju so vabljeni vsi, ki 6e zanimajo. Vstop prost. Jutrišnji pevski nastop ljubljanskih srednjih šol se bo pričel točno ob pol 11 dopoldne v opernem gledališču. Vstopnice se dobe danes od 15 do pol 18 ter jutri eno uro pred nastopom pri blagajni v operi. Pevski zbori: 1., II., III, državne, nove drž. realne, mestne ženske realne, zasebne realne gimnazije in učiteljske šole pri Uršulinkah ter drž. učiteljske šole vabijo: »Pridite nas poslušat!« Vseh vrst vstopnic je obilo na razpolago. Nesreča izseljenca v Franciji. D e 1 a c J060, rojen 18. marca 1905 v Glavici', sin Jove in Zaje Rožučič, ki se je nahajal od leta 1930 v Franciji, se je dne 12. novembra 1936 v bližini Sennecey le Grand, Lyon, na biciklju zaletel v neki av‘o ter se je pri tem smrtno ponesrečil. Sorodniki .taj javijo svoje naslove izseljeniškemu referentu kr. banske uprave v Ljubljani. Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku >R a d i o Ljubljanac, ki stane mesečno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Sobota, 17. aprili: 12 Plošča za ploSčo, pisana zmes godba vsela in pesmice vmes — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 PloSČa za ploščo, pisana zmes godba vesela in pesmice vmes — 14 Vrome - 18 Za delopust (igra Hadijski orkester) 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Filozofiji* Pavla Petriča (dr. Ksenija Atnnasijevlč, Bclgrad) - 19.50 Progled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.90 Trobenta in gosli tn flavta in bas, za vsakega nekaj, da krajši bo čas. Pisana muzikalna revija, pri kateri sodelujejo člani radijske igralske družine. Radijski orkester in njegovi solisti. Sostava in vodstvo: Jožek in Ježek — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče). Nedelja, 18. aprila: 8.00 Telovadba a) la dame, b) za gospode (vodi g. prof. M. Dobovšek) — 8.15 Prenos cerkvene glasbe Iz franč. cerkve — 8.45 Verski Po 600 letih je na Angleškem sedaj prvič spet krst prestolonaslednika. Norvežani so bili dolgo dobo prej pod dansko krono. V sredi sede: prince-zinja Ragnhild, prestolonaslednica Martha z novorojenčkom princem Haraldom in princezinja Astrid. Jetniki s 18 Hudičevih otokov XIV. poglavje. Pred beguncem se je svetlikala vodna površina. Močan reflektor je obseval nasprotno stran jet-nišnice. Mudd je mogel biti prepričan, da ga vsaj nekai časa še ne bo našla ta svetloba. Nekaj trenutkov je ležal ves izčrpan ob robu nasipa in zbiral novih moči. Prav prizadeval si je, da bi 6e nekoliko pomiril, nato pa se je polagoma in oprezno začel plazili po samem robu nasipa proti mostu. Pot je bila nad vse nevarna. V6ak trenutek bi lahko izgubil ravnotežje in padel v žrelo lačnih morskih psov. Toda hrepenenje po svobodi je bilo močnejše od strahu. Vse je postavil na kocko. Samo da doseže most, kjer stoji na straži njegov verni nekdanji sluga Bucki Tedaj bosta oba prosta. Ko 6e je z največjo težavo in ob veliki nevarnosti približal mostu, je zagledal temno stražarjevo 6enco. . Stražar je nestrpno hodil 6em in tja in ogledoval pazljivo sedaj to sedaj ono stran. _ Begunec je znova začutil v sebi 6vežih moči. Potiho je poklical stražarja: »Bucki Halo, Buck!« Prav v tem trenutku pa je že spoznal, da se nahaja še v večji nevarnosti kakor pa prej. Stražar, ki je etal na mostu, ni bil Buck. Kaj neki naj bi to pomenilo? Zdravnik Mudd ni niti slutil, kaj se je med tem zgodilo, ni imel niti pojma o tem, da je začel narednik Rankin nekoliko dvomiti nad Buckovo vdanostjo, da ga je dal ujeti in na njegovo mesto postaviti za stražarja drugega. Stražar je zapazil temno senco, ki se je počasi plazila proti njemu. Bliskoma je 6nel puško z ramen in jo nameril na begunca. »Stoj!« je zaklical ostro. »Stoj, ali pa streljam!« Med tem pa se je zgodilo še nekaj, kar je vidno poslabšalo beguncu položaj. Iz svojega skrivališča je skočil narednik Rankin, ki se je bil 6kril za zidom vštric velikih vrat, ki so vodila k mostu. Na mostu se je pojavil v onem trenutku, ko je zaslišal stražarjev glas. Narednik Rankin je držal v roki pripravljen samokres. Ko je skočil iz svojega skrivališča, je zaklical besno: »Stoj! Stoj, da te ne ustrelim kakor psa!« Svetloba, ki je od vrha najvišjega stolpa osvetljevala okolico, se je hitro približala mostu in za trenutek razločno osvetlila begunca. On se je tesno privil k zidu. »Streljaj!« je zaklical narednik Rankin stražarju »Streljaj na propalico. Ne 6me nam uiti!« Ze sta piočila dva 6trela skoraj istočasno. Streljala sta stražar in narednik. Begunec 6e je še bolj privil ob zid. Krogli ga nista zadeli. Malo proč od njega 6ta udarili v zid V jetnišnici je zatem postajalo vse bolj živo. Oglasila se je trobenta, zazvonil je avtomatski zvonec, zaslišali 60 se razburjeni klici ih begajoči koraki. Začel se je lov za beguncem. Svetloba iz reflektorja bi sedaj morala osvetliti jjobeglega Mudda. in topot krogle ne bi več zgrešile zaželjenega cilja. Kaj je Muddu še preostalo? Ničesar drugega, kakor da se vrže v temno vodo, ki je mirno 'ežala pod njim. Ni se dolgo obotavljal. Globoko je zajel zrak v pljuča, nato pa — skočil. V tem trenutku sta 6e že pognala dva morska p6a proti njemu. On pa se je spustil v globino, pod vodo. Na mostu so se zaslišali hitri Koraki. In že je padlo nekoliko strelov. »Razporedite se po mostu in ustrelite ga!« je besnel narednik Rankin. »Kje 6e le neki 6kriva ta pes?« »Poglejte ga!« je zaklical vojak in pokazal z roko na mesto, ki ga je pravkar obsvetil močni reflektor. »Streljajte!« je zagrmel narednik Rankin. V naslednjem trenutku se je že vlil dež krogel po vodi. Begunec je izpljunil umazano vodo, ki jo je požrl, nato pa se je spet globoko potopil. Narednik Rankin je na mostu kar rdel od jeze in se tolažil: »Ne bo se rešil, na noben način! Ce ga mi ne ustrelimo, ga bodo požrli morski psi.« Tudi jetniški zdravnik Mc. Intiry ie prišel na most. Tudi njega je prignalo sem veliko vznemirjenje in poziv vojakom k orožju. »Kakšne morske pse pa mislite?« se je obrnil k Rankinu porogljivo. Samo grda kletev je prišla iz Rankinovih ust. »Pa, o kakšnih morskih psih bi mogel govoriti, kakor o teh tu v vodi?« Zdravnik se je zakrohotal. »Narednik!« je spregovoril. »Pri takšnem hrupu, ki ga uganjate tukaj, 6te prav lahko srečni in veseli, ce boste zapazili kakšnega morskega psa sto metrov daleč proč. Ali res ne veste, da ste jih preplašili in odpodili?« »Nehajte 6 streljanjem, norci!« je ial povelje Rankin. »Ali res hočete na V6ak način prepoditi morske pse.« Streljanja ni bilo več. Vojaki so se medtem prizadevali, da bi odkrili sled za jx>beglim Muddom. Voda pa ni puščala nikakega sledu za beguncem, ki je pod vodo hitel — v svobodo. Zdravnik Mudd je bil v tem trenutku ravno pod mostom, na katerem so stali njegovi preganjalci. Nameraval je skozi ozek kanal odplavati na odprto morje, kamor morski psi ne bi mogli več za njim, ker je bila odprtina kanala preozka. Nad seboj je zaslišal zmagoslavne vzklike vo-jakov; ki so bili trdno prepričani, da so ga psi požrli. Razločno je slišal begunec vzklik: »Poglej jih, morske pse! Se že vračajo!« Mudd je zopet globoko vdihnil zrak in se potopil. Močan moreki val ga je vrgel nazaj v kanal. In sf>et je točno ujel povelje narednika Ran-kina: »Prepustite ga morskim psom! Oni bodo že obračunali z njim! Streljanje za enkrat ni potrebno!« Begunec 6e je obrnil v vodi ter opazil nekaj, kar ga je navdalo s strašno grozo. Le nekoliko metrov od njega je bila cela truma psov. Kakor nitro je le mogel, se je spet potopil. Sreča mu je bila tudi topot mila. Zopet se je srečno izmuznil največji nevarnosti. Val, ki ga je prej vrgel nazaj v kanal, se je počasi vračal na odprto morje in kar potegnil s 6eboj Mudda. Bil je tudi že zadnji čas. Ce bi mu ne bila sreča tako mila, bi bil gotovo postal žrtev morskih psov, ki so že obrnili nanj vso svojo pozornost. Ko se je dr. Mudd znašel na odprtem morju, je s silnimi zamahi zaplaval proti mestu, kjer 6e je _ zibala jadrnica s črnimi jadri in dvema sve-tiljkama. Njegovi zasledovalci ga niso takoj opazili. Zapazil ga je nek vojak šele, ko je bil že čisto blizu jadrnice, ki je čakala nanj. . _ »Zunaj je!« je zaklical ta vojak naredniku Ran- I kinu. »Posrečilo se mu je izmuzniti iz kanala. Po-glejte ga, kako hitro reže valove!« »Slovenski dom« izhaja T»ak dHavniV ob 12 Mesečna naročnina 13 Din. za inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva olica •/III Telefon 2994 tn 2996, Uprava« Kopitarjeva 6. Telefon 2992 Za Jugoslovanko tiskarno v Ljubljani; K- CoŠ Izdajatelj: Ivan Kako ve©, Uredniki Jože Košiče k.