DcŠ f<3. XI!. I93@ Poltnlna pls&m« r gotovini. Cena Din 1*— lakaja rtak dan ajutraj raaren * ponedeljkih in dnevih p« praa* nikih. — Posamezna Številka Din 1—, na 16 straneh Din 3'—« mesečna naročnina Din 20'—, ta tujin« Din 30'—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 10-71 Jugoslovan ftokopiaov n« vračamo. — Oglaii po tarifi in dogovor«. Uprav* v Ljubljani, Gradiiče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksan. flrova cesta It. 24, telefon 29-60, V Celju: Slomškov trg 4. Poit ček. rač.i Ljubljana 15.621, St. 169 Ljubljana, četrtek, dne 18. decembra 1930 Leto 1. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja v Beogradu Blagodarenje v saborni cerkvi v navzočnosti Nj. Vel. kralja in kraljice - Globok in pomemben govor patriarha Varna ve - Svečana služba božja v katoliški katedrali Beograd, 17. decembra. AA. O priliki proslave državnega praznika rojstnega dne Nj Vel. kralja Aleksandra je bila danes dopoldne v vseh cerkvah in molilnicah služba božja. Posebno slavnostna je bila v Saborni cerkvi, kjer so se je udeležili Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. Pavle in kneginja Olga. Službo božjo je opravil Nj. Svet. patrijarh Varnava 8 4 metropoli, 14 svečeniki in 2 menihoma. Nekoliko pred 11. uro so prišli v cerkev zastopniki vojaških in civilnih oblastev. Generaliteta in admiraliteta je prišla na čelu z vojvodo Borovičem. Dalje so bili navzočni predsednik državnega sveta dr. Ninko Perič, predsednika kasacijskega sodišča in glavne kontrole, predsednik beograjske občine z obema podpredsednikoma in velikim številom drugih uglednih osebnosti. Nekoliko minut, pred 11. uro je stopil v cerkev predsednik vlade armijski general Peter Živkovič s člani vlade, ministri z generalom Hadžičem, dr. Marinkovičem, dr. Kumanudijom, inž. Sernecem, dr. Drin-kovičem, dr. Švrljugo, Jeitičem in Fran-gešem. V istem času so prišli tudi člani diplomatskega zbora. Takoj po 11. uri sta stopila v cerkev v spremstvu dvornega svečenika Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica ter Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga. Potem ko se je končalo blagodarenje se je Nj. Svet. patri- jarh Varnava obrnil k Nj. Vel. kralju in izpregovoril: >Vaše Veličanstvo in dragi bratje I Moja beseda ima danes namen, da izrečem ono, kar danes občuti naš celokupni narod, kar občuti celokupna naša država. Beseda je slabša, vendar močna, zakaj v njej je izraz vdanosti in ljubezni vsega naroda do Nj. Vel. kralja Aleksandra. Današnji dan je praznik vsega naroda. Danes je naša cerkev srečna, ker se njene molitve združujejo z molitvami predstavnikov vseh ostalih ver, ker je to najjačji izraz zvestobe naroda do svojega ljubljenega kralja. Danes to ni običajna molitev. Danes je to pesem ljubezni našega naroda do svojega ljubljenega kralja in ljubljenega kralja do ljubljenega naroda. Malo je v zgodovini človeštva kraljev, ki bi bili prišli do take narodne ljubezni, kakršno ima danes naš močni kralj. On ima to ljubezen kakor nihče izmed nas smrtnikov na zemlji, pridobil pa si jo je s svojimi osebnimi deli. Ko je bil naš narod prisiljen nositi obenem s svojim kraljem oni težki križ trpljenja, oni težki križ, ki ga noben narod na tem svetu ne bi bil mogel prenesti, takrat je naš močni kralj bil s svojim narodom. Čeprav so bili trenutki, ko so ljudje klonili, ni kralj niti r enem trenutku izgubil nade, da ne bi s svojim modrim vod- stvom rešil naroda trpljenja in ga dovedel do slave in veličine in ga dovedel do naše močne Jugoslavije. Naš močni kralj ni zapustil svojega naroda niti takrat, ko so mnogi mislili, da je naša takratna država za zmerom pokopana in da treba gledati sa moot, da se reši lastno življenje. V tistem trenutku je naš silni kralj z nadčloveško močjo odvedel svojo vojsko in rešil preko silnih kupov padlih naših ljudi naše brate, ki so umirali od gladu, in verujem, da bo z milostjo božjo in voljo naroda izpolnil one želje, katere so veke in veke gojili naši rodovi. Slaba je moja beseda, da bi pred vami izrekel občutke naroda do kralja. Zgodovina ne pomni takega primera. On je ves v ljubezni naroda in narod v njega gleda kakor v solnce, zakaj njegova kraljevska milost obseva kot solnčni žarki grešne in one, ki so zašli, da bi jih rešila v našo u-jedinjeno in močno Jugoslavijo. Vsa vprašanja, ki o njih razpravlja naš močni kralj, kakor tudi vprašanje narodnega ujedinje-nja, ga vodijo do tega, kar je pošteno, silno in močno, in zato bo ostal v narodni duši in ne bo ničesar na svetu, kar bi ga odtrgalo od močne ljubezni naroda do njega. Danes molimo zanj k Bogu, da bo vladal svoj narod z ono ljubeznijo, ki mu je dana. Zakaj on želi uveljaviti ljubezen in mir ne samo v svoji rojčni državi, nego na vsem svetu v srečo našemu narodu in vse* mu človeštvu. Zato narod ljubi kralja z ono ljubeznijo, ki plamti v nas vseh do njega. Tako naj bo, tako je«. S tem je bilo končano svečano blagodarenje. Nj. Vel. kralj in kraljica, Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga so s svojim spremstvom krenili pred cerkev, kjer so bile Nj. Vel. kralju in kraljici prirejene burne ovacije. Beograd, 17. decembra. AA. Danes dopoldne ob 9. uri in pol je bila v tukajšnji katoliški cerkvi »Kristusu kralju« svečana služba božja. Cerkev je bila nabito polna ljudi. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Lcko. Izmed ministrov so bili prisotni dr. Kumanudi, Mirko Neudorfer, dr. Oton Frangeš, pomočnik ministra, dr. Lujo Ba-kotie, razen tega bivši ministri dr. Tugo-mir Alaupovič, dr. Anton Korošec, prot. Anton Sušnik, dr. Stepan Barič in še drugi. Navzoč je bil tudi papežev nuncij msgr. Palegrineti s svojim avditorjem msgr. Puccinijem. Mestno občino je zastopal odbornik Anič, državni svet dr. Sagadin, generalno kontrolo dr. Smit, državno sodišče za zaščito države Mirko Kostič, narodno banko viceguverner Miroslav Kulmer, Privilegirano agrarno banko dr. Hacin. Razen tega so bili navzočni zastopniki raznih korporacij in društev. Svečano službo božjo jc odslužil nadškol Rodič ob veliki asistenci. Skrajno resen položaj na Španskem Upori in stavke trajajo dalje - Mornarica se je pridružila revolucionarnemu gibanju Optimistična poročila iz vladnih virov Madrid, 17. decembra, d. Skoro v vseh Španskih glavnih krajih je bilo objavljeno vojno stanje. Tudi na letališču Taolada so bili izdani obsežni varnostni ukrepi. Kakor javljajo, v mestih La Coruna, Huelva, Sant-Ander, Biscaya, Saragosa, Murcia, Logro-vo, Jaen in Navara stavkajo. V nekaterih krajih je prišlo do novih incidentov. V Gio-nu so vstaši poskusili z jezuitskega samostana strgati spominsko ploščo Priono de Riv&ra. Pohištvo in svete podobe so zažgali. Perpignan, 17. decembra, d. Za slučaj nemirov v španski ©osešoini so v več obmejnih krajih zbrali več francoskega orož-ništva. Hondaye, 17. decembra, d. Po privatnih vesteh iz Španije je v pristaniškem mestu Alicante pris'o do republikanske vstaje. Pri vstaji je udeleženo vojaštvo in civilno prebivalstvo. Vlada je baje s pomočjo svojih čet to gibanje zatrla. London, 17. decembra, d. Nadaljna poročila iz Gibraltarja pravijo, da se je mornarica v Cadisu in v Valenciji uprla. V Alge-cirasu je bil razglašen preki sod z bobnanjem. Tja je dospelo že veliko število čet tujske legije iz Maroka, ki so jih takoj poslali naprej v Madrid. Pričakuje se prihod nadaljnih afriških čet. Pariz, 17. decembra, d. Po vesteh iz Barcelone je bilo nad Barcelono proglašeno vojno stanje, ker so se razni infanterijski polki zazdeli sumljivi in se je vlada bala njih upora. V mnogih mestih Katalonije so bili na hišah nalepljeni lepaki: »Živela republika!« Pariz, 17. decembra, d. Stavkovno gibanje v Barceloni narašča. Delavci vseh tovarn, kakor tudi delavci na gradbah in ladjedelnicah so zapustil delo. Tudi taksame-tri se udeležujejo stavke. Enotni sindikat je vse tiskarje in stavce pozval, naj stopijo v stavko. Največ listov ni moglo iziti. London, 17. decembra, d. Vesti, ki so včeraj in danes dopoldne dospele iz Španije, označujejo položaj v Španiji še naprej kot malo ugoden. V različnih španskih pristaniščih so se vojne ladje pridružile revolucionarnemu gibanju. Tudi v Barceloni je položaj kritičen. Trgovin'' živil so morali tam stražiti s strojnimi puškami. V bankah dvigajo ljudje svoje vloge v velikem obsegu. V Madridu so viteraj aretirali ženo ma- jorja Franca in jo vso neč zasliševali. Niso pa mogli izvedeti od nje nič pozitivnega. Pariz, 17. decembra, n. Vesti iz San Se-bastiana poročajo, da je v Lovronu izbruhnila revolucija in so vstaši prevzeli oblast nad mestom. Častnike, ki so se branili, so postrelili. »Quotidien« poroča, da je včeraj več višjih častnikov odpadlo in se pridružilo vstašem. Vojski več ne zaupajo in nekatere polke so razorožili. Vlada je odposlala na deželo letala z letaki, da pomirijo ljudstvo. V Kataloniji vlada mir. Ves promet s Francijo je prekinjen. Meja je hermetično zaprta. Položaj je zelo resen. Pariz, 17. decembra. AA. Dopisnik »New-york Heralda« poroča iz Gibraltarja, da je več enot španske vojne mornarice pristopilo k revolucijonarjem. Brodovja v Ca-dizu in Valenci so razveselila rdečo zastavo. Poročila iz Perpignana pravijo, da so uporniška letala preletela Katalonijo in metala letake, v katerih poživljajo delavstvo na stavko. Iz Barcelone poročajo, da je tam razmeroma mirno, in da stavkajo skoraj v vseh tvornicah. Vojaštvo je zasedlo glavne strategične točke mesta. Kakor po- Bukarešta, 17. decembra, n. V »Epoči« je novinar Filipscu objavil pismo, naslovljena na predsednika vlade. V tem pismu zahteva, naj romunski dvor odpusti nemškega poslanika Mutiusa ali pa ustavi nemški list v Bukarešti »Bukarester Tagblatt«. Ta nemški list je namreč objavil neki članek »Epcce«, v katerem napada »Epoca« bivšega ministrskega predsednika kneza Stibenija. Tedaj je nemški poslanik objavil v »Bukarester Tagblattu« pismo, v katerem se je izpostavljal za bivšega ministrskega predsednika in napadaj Filipe-seuia. Filipescu ga je pozval na dvoboj, kar pa je Muti us odklonil, češ da je član diplomatskega zbora. Sedaj se vprašuje Filipescu, ali je »Bukarester Tagbaltt« nemški list ali romunski list tiskan v nemščini. Ce je nemški ročajo, je izbruhnila splošna stavka v 8 pokrajinah. Madrid, 17. decembra. A A. Uradni komunike ugotavlja, da je položaj po vsej Španiji postal po proglasitvi obsednega stanja mirnejši in da so stavke in neredi ponehali. Revolucijski poskus generala Glana in komandanta Franca se je ponesrečil. Voditelji prevrata so zbežali z letali in pristali v Lizaboni. Portugalska vlada je izdala komunike o tem, da je zaplenila španska letala, ki so pristala na letališču v Lizaboni. Letalci so bili internirani v trdnjavi. Portugalski novinarji so intervjuvirali komandanta Franca o ciljih revolucije na Španskem. Komandant Franco je odgovoril, da so hoteli proglasiti republiko. Španija potrebuje svobodo. Ako to pot postavljeni cilj ni bil dosežen, ni treba smatrati, da se je poizkus ponesrečil, kajti gibanje ni izšlo od izoliranih posameznikov, marveč ž njim soglašajo široki krogi vseh stanov. Madrid, 17. decembra. AA. Uradni komunike ugotavlja, da je vlada zadovoljna z n-TMiovejšimi poročili iz posameznih pokrajin. bst, te J« j ga je treba po določilih zakona odpraviti, če pa je romunski list, tiskan v nemščini, tedaj se Mutius ne bi smel vmešavati v notranje zadeve Rumunije in ga je treba odpustiti. Angleški prestolonaslednik o gospodarski krizi London, 17. decembra. AA. Snoči je imel wa-leški princ na banketu v mestnem domu važen govor o angleški trgovini ter industriji. Banketa se je udeležilo mnogo vodilnih osebnosti trgovine in industrije. Princ, je v svojih izvajanjih naglasil važnost prekomorskih tržišč za angleško trgovino ter omenil velike težkoEe, s katerimi se mora boriti angleška industrija, da premaga inozemsko konkurenco. Princ je končno pozval vodilne kroge trgovine, naj jo varujejo ter branijo z vso odločnostjo Novi komandant dravske divizijske oblasti Beograd, 17. decembra. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil postavljen na predlog ministrstva vojne in mornarice za komandanta dravske divizijske oblasti divizijski general Ilič S. Bogoljub, komandant zetske divizijske oblasti. Za vršilca dolžnosti komandanta šumadijske divizijske oblasti pa je bil imenovan generalštab™ brigadni general Veselinovič Jovan, dosedanji vršilec dolžnosti komandanta dravske divizijske oblasti. Venizelosov obisk v Rimu Aetne, 17. decembra, n. Vesti, da Venizelos t Dunaja in Varšave ne namerava v Pariz in London, pač pa v Rim, se pojasnjujejo s tem, da je bil Venizelos že v Parizu in Londonu, da pa že dve leti ni videl Mussolinija, in sicer od tedaj, ko je bila podpisana italijansko-grška arbitražna pogodba. Poincarejevo stanje se je zboljšalo Pariz, 17. deembra. d. Vsi popoldanski listi, kakor tudi listi iz prvih popoldanskih ur poročajo, da se je Poincarejevo zdravstveno stanje zboljšalo. Pariz, 17. decembra. AA. Dane« opoldne je bil izdan komunike, podpisan od zdravnikov, ki pravi, da se je stanje Poincar<5ja nekoliko zboljšalo. Obstoji upanje, da bo ozdravel. Davi je bila temperatura 37 in pulz 70. Bolezen maršala Joffrea Pariz, 17. decembra, n Zdravstveno stanje maršala Joffiea je krenilo na bolje. V soboto namerava že v Reims. Hitlerjeva stranka bo prepovedana Berlin, 17. decembra, d. V političnih krogih trdovratno kroži vest, da bo narodno socialistična stranka na Pruskem in morebiti tudi v celi državi v kratkem prepovedana. Carinske postavke za žitarice v Nemčiji Beograd, 17. decembra. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da so glede na poslednje izpremetnbe veljavne te-le carinske postavke: na žitarice v Nemčiji (carina se računa v nemških državnih markah za 100 kg): pšenica 25, pšenica za zdrob 11, rž 15', oves 12, turščiea, uvozni monopol 2 50, ječmen za krmo 18, drugi ječmen 20, ajda 5, pšenična moka 5150, ržena moka 51.50, pšenični otrobi 10, drugi otrobi 10, fižol 2 40, fižol za krmo 2 50, grašek za krmo 4, sočna in krmilna repa, sveža 1, suha 3, sladkorna repa sveža 3, suha 10, rezanci iz sveže repe 1, suhe 4, melasa in slično 4, krompir do 31. 3. 20, od 1. 4. do 31. 8. 4, od 1. 9. do 14. 2. 2. Incident nemškega p Dslanika v Bukarešti »Epoca« zahteva njego vo takojšnjo odslovitev Včerajšnje proslave v Zagrebu in Savski banovini V Zagrebu in po ostalih središčih se je proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja na zelo svečan način Zagreb, 17. decembra, k. Danes se je v Zagrebu na nelo svečan način proslavil rojstni dan Nj. Vel. kralja. Ob 9. dopoldne je odšel oddelek 35. pehotnega polica po glavnih zagrebških ulicah v katedralo, kjer je daroval svečano službo božjo zagrebški nadškof dr. Bauer. Prav tako so bile službe božje v pravoslavni, izraelski, staro-katolišDol s fašizmom Pilsud-skeora! Živela poljska revolucija!« Komunistični predlog je bil soglasno sprejet. V deželnem zboru se je širila tudi vest, da je bil nar.-socijalistični poslanec Himmler na potu v Gdansk na poljskih tleh aretiran. Ta vest pa je bila dementirana. Sovjeti obljubljajo 9000 km novih železnic Moskva, 17. decembra. AA. Prihodnje leto bodo zgradili nove železniške proge v globalni dolžini 9000 km. Mnoge železniške proge pa bodo dograjene in izročene prometu. Skupna dolžina teh prog znaša 1500 km. Svetovni rekord v biljardu London, 17. decembra. AA. Na mednarodnem turnirju v Londonu je avstralski biljardni igrač Hundrun dosegel nov svetovni rekord. Peta žrtev sušaške katastrofe najdena Sušak, 17. decembra, k. Ribiči so potegnili iz vode truplo Petra Prpiča, občinskega notarja iz Krivega pota, ki se je ponesrečil pred dnevi, ko se je podrl v morje sušaški pomol. To je peta žrtev sušaške katastrofe. Truplo pokojnega notarja Prpiča bodo pokopali v Krivem potu. Telefonske zveze med Anglijo in Nemčijo London, 17. decembra. AA. Poštni urad naznanja, da je bilo zaradi velikega porasta telefonskega prometa med Anglijo in Nemčijo ustanovljenih na novo med Anglijo, Berlinom in Kfilnom več novih telefonskih zvez. Nemčija je zvezana z Anglijo s 23 telefonskimi progami. Proslava rofstfnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra na Dunagu Dunaj, 17. decembra, d. Današnje praznovanje rojstnega dne N j. Vel. kralja Aleksandra na jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju se je vršilo sijajnejše kakor kdaj koli v zadnjih letih. Prišlo je na slavnost vse osebjt jugoslovanskega poslaništva, prišli so najodličnejši zastopniki jugoslovanske kolonije, zastopniki avstrijske vlade in prav velik del diplo-matičnega zbora na Dunaju. Slavnost je dvoril akademski zbor »Slovenski Jug« s petjem državne himne, na kar so sledili še trije narodni zbori, ki jih je dirigiral znani dirigent Zivkovič. Nato je spregovoril jugoslovanski poslanik dr. Angjelinovič, ki je proslavljal kralja Aleksandra kot zedinitelja jugoslovanskega naroda ter opisoval njegovo neumorno borbo za osvobojen je jugoslovanskega naroda že v času, ko je bil še princ. Najbolj pa mu je ves narod hvaležen, je povdarjal dr. Angjelinovič, da njegovo veliko dejanje, s katerim je ustvaril da-našnj položaj v Jugoslaviji. — Vsi navzoči so ta govor pospremili z viharnimi klici: »2ivljo kralj Aleksander! Živijo kraljevina Jugoslavija!« — Po tem je bil absolviran še nadaljnf del glasbenega programa, kjer sta se posebno izkazala Boris Kiš in Pejnovič. To je bil najsijajnejši večer, ki so ga gostje jugoslovanskega poslaništva na Dunaju do zdaj doživeli. Sijajen ples oficirskega kora Ljubljana, 18. decembra. Ples, ki ga je včeraj priredil oficirski kor ljubljanskega garnizona v čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je potekel v vsakem oziru blesteče. Vsa otmena Ljubljana je bila polnoštevilno zbrana na plesu, zlasti pa prav vsi zastopniki oblasti, našega gospodarstva in ves oficirski kor z njihovimi damami, ki so blestele po svojih sijajnih toaletah. Ples je otvoril kolo, ki ga je vodil vršilec dolžnosti komandanta Dravske divizije g. ge neral Veselinovič, kot načelnik oficirskega kora s soprogo pomočnika bana gospo Pirkmajerjevo, za njim pa g. ban dr. Drago Marušič • soprogo komandanta mesta gospo Popovičevo in nato pomočnik bana dr. Pirkmajer z županjo gospo Pucovo, nakar so sledili vsi ostali odlični gosti. Nemogoče je, da bi na tem mestu posebej omenili vse odlične goste, naj zadostuje, če ugotovimo, da je bilo na plesu vse, kar tvori otmeno Ljubljano. Ples je potekel zelo animirano in je bil v čast prirediteljem. Tudi družabno je Ljubljana proslavila kraljev rojstni dan najsvečanejše in tudi najpri-srčnejše. Sijajen nastop Glasbene Matice v Zagrebu Zagreb, 17. decembra, k. Snoči, na predvečet proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja v Zagrebu, je bil v Narodnem gledališču koncert Glasbene Matice ljubljanske. Koncert je imel zelo svečan značaj. Gledališče je bilo sijajno razsvetljeno in zbrala se je v njem zagrebška elitna publika. Koncerta so se udeležili visoki zastopniki vojnih in civilnih oblasti ter kulturnih institucij. Koncert se je pričel z narodnimi himnami, ki ► jih je občinstvo poslušalo stoje. Zatem je govoril profesor Nagy o kraljevski ideji in naši preteklosti. Glasbeno Matico iz Ljubljane so sprejeli na zelo lep način. Posebna slava večera so bili pozdravni govori zastopnikov nekaterih zagrebški pevskih društev. Glasbena Matica je dobila mnogo vencev, in v znak velikih simpatij tudi mnogo darov. Posebno so se na včerajšnjem koncertu izkazali Vera Majdileva, Josip Gostii in prav tako je bil na svojem mestu ravnatelj oper« Mirko Polič. Madjari se gibljejo Budimpešta, 17. decembra. AA. S 1. januarjem bodo madžarska sodišča razsojala v imenu »svete madžarske krone« namesto kakor doslej »v imenu madžarskega ljudstva«. Indijska konferenca London, 17. decembra. AA. Ministrski predsednik MacDonald bo predsedoval manjšinskemu pododboru, čigar člane je izvolil danes poslovni odbor indijske konference. MacDonald bo posredoval pri razgovorih o manjšinskem problemu med hindujci in muslimani. Pododbor ima 37 članov, med katerimi so zastopniki vseh britskih delegacij, zastopniki indijskih liberalcev, muslimanov, sikov, indijskih kristjanov, indijskih žen. parijev, delavcev in Evropejcev. Naloga tega pododbora bo, da zagotovi sodelovanje manjšin in zaščiti njihove posebne interese. Pododbor za volilno pravico obstoji iz 37 članov. Predsednik tega dbora je sir Willi&m Jowitt. Pododbor za pokrajino na severozapadni meji ima 20 članov. Predsednik je zunanji minister Henderson. Jutri se sestane pododbor za zvezni ustroj, ter bo razpravljal o poslih ih pristojnosti bodoče osrednje vlade. V ponedeljek bo ta odbor pričel razpravo o številu članov zvezne legi-slature in o številu zbornic in o njihovi razdelitvi med zvezne enote. Pododbor bo končno poročal o odnošajih zvez in eksekutiv i vlado. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 17. decembra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Oblačno, malo spremembe, na severo-vzhodu mogoč* še zjasnitev. Tudi tu jutranji mraz. Discrolinacija ročnega delavstva v Rusiji Razdelitev delavcev na kategorije Moskva, 17. decembra. AA. Vlada je izdala dekret o novi razdelitvi ročnega delavstva. V dekretu ugotavlja vlada, da je v Sovjetski Rusiji brezposelnost popolnoma ponehala. Oblastvo pripisuje to dejstvo industrializaciji in brzi kolektivizaciji poljedelstva. Novi industrijski in socijalistični načrti zahtevajo primerno pripravo velikih delavskih kadrov in kvalificiranega delavstva ter njihovo razdelitev po določenih načrtih. Vlada je pozvala borze dela, da skrbe za izvedbo tega dekreta. V istem dekretu so razne olajšave za tehnično delavstvo in za inženjerje, ki so -- Stroge kazni za zapustitev dela se odlikovali z dobrim delom ali s predlogi in iznajdbami. Podobne olajšave so predvidene tudi za delavce, ki so se izkazali z dolgoletnim delom v posameznih industrijah in podjetjih. Iz vrst tega delavstva bodo izbrani posamezniki za odposlanstva, ki naj odpotujejo v inozemstvo zaradi študija. Za to delavstvo so nadalje predvidene ugodnosti v sanatorijih, dopusti, a njihova deca bo imela prednost v šolah pred ostalimi. Osebe, ki bodo zapustile delo brez opravičbe, bodo črtane z delovnih spiskov za 6 mesecev. Velike korupcijske afere na Madjarskem Budimpešta, 17. de^mbra. d. Na današnji seji parlamenta je trdil poslanec Fabian, da so se v madjarskem ministrstvu za narodno blagostanje dogajale velike nepravilnosti v administraciji. Grajal je posebno, da so bili ravnatelji in nadzorstveni svetniki obratov ministrstva (delniške družbe za oskrbo bolnic) istovetni z osebami, ki jim je bila poverjena kontrola teh obratov. To velja posebno za prejšnjega državnega tajnika Fey-ja in za podpredsednika Scholterja. Govornik je dalje trdil, da so iz denarja, ki je bil namenjen za pomoč invalidom, nekatere vodilne osebe dobivale tajne doklade. Od denarja za pogreb pokojnega ministra Vasa je manjkalo 80.000 pengii. Enaka vsota je manjkala tudi iz uradniškega podpornega sklada. Poslanec Fabian je na koncu zahteval takojšnjo preiskavo po najvišjem računskem dvoru. Finančni minister Wekerle je izjavil, da niti on niti k;ik drug član vlade ni vedel nič o opisanih n.irednostih. Obljubil pa je strogo preiskavo in strogo kaznovanje krivcev. Fabianova odkritja so izzvala veliko senzacijo. V nadaljnjem poteku debate je poslanec še povedal, da je tisti visoki uradnik, ki je imel nalogo znižati prejemke baletkam v operi, sam spravil precej visoke tajne rerriune-racije. Socialno-demokratski poslanci so na to zaklicali: »To je madjarska navada!« Fabian je nadalje vprašal, za kaj se uporablja tistih 4800 pengS, ki jih ministrstvo za narodno bla-goslanje izplačuje vsak mesec v roke višjega župana Ripke. V tem ministrstvu je prišlo v navado, da se denar, ki je namenjen za invalidske podpore, uporablja za tajne remunera cije. (Veliko vznemirjenje.) Take remunera-cije so naprimer prejeli bivši vodja predsed-stvene sekcije v ministrstvu za narodno blagostanje Hanko, ministerijalni svetnik Angyal, višji ravnatelj Tarhazy in dr. Najmanjša taka remuneracija je znašala 500 pengo. Nekoč se je dogodilo, da je bila blagajna v ministrstvu prazna. Za take tajne remuneracije so uporabljali tudi denar, ki je bil določen za podeljevanje kreditov invalidnim malim obrtnikom. Ob neki reviziji so pritegnili k izredni službi soproge in druge rodbinske člane visokih uradnikov. Za to delo so bili kraljevsko nagrajeni. Tudi soprogi ministerijalnega svetnika Nagyja in ravnatelja Tarhazyja sta prejeli take nagrade. 18.000 pengo je neki oddelek ministrstva zaračunal za popravilo avtomobilov za invalidske inštitucije, ki pa so imele vsega samo en avtomobil. — Takih slučajev je Fabian navedel še več. Budimpešta, 17. decembra, d. Na hodnikih zbornice trdijo, da je minister za narodno blagostanje Ernst že v soboto ponudil grofu Bethlenu svojo demisijo, češ da se čuti prešibkega za preiskavo v svojem ministrstvu. Na koncu se je dal pripraviti do tega, da ostane do konca preiskave še na svojem mestu. Navedbe poslanca Fabiana so poslancem potrdili kot resnične razni uradniki ministrstva. Spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani V petek bo ogled določenega prostora pred magistratom. Ljubljana, 17. decembra. Že pred leti se je osnoval poseben odbor, ki je prevzel akcijo za postavitev monumentalnega spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani. Odbor je uvedel tudi nabiranje prostovoljnih prispevkov. Pereče je bilo v prvi vrsti vprašanje, kje naj se postavi spomenik, ki ni moglo priti z mrtve točke. Predložili so različne načrte in predloge. Nekateri so bili za to, da bi se spomenik postavil ha primernem prostoru v Tivoliju. Ta predlog je propadel, ker je Tivoli v pogledu tujskega prometa precej od rok. Drugi so nato predlagali, da bi se spomenik postavil v Zvezdi. Ker pa Zvezda še ni regulirana, je tudi ta načrt bil ovržen. Prišel je nato v vpoštev trg kralja Petra. Tudi to misel so opustili. Zadnji čas se je pojavil predlog, da bi se spomenik postavil pred magistratom.' Mestna občina je poverila akad. kiparja Lojzeta Dolinarja, da izdela načrt za spomenik kralju Petru pred magistratom. V petek popoldne bo tudi komisijonelni ogled tega prostora. K ogledu so pozvani zastopniki mestne občine, zastopniki interesiranih oblasti in umetniški strokovnjaki. Za komisijonelni ogled bo akad. kipar Lojze Dolinar postavil posebno silhueto spomenika. Božično drevo Mostna občina bo obdarovala la Božič 420 revnih otrok Ljubljana, 17. decembra. Mladinski urad mestnega magistrata je že lani po običajih po mestih na Westfallskem in Češkem postavil pred Prešernovim spomenikom na Marijinem trgu veliko božično drevo, ki je bilo zvečer razsvetljeno z električnimi žarnicami. Poleg drevesa je postavil lopo z nabiralnikom za prispevke za mestno revno de-co. Lani se je na ta način pri božičnem drevescu nabralo nad 15.000 Din. Letos je mladinski urad prav tako postavil pred Prešernov spomenik in pred glavno pošto veliko božično drevo z nabiralnikom. Na obeh drevesih so žarnice, ki so snoči prvikrat zažarele. Ze snoči je več dobrih ljudi poklonilo svoj božični prispevek za revno deco, a danes na rojstni dan Nj. Vel. kralja je bilo še več darovalcev in darovalk. Pričakovati je, da bo tudi letos akcija mladinskega urada prav dobro uspela. Vse pri božičnih drevesih nabrane prispevke bodo porabili za božičnico revni deci. Letos bo mladinski urad obdaroval 420 revnih otrok z obleko, obutvijo in toplim perilom. — Lani je bilo obdarovanih okoli 300 otrok. Na Kongresnem trgu je naprodaj okoli 2000 drevesc, ki so jih pripeljali Ižanci, Grosupeljčani in iz drugih krajev Dolenjske. Češkoslovaška propaganda v Jugoslaviji Z občnega zbora Zveze JČLig v Beogradu Nova uprava. Lepi uspehi y preteklem letu V nedeljo je bila v Češkoslovašked domu v Beogradu glavna skupščina Zveze JČ Lig v Jugoslaviji. Radi stagnacije v ligah je bila na pobudo slovenskih lig sklicana že za soboto 13. t. m. predkonferenca delegatov. Na tej konferenci so delegati v večurni razpravi pripravili temeljito reorganizacijo uprave ter se razšli v popolni harmoniji. Glavna skupščina je bila v nedeljo zelo dobro obiskana. Navzoč pa je bil tudi novi češkoslovaški poslanik dr. Flieder, s svojimi višjimi uradniki dr. Reiserjem, sekretarjem dr. Korcem in kulturnim otašejem Melčem ter zastopnik Zveze češkoslovaških društev v Jugoslaviji. Ker je bil predsednik Zveze minister dr. Srškič zadržan, je otvoril skupščino podpredsednik znani stari prijatelj Čehoslovakov profesor Mile Pavlovič, ki je pri tem opozarjal na stike Jugoslovanov s Čehoslovaki v dav nih predvojnih letih. Na predlog predsedstva je poslal zbor brzojavna pozdrava Nj. Vel. kralju Aleksandru in prezidentu Masaryku. Sledila so poročila delegatov posameznih Lig o njihovem delovanju v preteklem letu. Izmed Slovencev so poročali za JČLigo v Ljubljani ravnatelj Rasto Pustoslemšek, iz Maribora dr. Avg. Reisman, iz Ptuja ravnatelj Komljanec, za celjsko Ligo, ki ni mogla poslati delegata, inž. Ivan Leben iz Maribora, za najmlajšo Ligo iz Kranja, njen predsednik Sire. Navzoči pa so bili še slovenski delegati mag. nadsvetnik Franc Govekar iz Ljubljane ter dr. Šilar iz Kranja. Poročila slovenskih delegatov ho izkazala visoko in stvarno delavnost naših Lig, ki je vzbudila zasluženo pozornost skupščine in priznanje, posebno pa Ljubljana in Maribor, ki imata pač največ stikov z raznimi češkoslovaškimi ekskurzijami. Sledila so po ročila ostalih delegatov Lig. Vsa poročila so pokazala, da se je delovanje JČ Lig v Jugoslaviji dokaj smotreno razširilo. Poudarjalo pa Re je v debati, da je treba to delo poglobiti In zlasti razširiti na Jadransko obalo. Delegat dr. Reisman je še opozarjal, da mora baš radi te-Ra delo Lig najti opore v turističnih in tujsko prometnih ustanovah, da pa moram stopiti tudi v stik s poljskimi Ligami. Za novega predsednika Zveze JČ Lig je bil izvoljen minister dr. Kumanudi, za prvega podpredsednika po močnik ministra prosvete Momčilo Miloševič, nadalje soproga čslov. poslanika, Milada dr. Fliederjeva, ter dr. Avg. Reisman iz Maribora in Stevan Markovič, ravnatelj učiteljišča iz Sarajeva. v upravi pa so razni odlični beograjski javni delavci, kot prof. Mile Pavlovič, go. Jela Ivanovič, Jela Jevdjenijevič, dr. Ivaničeva, iz čslov. poslaništva. Čtibor Melč, dr. Ko-rec, dr. Reiser, izmed Slovencev načelnik dr. Žižek, dr. Kisovec in v nadzornem odboru inž. Ivan Leben. Po triurnem živahnem zborovanju je bil v hotelu »Srbski kralj« skupen obed. Zbor JČ Lig je torej zapustil najboljše vtise in je upati, da bo v prihodnjem letu, ko bo zopet kongres ČJ in JČ Lig v Olomoucu in Pragi, pokazala tudi naša zveza smotreno delovanje. Za generalnega t»jnika Zv»ze Lig je bil izvoljen docent dr. Branko Miletič. Novi predsednik, minister dr Kut««-udi, je obljubil posvetiti ji vso svojo pažnjo. Svečanosti v Ljubljani, Mariboru in Celju ob rojstnem dnevu našega kralja kov vsi uradniki, zastopniki korporacij in velika množica meščanov. Po obredu je bila velika vojaška parada, deputacije pa so izročile na okrožnem inšpektoratu vdanostne čestitke. Zvečer je bil v veliki dvorani pivovarne Union slavnostni častniški ples, esperantisti pa so se spomnili kralja in domovine pri »Orlu« s predavanjem sodnega svetnika dr. Travnerja. Posamezne srednje šole so še priredile lepe akademije. Ljubljana, 17. decembra. Ljubljana je danes prisrčno, toplo in dostojno proslavila 43. rojstni dan našega velikega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. V mestu je vladala svečana resnost in patriotično prebivalstvo se je povsod spominjalo najvišjega voditelja našega jugoslovanskega naroda. Po uradih je delo počivalo, prav tako tudi po trgovinah in večjih pisarnah, dočim so nekateri industrijski obrati zaradi nujnih del obratovali. Šole so imele prosto. Šolska mladina se je dopoldne po cerkvah udeležila službe božje. Z vseh poslopij in hiš so vihrale v dokaj lep zimski dan državne zastave. Ob jutranjem svitu je z Gradu 21 topovskih strelov naznanjalo slavnostni dan. Po cerkvah vseh treh veroizpovedi pa so dopoldne opravili cerkvena opravila. Ob 9. dopoldne je opravil v pravoslavni kapeli slovesno cerkveno opravilo za Nj. Vel. kralja prota Dimitrije Jankovič v navzočnosti bana dr. Marušiča, podbana dr. Pirkmajerja, vršilca dolžnosti komandanta dravske divizije generala Veselinoviča, komandanta mesta generala Popoviča, župana dr. Puca in drugih odličnih zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Ob 10. uri dopoldne je bila slovesna pontifi-kalna maša v stolnici sv. Nikolaja. Kmalu po 9. je pod poveljstvom kapetana g. Pavloviča prikorakala strumna častna četa 40. pešpolka s svojim polkovnim praporom in polkovno godbo, kateri je poveljeval višji kapelnik dr. Čerin. Veliki cerkveni slovesnosti v stolni cerkvi so prisostvovali vsi odlični zastopniki civilnih, vojaških in avtonomnih oblasti ter zastopniki raznih korporacij in organizacij. Novzoči so bili ban Dravske banovine dr. Drago Marušič s podbanom dr. Otmarjem Pirkmajerjem, vršilec dolžnosti komandanta dravske divizije general Veselinovič s komandantom mesta generalom Popovičem in mnogoštevilnim oficirskim zborom, konzularni zbor z doyenom avstrijskim generalnim konzulom dr. Pleinertom, francoski konzul Neuville, češkoslovaški konzul Sevčik in italijanski Rinaidi, župan dr. Dinko Puc s pod-župnom prof. Evgenom Jarcem in mnogimi občinskimi svetniki, rektor univerze dr. Alfred Šerlio s prorektorjem dr. Lukmanom, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, višji državni tožilec dr. Mirko Grasselli, državni tožilec dr. Ogorcutz, državni pravobranilec dr. Souvan, direktor dravske finančne direkcije dr. Povalej, direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Borko, direktor dravske poštne uprave dr. Gregorič, dvorna dama Franja Tavčarjeva, županja ga. Pucova, sokolska deputacija ljubljanske sokolske župe s starosto dr. Pipenba-cherjem na čelu v sokolskem kroju, rezervni oficirji s predsednikom Zveze dr. Žirovnikom na čelu, naposled še mnogi drugi zastopniki raznih kulturnih, gospodarskih in ostalih korporacij. V prav lepem številu se je udeležilo slovesne službe božje v stolnici tudi ljubljansko prebivalstvo. Slovesno pontifikalno mašo je celebriral škof dr. Gregor Rožman ob veliki asistenci duhovščine. Po končani sveti maši je sledila zahvalna pesem z molitvijo za Nj. Vel. kralja. Tudi v evangeljski erkvi se je ob 10. dopoldne vršila cerkvena služba božja v prisotnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Ob 1130 je bil na banski upravi sprejem z zakusko. Sprejema se je udeležilo nad 150 oseb. Oficirski zbor ljubljanske garnizije pa je ob 2130 priredil svečano zabavo s plesom v vseh bogato z zelenjem in državnimi zastavami okrašenih prostorih sokolskega Tabora. Zabave so se udeležili v izredno velikem številu zastopniki oblasti, mnogi odlični in ugledni meščani. Zabava je bila prav živahna in je zelo uspela. Zvečer ob 18. se je vršila bakljada po mestu. Izpred vojašnice Kralja Petra na Poljanah je krenila četa 40. pešpolka z vojaško godbo na čelu in z lampijoni po Poljanski cesti, Mestnem trgu, Starem trgu in dalje čez šentjakobski most na Emonsko cesto, od tam preko Kongresnega trga in Šelenburgove ulice v Prešernovo ulico ter dalje na Sv. Petra cesto do Tabora. Od tam se je četa vrnila v svojo vojašnico. Ves čas obhoda je godba svirala koračnice ter je mnogoštevilno občinstvo v dolgem sprevodu spremljalo vojaštvo, navdušeno vzklikajoč Nj. Vel. kralju. Grad je bil zvečer svečano razsvetljen. Maribor, 17. decembra. V torek zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava »Prodana nevesta«. Včeraj zjutraj pa je bil ves Maribor v slavnostnem razpoloženju. Vse delo je počivalo in b hiš so plapolale neštete državne zastave. Šolska mladina se je zbirala v svojih učilnicah, kjer je proslavila svojega vladarja in mu prisegla večno zvestobo, katero je potrdila z obiskom cerkvenih obredov. Ob 10. uri je bil v stolnici slovesni »Te deum«, katerega so se udeležili pod vodstvom okrožnega inšpektorja g. dr. Schaubacha, župana dr. Juvana in vojaških dostojanstveni- Cclje, 17. decembra. V torek zvečer se je mesto že odelo v zastave. Ulice so bile polne ljudi, ker se je zvedelo, da pripravlja treznostna mladina baklja-do v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Ob 20. uri so zares prikorakali mladi junaki z bakljami ter z godbo »Godbenega društva« celjskih železničarjev. Je to prvič, da se je že na predvečer kraljevega rojstnega dne vršila bakljada in gre treznostni mladini ter njenim voditeljem za to vsa čast in priznanje. V sredo zjutraj so se najprej vršile službe božje za vse celjske šole, katerim so sledile proslave na šolah. Pred 9. uro je prikorakala pred župno cerkev častna četa 39. pešadijske-ga polka z zastavo na čelu. Pred cerkvijo so se zbrali predstavniki vseh oblastev in uradov, predvsem sreski načelnik dr. Hubad, mestni načelnik dr, Goričan, predsednik upravnega sodišča dr. Vrtačnik, predsednik okrožnega sod šča dr. Vidovič, oficirski zbor, rezervni oficirji v uniformah in v civilu, Sokoli v kroju, zastopniki drugih korporacij in dru štev ter zelo mnogo občinstva. Po prihodu in pozdravu komandanta mesta, g. polkovnika Puriča se je pričela v nabito polni cerkvi slo vesna služba božja, katero je opravil ob asi stenci opat g. Jurak, ki je ob koncu maše zapel »Tebe Boga hvalimo« ter molitev za kralja v slovenskem jeziku. Po službi božji se je vršilo čestitanje na sreskem načelstvu. Ob 10. uri je bilo svečano blagodarenie v pravoslavni kapelici v vojašnici Kralja Petra, ki ga je opravil prota g. Čudi#. — Nato so aktivni in rezervni oficirji v Oficirskem domu čestitali komandantu mesta, ki je ob tej priliki imel navdušen govor, v katerem je proslavil Nj. Vel. kralja. Služba božja se je vršila tudi v evangeljski cerkvi. V mestu je delo počivalo in so bile trgovine zaprte ter je novsod vladnlo praznično razpoloženje. Tivečer je četa vojakov priredila sviranie povečerja z lučmi po mestu. V Narodnem domu se je pričela ob 21. svečana zabava Oficirskega doni«. Vi ie siMno potekla in tvorila dostojen zaključek narodnega praznika. Obmegni in tranzitni promet na severni meji Maribor, 17. decembra. V mesecu oktobru in novembru je prišlo preko nase severne meje v Jugoslavijo 17.218 oseb, in siiceir 6.738 Jugoslovanov, 6914 Avstrijcev, 1390 Čehoslovakov, 773 Nemcev iti 1403 drugih tujih državljanov. I’o posaimezmih prehodnih tocškah je bil sledeči promet: preiko postaje Maribor je prišlo 6086 Jugoslovanov, 5085 Avstr ij-cov, 1165 čehoslovakov,- 557 Nemcev im 676 drugih, slcuipaj 13.569 oseb; preko Št. lija jih je prišlo skupno 1905, preko Omureka 197, preko Dravograda 314, preko Prevalj 901, preko Radgone 285 in preko Hodoša 41. Odpotovalo je v omenjenem Času preko obmejnih prehodov v tujino skupno 19.256 oseb, in sicer 7449 Jugoslovanov, 7668 Avstrijcev, 1927 Čehoslovakov, 1254 Nemcev ln 1158 drugih. Od teh je odpotovalo preko Maribora 6353 Jugoslovanov, 5976 Avstrijcev, 1749 Čehoslovakov, 909 Nemcev in 831 drugiih, skupaj 15.818 oseh. Preiko Št. lija je odpotovalo 1811 oseb, preko Omureka 172, preko Dravograda 322, preko Prevalj 891, preko Radgone 185 in preko Hodoša 57 oseb. V obeh mesecih je dosegel skupni promet došlih in odišlih potnikov število 36.474, in sicer 14.567 Jugoslovanov, 14.642 Avstrijcev, 3317 Čehoslovakov, 2127 Nemcev in 1821 drugih državljanov. Skupni promet od 1. januarja do 1. decembra t. 1. je pa znašal 259.107 oseb, in sicer 100.199 Jugoslovanov, 91.550 Avstrijcev, 38.313 Čehoslovakov, 13.873 Nemcev in 5772 drugih potaikov. V tranzitnem prometu je izkazanih v obeh mesecih 8040 potnikov, od 1. januarja do 1. decembra pa 57.340. Slo je na progii Maribor— Rakek 1895 oseb, v vsem letu 17.824; Rakek— Maribor 1624, v letu 13.737; Prevalje—Maribor 480, v letu 2779; Maribor—Prevalje 563, v letu 3510; Prevalje—Labud 1708, v letu 8865; Labud—Prevalje 1770, v času od 1. januarja do 1. decembra pa 10.625. Uspela modna revija Atene Ljubljana, decembra. Ljubljanska Atena je gotovo med najbolj živahnimi društvi v Ljubljani in nas preseneti vsak [»letni čas z originalno prireditvijo. Re« je sicer, da so to večinoma prireditve, ki združijo samo del Ljubljane. Vendair se Atena prizadeva prirejati tudi bolj demokratične prireditve, in to ji je to pot uspelo, ko je priredila modno revijo, kajti teij se uklona vse brez izjeme, če jim le denarnica dovoli. Da vsakemu mošnjiček tega ne dovoli, je pa tudi res, toda to je že drugo poglavje. Modne revije Atene doriej niso imele velikega uspeha, letošnja zimska je pa uspela nad vse pričakovanje. Zasluga gre zato seveda predvsem tvirdkam, ki so jo v takem obsegu omogočil«, predvsem tvrdkii K. Soss z Mestnega trga. Revija je pokazala, da se okns našega ženstva prilaga interoaoionalnegu okusu glede toalet. Modmi standard v Ljubljani se veča kljub veliki kri®. To dejstvo naj si pač vsak po svoje razloži. Tvrdka Soss je pokazala torej res lepih toalet. Srčikanj ko bili otročiči, 30 jih je bilo. Te je oblekla tvrdka Ham&n z Mestnega trga, ki je s tem pokazala, da je prva v tej stroki med našimi tvrdkami. Dame »o nosile čevlje znane domače tvrdke Peko, ki more tekmovat« z vsako inozemsko tovarno. Tvrdka Ebcr je razkazala kožuhe, brez katerih današnji modni svet res ne more biti. Salon Mila je pokazal svojo umetnost v historičnih in modernih damskih frizurah. Prvič se je pred javnostjo afirmiral kar najlepše umetno obrtni atelje L. Matjan v Gradišču. Odrezala sita se ob tej priliki tudi vrtnarja Korsika in Herzmansky. Od drugega sporeda sta vsem ugajala gospa Obenvaldcrjeva iz Domžal, ki jo je Ljubljana vzljubila že ob njenem debutu v operi in naš baritonist g. Milan Jug. ka se je v javnosti s svojo pevsko umetnostjo že večkrat izkazal. Občudovaili smo tudi sipretnost plesalcev ge. Stojkoviče ve in g. Seuniga. Da Atena smotreno gojii tudii telesno vzgojo svojega naraščaja so izpričale gojenke, kn so si z ritmičnimi vatami pod vodstvom strokovne učiteljice H. Pajkov« pridobile vse simpatije občinstva. Po svoje sta se odrezala tudi g. Peček in g. Drenovec, ki sta dokazala, da ima domača tvrdka »Šečir«; naj-boliše konkurenčne moške klmbuke. Boljše reklame za naše tvrd.ke kakor so taike revije si pač ne moremo misliti. GosiilničanLa pivovarna v Laškem - ustanovljena Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je pod štev. VIII No 6859/1 z dne 6. decembra 1930 izdalo v imenu ministrstva trgovine in industrije na podstavi §§ 3 in 4 akc. reg. in | 42 zak. o banski upravi predlagateljem na roke g. dr. Frana Roša, odvetnika, župana in banskega svetnika v Laškem začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe * imenom Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem. To začasno dovoljenje upravičuje predlagatelje k izvršitvi vseh predpriprav, potrebnih za ustanovitev družbe. Stojimo tedaj pred gotovim dejstvom ustanovitve in zgradbe nove pivovarne v Laškem, ki ima edini namen izven obstoječega kartela nuditi konzumentom boljše, cenejše pivo ter na ta način pomagati tudi gostilničarjem s povišanjem konzuma radi boljše kvalitete in ugodnejših cen. Bo to zdravo domače podjetje, katerega vodstvo bo v rokah onih, ki bodo imeli osebni interes na tem, da bo uspevalo, s čimer je podana tudi garancija, da sc ne bo ponavljalo izkoriščanje pivo-ljubečega občinstva. V zgodnji pomladi se bo v staroslavncm in po pivovariteljstvu znanem Laškem pričelo graditi novo tovarniško poslopje, ki bo opremljeno z vsemi modernimi pripravami, da bo proizvajanje pi\ a čim boljše in ekonomično. Do danes je subskribirane daleč preko dve tretjini potrebne delniške glavnice, ki pa se po potrebi glasom zgoraj cit. dovoljenja poviša vsak čas do 25,000.000 Din, če bi sc izkazala potreba in pa če se bodo ponudbe stavljale tako, kakor to doslej kaže. Še predno izidejo novi razglasi in oklici, po zivamo vse tovariše gostilničarje, prav posebno pa še pekovske mojstre, naj se požurijo ter se vsi brez odloga prijavijo k subskripciji. Vse občinstvo brez izjeme, osohito pa peki bodo imeli od nove pivovarne največje koristi, ker se bo v njej proizvajal tudi kvas, kar bo imelo za posledico ogromno znižanje cen kvasu. Zato naj nihče ne izostane pri podpisovanju delnic Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem. Vse to naj bi se pa zgodilo do koncem februarja 1931 tako, da se meseca marca lahko prične z najintenziv. nejšim delom! Člani pripravljalnega odbora. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Oglašajte vedno v »Jugoslovanu«! Imeli boste uspeh! 'VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV SPcd čvlc Če je lok prenapet, poči. Te, že stokrat doka zane resnice, se nekateri kar nočejo zavedati. Tako so pred kratkim poročali listi, da se je v kraju ob Savi ustanovila zadružna mesarija, ker niso hoteli znižati cen mesarji. Sedaj se enako gibanje za ustanovitev zadružne mesarije pojavlja v Laškem. Tudi o zadružnih pekarnah se že govori. Je pač tako, da ljudje v sili vedno sežejo po samopomoči in posledica tega je, da morajo drugi, ki niso hoteli biti v pravem času pametni, zvoniti po toči. Zadružne pekarne, zadružne mesnice, delniška pivovarna, vse to dokazuje, da je znižanje cen postulat ljudstva in da bo vsak slabo računal, kdor se ne bo tej zahtevi prilagodil. Dnevne vesli — Novi armijski generali. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali v čin armijskega generala divizijski generali: Petar R. Živkovi«, ministrski predsednik in notranji minister, Radoslav Stanojlovič, Vojislav Tomič, Josip Kostič, Dragomir Stojanovič in Ljubomir Marič. — Odlikovanj« c redom jugoslovanske krone. Nj. Vel. kralj Je odlikoval z redom jugoslovanske krone I. razreda dr. A. Paveliča, zobnega zdravnika iz Zagreba; z redom jugoslovanske krone III. razreda dr. Bogumila Voš-njaka, opolnomočenega ministra v Beogradu, Jeremijo Živanoviča, književnika iz Beograda, Jeleniča Djordjo, publicista iz Beograda, Ivico Kovačeviča, bivšega ministra iz Zagreba, dr. Dušana Subotiča, bivšega ministra iz Beograda, dr. Slavka Sečerova, člana vrhovnega zakonodajnega sveta iz Beograda. Z redom jugoslovanske krone IV. razreda so odlikovani med drugimi dr. Alojz Goričan, advokat iz Celja, z redom jugoslovanske krone V. razreda pa Albin Koman, posestnik iz Vižmarjev, Pogačnik Viktor, vpokojenec v Djurdjevcu in dr. Prelog Martin, zdravnik v Varaždinu. — Novi doktorji naše univerze. V soboto 20. decembra ob 11. uri dopoldne bodo na ljubljanski univerzi promovirani sledeči gospodje za doktorje prava: BIeiweis-Trsteniški Miron iz Celovca, Kramberger Robert iz Litije, Mermolja Mirko iz Devina, Maček Viktor iz Ljubljane, Umnik Ivo iz Ljubljane in dr. filozofije 2ontar Josip iz Jesenic. Potva* p®w®tu(11 mim° tz'°*bp • _ S staroznane tvrdke /|M C. I. HAMANN .^y - na Mestnem trgu St. 8. Blagovolite si ogledati in našli boste primerno darilo za svojce. (922) — Društvo jugoslovanskih akademikov v Ptuju. DJA v Ptuju priredi 8. januarja 1030. ■voj tradicijonalni akademski ples v vseh prostorih Dnušitveinega doma. Ta bo v tej sezoni najelitnejša prireditev, za katero bo že priprave v polnem teku. Vabila slede. — Delavski oder »Svobode« vprizorl dramo »Na dnu« v nedeljo 21. decembra ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vstopnice so v predprodaji v Delavski zbornici I. nadstropje. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 6602 — Volna, bomba*, nogavice in pletenine v reliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 166 — Sadjarska in vrtnarska podružnica na Viču priredi svoje IV. sadjarsko predavanje danes r četrtek 18. t. m. ob 19. uri v šoli na Viču. — Popravek. Včerajšnje poročilo o seji ljubljanskega obč. sveta glede vpokojitve g. Antona Senčarja popravljamo v toliko, da je bil vpo-kojen kot mestni stavbni nadoficajal. — Izmišljene vesti. V selu Nerodinu je o priliki uradnega poslovanja kmet Sale Ivanič lažje ranil orožnika Zivana Novakova. Ta dogodek je dal povoda Transatlantic-Radiu, da je preko dunajskih listov >Der Tag« ia »Ext.ra Blatt« tendencijozno razširil izmišljene vesti o pobuni kmetov v več vaseh proti oblastvom o priliki izterjevanja davkov. Javljeno je bilo dalje, da je bilo pri tej priliki v vaseh Nero-dinu im Kovačiči pobitih več orožnikov, kmetov in Štirje davčni uradniki. lato vest z Dunaja so prinesli tiudi francoski list'! in angleški »Express Telegiraph«. Notranje in finančno ministrstvo nas pooblaščata, da najodločneje demantiramo te vesti, ker niti v teh selih niti kjerkoli na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije nii prišlo niti sedaj niti preje do nobene pobune. iafcenejSe se oblečete za božič, ako kupite obleke pri JOSIPU OLUPU — LJUBLJANA STARI TRG 2 ki ima na zalogi tudi kamgurn in sukno iz najboljših tu- in inozemskih tvomic ter vsakovrstne pletenine in perilo iz lastne tovarne »Triglav«. Moje geslo: konkurenčne cene, dobro blago. 951 — Po nesreči pri gradbi zemunskega mosta. K nestreči pri giradbi zemunskega mosta poročajo, da ni Se natančno ugotovljeno, če je delavec Sportič res utonil. Čeprav je to zelo veir-jetno, ker so našli njegovo čepico na površini vode. Danes je komisija gradbenega ministrstva prišla na kraj nesreče, da preišče nje vzroke. Ugotovila je, da ee je mostoica odra, na katerem je bilo postavljeno dvigalo za beton, zaradi preobteženoeli zlomi la. Policija še naprej išče izginulega feportiiča. — Ljudsko gibanje v Splitu. Čeprav še ni bilo objavljeno število prebivalstva v mestu, računajo, da bo pričetkom leta 1931. štelo splitsko mesto 42.000 prebivalcev. Lani jih je imelo 40.812. Od početka t. 1. do danes je umrlo 522 Splitčanov, lani pa ob istem času 629. — Zagrebški kolodvor morajo preurediti. Preteklo soboto se je pripetila na zagrebškem glavnem kolodvoru velika nesreča. Vlak je povozil tri ženske, ena je bil takoj mrtva. Preiskava je ugotovila, da so bile ponesrečenke same krive, ker se niso ravnale po predpisih, In pa da je zagrebški kolodvor premajhen in ga je treba preurediti. Načrti za podzemske hodnike so že izdelani. Vsa dela bodo stala okoli 1 milijon dinarjev. Vaš sinko bo pustil vsa druga darila v ne-mar, če bode zagledal pod božičnim drevescem fotokainero. 2e za Din 295'— dobite dober in uporaben aparat. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. 949 — Indije na zagrebški univerzi. V Zagrebu je vzbudil te dni občo pozornost Indije Aseit Mukarji iz Kalkute. Vpisal se je na filozofsko fakulteto. Star je 25 let in potuje ie 4 leta po Evropi. Spoznati hoče evropske narode in študirati njih zgodovino. Izjavil je, da je »gandi-jevec«, o Krišnamurtiju se pa ni izrazil preveč laskavo. Ciublfana Četrtek, 18. decembra 1930., Gradjan. Pravoslavni: 5. decembra, Ljubonego. Nočno slubo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Lenstek na Resljevi cesti iu Bohinec na Rimski cesti. * ■ Božičnica za vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo priredila v nedeljo 21. t. m. ob 16. uri v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu božičnico za ljubljanske obrtne vajence. K tej prireditvi so vljudno vabljeni tudi obrtniški mojstri. Vstopnine ni. ■ Odprta noč in dati Po groba vrata! V Ljubljani je umrl v visoki starosti 82 let g. Vaclav Holeček, strojevodja v pokoju. Pokopali ga bodo danes ob pol 15. uri izpred hiše žalosti v Sv. Jerneja ulici 43 na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. mmmmmmmmMmmmmmmamammn ■ Naval v ljubljansko bolnico. Do snoči je ljubljanska bolnica letos sprejela ie 18.120 bolnikov. Značilno je, da leto« prihaja v botaioo ogromno število oseb, obolelih na slepiču. Na kirurgičnem oddelku je včasih do 20 in še več bolnikov s to boleznijo. ■ Danes pri Ražmu sveže morske ribe. ■ Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v soboto 20. decembra ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Na vrsto pride predavanje o zanimivem vprašanju : »Carina in carinska politik a.« O tem perečem vprašanju iapregovori gospod Ivan Mohorič, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. ■ Nesreča pri delu. Na Viču-Glinoe V/4 stanujoči 101etni kamnosek Alojzij Božič je bil včeraj zaposlen pri hiši inž. Lukiča ob Erjavčevi ceeti in oesti v Rožno dolino. Na strehi je izgubil ravnovesje ter padel tako nesrečno 5 metrov globoko, da je dobil težke notranje poškodbe. ■ S llovbertovko obstreljen. V Dobrovi pri Ljubljani stanujoči l&letni delavec Anton Peklaj je v ponedeljek dopoldne obiskal delavca Janeza Skopca v Podsaneki. Skopec mu je razkazoval flobertovko, ki je bila nabita. Nesreča je hotela, da se je flobertovka sprožila ter je strel zadel Peklaja v desno nogo. Ker mu zdravnik krogi je ni mogel izvleči in se je rana zafela gnojiti, je odšel včeraj popoldne v ljubljansko bolnico. Lovske puške Roberte, pištole za štrašenje psov, lovske in ribiške potrebščine Ima vedno na zalogi F. K. KAISER puSkar, Ljubljana, Kongresni trg 9 ■ Kriminalni predal je bil včeraj prazen, kar je vsekakor velika redkost v Ljubljani. Policija ima počitnice, ki pa najbrže ne bodo dolgotrajne. fWari6cp m Akcija za novi most čez Dravo. Maribor je s svojim jušnim prekodravakiim delom zvezan doslej samo z velikim Državnim mostom. 2e-ležniški most ni za vozovni promet in za pešce, brv pod Studenca pa je le za pešce. Ta edini most ne zinaiguje več prometa, zato »e je že pred leti porodila misel, da bi se zgradil čez Dravo še drugi most, in sicer v Melju, ki bi vezal ta del mesta s Pobrežjem. V tem smislu je mestna občina uvedla akcijo pri pristojnem ministrstvu, ki je sedaj pristalo na to, da se bo, Če se most zgradi, laliko pobirala mostnina. Podrobneje se bo o tem razpravljalo v kratkem. m Trg v sredo. Včerajšnji trg je bil dobro založen, posebno veliko pa je bilo božičnih drevesc, ki so se prodajala od 8 do 100 Din eno. m Kdo in zakaj? V Mariboru ee je v zadnjem času, kakor izgleda, pojavila tajinstvena družba za širjenje ianiišljeniih vesti in vznemirjenje javnosti. Kakor smo že poročali, je ta družba raznesla preteklo nedeljo vest, da pride na Glavni kolodvor svetovni tekalec Nurini. Tej potegavščini pa sledi 6edaj vsak dan nova, samo še bolj neokusna. Mnenja smo, da bi bilo treba proti širite!jem teh neokusnih rac uvesti najstirožje postopanje. m Lovska sreča. Lovska čuvaj Verlič v Sv. Petiru pod Mariborom je te dni ustrelil na nekem vrtu krasnega ruševca, katerega je izročil preparatorju Ciringerju, da ga nagači, na kar ga bo podaril domači šoli. m Trenclicoati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertus-ptašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše. čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso ma-uufakturno blago na obrose, L. Ornik, Maribor, Koroška 9. 852 m Povečanje kavarne »Astorie«. Znana osrednja mariborska kavarna »Astoria« se je te dni povečala z dograditvijo nove udobne igralne sobe. m Proti tujcem v tekstilni industriji. Te dni je bilo v tovarni Doctor in drug, tekstilni tvornika v Mariboru odpuščenih več tekstilnih mojstrov, nekateri so tudi sami odpovedali, tako da bi imelo v bližnjem čarni zapustiti službo 6 tekstilnih mojstrov. Tovarna je zaprosila pri borzi dela in inšpekciji dela, da se ji dovoli najeti nove inozemske tekstilne mojstre, češ da jih tukaj ne more dobiti. Kakor znano, pa obstojajo tekstilne tvornice v Jugoslaviji že okrog 10 let in se je dovoljevalo tujcem le pod tem pogojem zaposlovati, da si tovarne vzgoje domače kvalificirane moči. Neverjetno je, da bi se naši ljudje že tekom par let ne mogli izučiti za tekstilne mojstre. Delavske organizacije in časopisi so ponovno opozarjali, da se naj po tovarnah vzgajajo domačini za kvalificirane moči. Nekatere tovarne so si tudi res že vzgojile dobre domače tekstilne mojstre, ki v polni meri zadostujejo zahtevam. Prav tako bi si toraj lahko tudi največja mariborska tekstilna tovarna vzgojila domače tekstilne mojstre. Pri vedno večji gospodarski kriza in nezaposlenosti vendar ne moremo trpeti, da bi ee še vedno dovoljeval uvoz tujih kvalificirancev, ker bo trajalo to sicer večno in naši ljudje bodo opravljali samo najnižja dela, kljub svoji sposobnosti in inteligenci. Saj je dovolj, da zavzemajo tujci vsa vodilna mesta po tovarnah. Ni toraj treba, da bi še po tolikih letih osvobojenja importi-rali običajne tekstilne mojstre. Borza dela, banska uprava z Impekcijo dela in Delavska zbornica naj tu vrnjen mo z upravno oblastjo in policijo, ki dovoljuje bivanje, odločno čuvajo interese domačinov. m Zborovanje federacije organizacij zasebnih nameščencev. V četrtek zvečer je bilo pri Orlu zborovanje federacije organizacij zasebnih nameščencev. Zborovanja se je udeležilo okrog 100 članov vseh treh organizacij združenih v teh federaciji. Zborovanje je vodil predsednik federacije g. Pet e jan, ki je pozdravi! predsednika sosveta Pokojninskega zavoda v Mariboru, g. Fe rde Pinterja, ki se je za pozdrav zahvalil in t>05«lraviH podravnatelja pokojninskega zavoda dr. Vrančiča. Kot delegati Pokojninskega zavoda so bili navzoči: iz Maribora g. Skaza, Gilčvert, Pelikan, Vrisk in Doležal, iz vrst nameščencev, za delodajalce pa g. Pintar. Pod-ravnatelj g. dr. Vrančič je obrazložil sedanji položaj pri zavarovanju nameščencev in stremljenje po izboljšanju. Nadalje Je na mnogoštevilna vprašanja dajal potrebna pojasnila. Končno so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo razSirltev pokojninMiega zavarovanja na vso državo, dalje ialočtev vsega, bolniškega, nezgodnega in brezposelnega zavarovanja vseh privatnih nameščencev iz organizacije »Suzor« ter unificiranje celotnega »očija In ega zavarovanja nameščencev v enem samem zavodu. Pozdravili so pa tudi stremljenje, da se končno pričenja izvajati delavsko zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. m Policijska kronika. V torek Je bila v Mariboru aretirana samo ena oseba, in sicer radi tatvine. Med prijavami so bile: tatvina, pone-snaženje zidu, nečiščenje hodnika in 2 prestopka proti predpisom za avtomobilski promet. Med poročili pa: izgubitev predmeta, nenadna smrt in strel v hiši. m Izročitev goljufa. Iz Avstrije so v torek pripeljali v Maribor 26-letnega mlinarja Josipa P. z Bleda, katerega zasleduje deželno sodišče v Ljubljani zaradi goljufije v Škofji Loki v skupni višini 3844 Din. m Tatvina. V noči od ponedeljka na torek je na Koroškem kolodvoru izginil nekemu delavcu dežni plašč, vreden krog 700 Din. Policija je še tekom torka izsledila tatu v osebi brezposelnega 29-letnega Alojzija W. in ga aretirala. Gcl/e * Na pokopališču se je ponesrečil služitelj davčne uprave g. Škorjanc Jože. Ob nekem grobu se je spodtaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomil dve rebri na desni strani. Prepeljali so ga v bolnico. * Ne zanemarjajte na vides lahkih ran! Posestnikov sin Albin Lupše iz Pilštanja se je pred tedni zbodel s trnom v kazalec desne roke, pa se za rano ni zmenil. Nastopilo pa je zastrupljenje krvi in so morali 18-letnemu fantu v celjski bolnici roko odrezati. * Sramota s zastavami, ki radi pomankljive vnanjosti ne odgovarjajo svojemu namenu, mora nehati. Naj se oni, ki izobešajo izprane, obledele in raztrgane zastave, zavedajo, da z njimi niti svojim hišam niti samim sebi ne delajo časti. * Za gradnjo vodovoda na Vranskem se vrši pismena ofertalna licitacija 31. januarja 1931. ob 11., nakar se opozarjajo interesenti. Natančnejše na uradni deski sreskega načelstva. * Brivnice v Celju bodo za praznike 25. decembra na Božič zaprte, 26. decembra na Stefanovo odprte od 7-30 do 11., 28. decembra nedelja zaprte, 1. januarja na Novo leto zaprte. * Redni občni (bor Katoliškega gospejnega društva dobrodelnosti v Celju se vrši v nedeljo 21. decembra ob 15. v opatiji. * čiščenje hodnikov je mnogim hišnim posest* nikom deveta briga. Sedaj ko ae sneg tali in stoje ogromne luže po razdrapanih celjskih tro-toarjih, je še bolj potrebno snaiid hodnike in pešcem omogočiti hojo. * Občni zbor Celjskega pevskega druStva za 36. poslovno leto bo v petek 19. decembra ob 20. v pevski lobi Narodnega doma. * Ljudsko vseučiliiče. V ponedeljek 22. t. m. bo predaval v meščanski šoli režiser ljubljanskega Narodnega gledališča g. prof. Sest o »Teatru, njega razvoju ter bistvu gledališke umetnosti«. * Celeia antiqua et nova je naslov lepi zbirki 12 radirank, ki jih je izdal za celjsko zgodovino zaslužni g. Perc, a narisal jih je akademski slikar g. Seebacher. Tekst je napisal zgodovinar g. prof. Orožen. * Občni zbor Strelske družine je bil pretekli ponedeljek v Celjskem domu. Predsednik g. polkovnik Kostič je v uvodnih besedah povdarjal važnost širjenja strelskih družin, zlasti med mladino. Društvo je imelo letos 2. novembra nagradno streljanje, ki je lepo uspelo, sedaj pa vzdržuje dva tečaja, ki ju obiskuje 35 gimnazijcev ter 12 učencev trgovske šole. Ob petkih se vrše redni strelski večeri. Članov šteje društvo 106 rednih ter 47 podpornih. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik g. polkovnik Kostič, podpredsednik sreski načelnik g. dr. Hubad, tajnik poročnik Zečevič, blagajnik g. Kranjc. Strelska družina je bila letos zelo agilna in beleži lepe uspehe. Njen razvoj bo tudi v prihodnjem letu gotovo zelo razveseljiv. * Poznanstvo v Indiji, svidenje v Celju. V soboto popoldan je v Mestnem kinu pod okriljem Ljudskega vseučilišča predaval svetovni potnik g. Edmund Zscheile. Predavanje je bilo dobro obiskano. Predavatelj je ob skioptičinih slikah predočil svoje sedemletno potovanje, ki ga je vodilo iz Nemčije sikocni Srednjo Evropo, Balkan, Malo Azijo, Rusijo, Sibirijo, Japan, Kitaj. V Indiji se je seznanil s Celjanko, pisateljico gSno. Karllnovo, s katero je nekaj časa potoval. Ko je prišel v Celje, ni vedel, da živi gčna Kar-linova tukaj in so ga še le drugi na to opozorili. * Nevaren vlomilec prijet. V noči od torka na sredo je neki mlajši moški skušal vlomiti v garderobo na kolodvoru, pri tem sta ga pa zasačila vratar in stražnik, ki ga je aretiral in odvedel na stražnico. Pri zaslišanju se je ugotovilo, da je fant 1911 v Studencih pri Mariboru rojeni ključavničar V. Albin ter da je pred dnevi ukradel natakarici v gostilni v Gubčevi ulici denar in uro. Končno je še sam priznal, da Je bil udeležen na velikem vlomu v trafiko v Mariboru, o kateri smo poročali, pred dnevi. Ni izključeno, da je udeležen tudi na vlomih v trafike v Celju, Brežicah in Šoštanju, ki so se vršili pred kratkim, kar bo nadaljna preiskava pojasnila. Morilca užitkarja obsojena. V naši včerajšnji številki smo poročali v razpravi proti posestniku Ekgartnerju in njegovi ženi ter njenima nečakoma, ki so bili obtoženi, da so umorili užitkarja Nemca. V torek ob 18. uri je senat po daljšem posvetovanju razglasil sledečo sodbo: Ekgartner Anton je kriv, da je užitkarja Nemca Antona z udarci črez glavo z železnim drogom usmrtil in se obsodi na 12 let robije ter trajno izgubo državljanskih pravic, Kamenšek Matevž je kriv soudeležbe in se obsodi na 15 mesecev strogega zapora, obema se všteje preiskovalni zapor. Oproščena ste pa Ekgartner Antonija ter Kamenšek Matevž, ker se sodišče ni moglo prepričati o njuni krivdi. Ekgartner kazni ni sprejel in se bo pritožil ŠČa, Ža, Jugoslovanu Smrtna nesreča na železniškem mostu v Mariboru Mladega Marka Knezarja so našli z razbito lobanjo Proračun Novega mesta in Slovenske Bistrice Novo mesto, 16. decembra 1930. V ponedeljek 15. t. m. je sklepal mestni občinski zastop o občinskem proračunu za leto 1931. Stroški so preračunjeni na 1 milijon 113.066 Din in so bistveno večji od lanskih. Posebno otež-k' čata proračun povišani izdatki za osnovno šolo, kar znaša 171.000 Din in pa prispevek za vzdrževanje javnega mostu z zneskom 60.000 Din. Osnovni šoli bo treba spomladi urediti vrt in napraviti ograjo. Nabavili je tudi nove ulične table, kar bo stalo 7000 Din. Milijonskim stroškom stoje nasproti dohodki iz občinskega premoženja in občinske uprave v višini 462.352 Din. Dejanski primanjkljaj znaša torej 670.714 Din, ki jih morajo kriti občinske doklade. Tudi ubožni zaklad izkazuje 30.900 Din primanjkljaja, ker ima le 7900 Din dohodkov v primeri z 38.800 Din stroškov. Ves primanjkljaj bodo krile kot lani 64% občinske doklade na neposredne davke ter doklade na državno trošarino, ki bodo sledeče: na vino 1 Din od litra, na mošt 50 p od litra, na pivo tudi 50 p od litra, na žganje, liker, konjak itd. 10 Din od alkoholne stopnje. Meso bo obdavčeno tako kot lani: za zaklano živino nad enim letom 25 Din, pod enim letom 15 Din, za prašiča 15 Din in za drobnico 3 Din od komada. Dalje bodo pobirali od postelje v gostilniškem obratu po 2'5 Din ter običajno vodarino 10% od stanarine. Kot novi davščini sta se uvedla 5% gostaščina ter davek na reklamne table, kazala, izložbena okna in druge reklame. Zupan dr. Režek je izdelal tozadeven pravilnik, ki je bil soglasno odobren in sprejet, nakar se je ta davščina določila sledeče: 1. za reklame, table in kazala do 0‘5 m3 površine Din 50, od 0’5 m3 do 1 m3 površine Din 100, preko 1 tn3 površine Din 200; 2. za izložbena okna od 1 m3 do 3 m3 površine Din 100, od 3 m3 do 6 m3 površine Din 150, od 6 m3 do 8 m3 površine Din 200, nad 8 m3 površine Din 400. S tem je bilo proračunsko ravnovesje doseženo in proračun je bil sprejet. Nikogar naj ne strašijo ti novi davki. Novemu mestu so za njegov razvoj neobhodno potrebni. Se nikdar se ni pri nas toliko storilo, kot bal v zadnjih letih pod sedanjim občinskim odborom, ki si je svest svoje odgovornosti. Brez žrtev pa ni uspehov. Slovenska Bistrica, 16. decembra 1930. Pretekli teden je bila ob polni udeležbi proračunska seja mestnega občinskega odbora. Odbor je najprej odglasoval posamezne postavke izdatkov, obsegajoče naslednje potrebščine: 1. Gospodarstvo, to so davki, vzdrževanje občinskih poslopij, zavarovalnine, stroški občinske tehtnice in mestne klavnice, v skupnem znesku 14.897 Din. 2. Uprava 44.482 Din. 3. Obrestovanje in odplačilo posojila za meščansko šolo 49.800 Din. 4. Redarstvo s postavkami za dvoje stražnikov, odgonsko postajo, sejmsko nadzorstvo, javno razsvetljavo in s prispevkom gasilnemu društvu 42.100 Din. 5. Za ceste, mostove, vodnjake ter pripravljalna dela za vodovod 27.860 Din. 6. Zdravstvo, kjer je vpostavljen popolnoma nov izdatek za občinsko babico, katero mora na osnovi novega zakona mesto plačevati, 15.700 Din. 7. Razni stroški z novim izdatkom za vzdrževanje sreskega načelstva v Mariboru 5500 Din. 8. So-cijalno skrbstvo skrčeno do skrajnosti 9400 Din. 9. Šolstvo in prosveta 114.929 Din. V tem najvišjem izdutku, ki je napram lanskemu proračunu narastel za 100 odstotkov, so predvideni tile izdatki: Za obe osnovni šoli 74.504 Din, za meščansko šolo 25.125 Din, za obrtno nadaljevalno šolo 3000 Din, za kmetijsko šolstvo 200 Din, za otroško zabavišče 8300 Din, za organista in cerkvene prireditve 1800 Din, podpora Sokolskemu društvu 1000 Din, podpora olepševalnemu društvu 1000 Din. 10. Za kmetijski sklad, predvsem v podporo domači podružnici kmetijske družbe 1000 Din. 11. Izredni izdatki 6624 Din. Skupni izdatki znašajo torej 331.168 Din. V kritje so predvideni naslednji dohodki: 1. Gospodarstvo 38.450 Din z nekoliko zvišanimi klavniškimi pristojbinami. — 2. Glavnica 1000 Din. 3. Pristojbine in sejmske takse 18.500 Din. 4. Subvencije 25.000 Din, kar pa še ni absolutno zasigurano. 5. Trošarina na vinu in mošt od litra po 1 Din 97.000 Din. 6. Naklada za žgane pijače 20.000 Din. 7. Delno zvišana doklada na meso 9285 Din. 8. Trošarina na pivo po 50 Din od hi 17.500 Din. 9. Doklade na direktne davke 50%, kar znaša 105.557 Din. Izdatki in dohodki so torej v medsebojnem ravnovesju. Med dohodki je znižana subvencija za meščansko šolo, ki tudi poleg vsega tega ne sme več pobirati šolnine, kar je občinsko gospodarstvo gotovo zelo obremenilo. Potrebno bi bilo, da bi banska uprava sama iz lastnih sredstev zasigurala podporo za meščansko šolo, ki je vsemu okraju in ne le mestu in bližnji okolici v korist, ki pa mora po novejših določbah nositi breme samo. Ni se torej čuditi, da so se doklade na. direktne davke za 20% zvišali, kar je v razmerju s po-rastkom izdatkov in z nazadovanjem rednih dohodkov primerno. Proračun je v pogled do 24. decembra t. 1., kakršnega je sprejela mestna uprava, vsem, ki to žele v pisarni mestnega urada. — G. Braslovče Smrtna kosa. Prošli teden je preminula gdč. Marija Vodlakova iz Gornjih goric. — Na Polzeli je umrla ga. Tavčarjeva, soproga monterja. Pobegnil je neznano kam Vinko škarabon, podnajemnik za gradnjo škarpe na banovinski cesti iz Šmartnega ob Paki proti Mozirju. Imel je 20 delavcev, za katere je prejemal predujem, delavce pa ni redno plačeval z izgovorom, da ne dobi denarja. Tako je oškodoval delavce za okrog 8000 Din. Ko je čutil, da bo prišlo vse na dan, je pobegnil. Čudno je, da je bilo oddano delo možu v podnajem brez kavcije. Obrtne vesti. Marija Cilenšek, trgovka v Ka-tuenčah pri Braslovčah bo preselila trgovino iz hiše g. Krašovica v svojo hišo istotam. — Posestvo z gostilno in mesarijo Kunst na Gomilskem prevzame z novim letom v najem g. Maks Turk, mesar v Trnavi. Zastrupljanje ali kaj? V trgu in okolici je zadnje mesece izginilo več psov, ki so jih pozneje našli zastrupljene. Kdo je brezvestnež, ki tako zlobno ubijn živali? Maribor, 17. decembra. Na železniškem mostu preko Drave se je snoči dogodila grozna, doslej še nepojasnjena nesreča, ki je končala z nenadno smrtjo mladega železničarskega zvaničnika Marka Kne-zarja. Ko je okrog 18. ure šel nadzornik proge Anton Graf z glavne postaje preko mostu na desni breg, je ob ograji v bližini levega brega našel na tleh nezavestnega neznanca. Stekel je naglo nazaj na postajo in alarmiral policijo in načelstvo, obenem pa pozval tudi rešilni avto. Ze ko so ponesrečencu posvetili v obraz, so spoznali v njem zvaničnika Marka Knezarja in ugotovili, da Ima nevarne rane na glavi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so pri strokovnjaški preiskavi spoznali,-da ima razbito lo- Lahkoverneži, ki so šli Zgodba o ciganih, ki so hoteli Trebnje, 16. decembra. Pred par dnevi se je utaborila pod Zaplazotn pri Čatežu 20-članska družina ciganov Gomanov iz Hrvaškega, da bi tudi v teh krajih poskusili svojo srečo pri varanju kmečkega ljudstva. Iznajdljivi cigani so v okolici Čateža raznesli vest, da se v njihovi družini pripravlja poroka lepe ciganke Aliče z vodjom ciganske družine Pe-rom. Ob tej priliki bi krstili nekaj mesecev starega otroka tega ciganskega para. Zategadelj so iskali med ljudmi priči za poroko in botrčka za princa-cigančka in jih med našimi lahkoverneži tudi našli. Vse bi se bilo dobro končalo, da ni za te priprave zvedela slučajno orožniška patrula. V najboljšem razpoloženju, ko so Murska Sobota Proslava kraljevega rojstnega dne. Sokolsko društvo bo letos izredno slovesno proslavilo kraljev rojstni dan. V soboto 20. t. m. ob 18. uri bo bakljada, pri kateri bo sodelovala varaždinska vojaška godba. Zbirališče bo pri občinski hiši. Občinstvo se naproša, da se v čim večjem številu udeleži bakljade. — Ob 20. uri pa bo družabni večer v sokolski dvorani, pri kateri bo nastopila vojaška godba s koncertnimi točkami. Božičnica. Kolo jugoslovenskih sester je priredilo v zvezi s kraljevim rojstnim dnem božič-njco, na kateri so obdarovali mnogo otrok. Poljčane Nad perilo se je spravil. Perica Veronika v Poljčanah je že 16 let obešala pozimi perilo na podstrešju, zdaj pa jo je doletela nesreča. V noči od sobote na nedeljo ji je neki nebodigatreba odnesel precej moškega perila in je perica hudo prizadeta. Zopet nesreča. V ponedeljek je zadobila neka delavka pri zlaganju drv v drvarnici težke poškodbe. Skladovnica nasekanih polen se je namreč porušila ter so omenjeno polena močno ranili po obrazu. Škofja Loka Predavanje »Sokolstvo in alkoholizem« je danes v četrtek v osnovni šoli v Retečah pri Škofji Loki. Pričetek ob 20'30. Vabimo! — Predavatelj br. Rudolf Horvat. Zadeva Škofjeloških orgel za župno cerkev sv. Jakoba je poslednje dneve predmet občih komentarjev, debat in razprav vsake vrste. Ne ugovarjamo, da so nove orgle župni cerkvi zares potrebne, ker so sedanje vse prej kot dobre. Manj pu je prav, da bo nabavka novega instrumenta veljala 180.000 Din, ker smo mnenja, da bi se za tudi dokaj nižjo ceno kakih 100.000 Din morale dobiti orgle prav odgovarjajoče za našo župno cerkev. Sklep cerkvenega odbora je zato upravičeno razburil davkoplačevalce. Belo-rumena zastava! Kakor vemo, je v naši kraljevini dovoljeno izvešanje zgolj državnih trobojnic; kljub temu pa je ob priliki »dneva dobrega tiska« vihrala s cerkve papeževa zastava. Kaj pravi k temu pristojna oblast? Vprašanje stulnega kateheta. Škofjeloški krajevni šolski odbor deluje na tem, da se za deško šolo v Škofji Loki namesti za veronuuk stalni katehet, ki bi prejemal državne mesečne prejemke. banjo in da zanj najbrže ni več rešitve. Slutnja se jim je tudi v polni meri izpolnila. Knezar se ni več zavedel in okrog 23'30 je podlegel težkim poškodbam. Kako je nesreča nastala, se ni dalo ugotoviti, ker je bil edina priča dogodka Knezar sam že mrtev. Sklepali pa so, da je hotel preko mostu, pa da ga je pri tem zadela lokomotiva s Fale prihajajočega vlaka ter ga s takšno silo zagnala ob ograjo, da si je razbil lobanjo. Mogoče pa je tudi, da mu je razbila glavo že lokomotiva sama. Nesreča je bila zelo nepričakovana in tragična. Knezarja so danes prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje, kjer ga bodo jutri pokopali. Krajevna protfitaberkulozna liga pri Sv. Lovrencu na Pohorju in v Rušah Maribor, 16. decembra. V nedeljo 14. t. m. se je vršil ustanovni občni sbor KPTL pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Predsednik pripravljalnega odbora, ondotni šolski upravitelj g. Stanko Lavrič je otvoril zborovanje, na kar je podala blagajničarka gdč. Tončka Jov-šenak razveseljivo poročilo o premoženjskih razmerah in številu članov, med katerimi je tudi ustanovni član industrijalec g. Avgust Loschnigg. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika g. Stanko Lavrič, šolski upravitelj, za podpredsednika g. Roman Pušnjak, trški župan, za tajnico gospa Pavla Kasjak, učiteljica, za blagajničarko gdč. Tončka Jevšenok, učiteljica, za odbornike pa g. dr. Ivan Fasching, okrožni zdravnik, g. dr. Lojze Pirnat, zasebni in OUZD zdravnik in g. Josip Petrun, učitelj. V nadzorstvo pa g. Lojze Prvodel, kaplan in g. Anton Slatinsk, tovarniški kovač. — Z ozirom na naklonjenost zdravnika g. dr. Pirnata, ki bo ordiniral tedensko po eno uro sa KPTL, ima liga tudi že svoj provizorni dispanzer. V imenu lige matice je pozdravil občni abor tudi upravitelj mariborske ekspoziture OUZD in se najprisrčneje zahvalil pripravljalnemu odboru za njegovo uspešno delo in požrtvovalnost, dalje industrijalcu g. Loschniggu kot ustanovnem članu in vsakomur, ki je pomagal pri tem delu, zajedno pa tudi čestital novoizvoljenemu odboru na čelu agilnega predsednika. Enak občni zbor se je vršil ,J6. XI. 1930 tudi na Rušah, kjer je bil izvoljen predsednikom KPTL tamošnji župnik g. Ferdinand Pšundcr. Tudi tu je zaznamovati lep napredek v številu rednih in ustanovnih članov kot uspeh dela pripravljalnega odbora in njegovega predsednika ravnatelja g. Krejčija, ki je od ravnateljstva tovarne za dušik izposloval ustanovni prispevek v višini trikratne ustanovne članarine. Zato gre ista zahvala pripravljalnemu odboru, predsedniku in ravnateljstvu tovarne sa dušik v Rušah, obema ligama pa želimo obilo Breče pri nadaljnjem delu. Novo mesto Koliko so v tem letu pri nas popili, bo gotovo marsikoga zanimalo. Od lanskega do letošnjega oktobra so novomeški gostilničarji iztočili 2230 40 hi vina, 241 42 hi mošta in 754 35 lil piva, poleg prilične količine žganih pijač. Po grlu je steklo nekako 373.000 Din. Lep denar! Dijaška kuhinja dobi v novem letu 15.000 Din podpore. Vse hvale vredno je zanimanje, ki ga mestna občina posveča tej važni ustanovi. Se je nekaj prostih mest, dijaki, priglasite se! Kosilo in večerja le po 3 Din. Sreča v nesreči. Iz Novega mesta proti kolodvoru je drdral z dolgimi deskami naložen voz. Deske so molele zadaj daleč iz voza in na njih je sedela Kostrevčeva Neža iz Kala. Pa pridirja nasproti avto in voz pospeši pot, da se na širjem prostoru nad predorom umakne. Pri tem pa so se deske tako močno zazibale, da je nenadno vrglo osuplo Nežo v zrak in preko zidu po nasipu doli proti železniškemu tiru. Več metrov globoko je ženska zletela, pri tem pa si je le opraskala kožo in raztrgala obleko. Nos si je razbil. Kolarski mojster Fran Fifolt iz Semiča se je v temi vračal domov. Pot mu je bila znana in zato je brezskrbno koračil v določeni smeri. Kar je odletel od trde zidne stene, v katero se je z vso silo zaletel. Razbil si je pri tem nos in po vrhu si je zlomil še rebro. Moral je k usmiljenim bratom v Kandijo. Občni zbor sadjarske podružnice bo 6. januarja 1931 od desetih dopoldne na tukajšnji meščanski šoli. Strokovni učitelj g. Anton Flego bo ob tej priliki predaval o sadjarstvu na Dolenjskem. Sneg nam je v nedeljo in v ponedeljek pobelil vso naravo, pa le za malo časa. Jug ga pobira, mi se pa topimo v lužah. . ^re/*ran i? bil nekje v Beli krajini že dolgo lbkuui grešnik Jože Stangelj in prepeljan ▼ tukajšnje i&pore. Višnja gora Čajanka, ki so jo priredile naše kolašice, je imela popoln uspeh. Predsednica ga. Zevnikova, soproga notarja, je obrazložila pomen društva. Nato so se vrstile uspele igre in deklamacije naših malčkov. Naš pevski zbor je zapel nekaj naših prekrasnih koroških pesmi. Želimo le, du bi naše kolašice tudi v naprej tako agilno delovale in nas še večkrat vabile na tako prireditev. Smučanje in sankanje se je pričelo. Krasen teren v okolici Višnjegore vabi ljubitelje tega športa iz vseh krajev naše banovine. Strelski klub. V Višnjigori nameravajo ustanoviti strelski klub. Pripravljalni odbor, kateremu predseduje šef žel. postaje g. Franc Teran, je že na delu. Laško Koncesija sa pivovarno. Te dni je sprejel od pristojnega ministrstva pripravljalni odbor za ustanovitev gostilničarske pivovarne pivovarniško koncesijo. Ker so pravila tudi že odobrena in ker je tudi delniški kapital po večini že vplačan, bodo z gradbo po novem letu že pričeli. Smrt. V torek zjutraj je po dolgi bolezni umrla soproga tukajšnjega kleparskega mojstra gospa Marija Cilenšek, roj. Rozman iz Žalca, v 35. letu. Tatvina kolesa. Pred dnevi je kupil rudar Blaž Ojsteršek za 2250 Din novo kolo in ko ga je peljal domov, se je ustavil pri prijatelju. To priliko jo neznan tat izrabil in je kolo neznano kam odpeljal. V soboto so našli novo kolo pri Vivo-dovi kleti razbito. Bled Auketa o pritožbah regulacijskega načrta na Bledu. Pod predsedstvom inž. Skabemeta se je vršila dne 13. t. m. v poslopju osnovne šole anketa o pritožbah regulacijskega načrta, katere se je udeležil inž. Skubič, župan g. Ru* in valilko občinskih odbornikov ter privatnih interesentov kot prizadeti hišni posestniki z Bleda in Ljubljane. G. dr. Egon Starč je zastopal več strank, ki bo se pritožile na bansko upravo. Skoro po triurni debati je bfl sprejet regulacijski načrt inž. Vurnika, ki bo končnoveljaven in realiziran le * malenkostnimi izpremembam.i — Ankete se je udeležilo okrog 50 ljudi. NAŠ IM C E_N J EN I_M I N_S_E_RENTOM [ Vsled obilioe dela pred prazniki prosimo uljudno, da se nam dostavijo oglasi z A z_ Ji A _T_ _°_ _L5_P- ?_ - ~ - do sobote, dne 20. t. m. do 16. ure, Z A B 0_Ž_I_Č_N O S_T_E_V_I_L_K_0 do torka, dne 23. t. m. do 14. ure, ZA NOVOLETN 0__Š _T _E_V_I_L_K_0 do vključno dne 30. t. m. Zakasnela naročila bomo sprejemali tudi 31. t.m. do 16. ure, in sioer na podlagi oenika s poviškom za 50%. UPRAVA na ciganske limanice opehariti ljudi na Dolenjskem priče jn botri sedeli med cigani, bo nenadoma kakor blisk z jasnega stopili v tabor orožniki. Cigani so bili seveda v zadregi in so skušali vse prikriti, kar se jim pa ni posrečilo, ker so navzoči svatje in botri-domačini pojasnili, za kaj gre. Narednik g. Adamič Franc in kaplar g. Martin Klanjšek sta cigane legitimirala, ugotovila, da lepa Aliča sploh ni nevesta in cigan Pero ne njen ženin. Nato bo jih pa izgnali, kar ni bilo ciganom nič kaj povolji, posebno ne ciganski nevesti Aliči, ki je mlademu orožniku zatrjevala: Lepi mladič, pusti me, bogami oču ae venčati. Lepi mladič pa ni upošteval njene želje in premetena ciganska družina je morala zapustiti idilično zaplaško okolico. Žužemberk Konja utonila v Krki. 16. t. m. je peljal Jožef Vidmar, pos. iz Sadinje vasi, krompir na postajo Straža s konji Jožeta Primca, po domače Črčka, iz Sadinje vasi. Domov grede jih je hotel na znanem in zelo nevarnem napajališču v Soteski napojiti. Po neprevidnosti je zapeljal preblizu brega in je voz zaradi precejšnje strmine potegnil konje v Krko, ki je na tem mestu zelo globoka. Oba konja sta utonila. Lastnik trpi občutno škodo. V zadnjih letih je to že tretjič, da so na tem mestu utonili konji. Potrebno bi bilo iz obče varnosti, da se ta prostor primerno ogradi ali pa sploh prepove kot napajališče. Dolenjske Toplice Kupčija s prašiči, ki je bila v prejšnjih letih v tem času precej živahna, letos kar miruje, zato je cena prašičem zelo nizka. Vendar pa gospodarji, ki imajo lepe in dobro rejene prašiče, nočejo dati svojih prašičev v kup po običajni ceni . temveč jih bodo klali raje sami doma. ~ T"di krompir, ki ga je letos zelo veliko, nima nikake cene, kar dela kmetovalcem precej preglavice, ker svojih pridelkov ne morejo prodati 1,1 V6vV!<^ tega si ne morejo nabaviti nujnih potrebščin za zimo — niti ne davkov plačati. I rireditev. Tukajšnje sokolsko društvo priredi na Stefanovo 26. t. m. prireditev s sodelovanjem sokolskega salonskega orkestra iz Novega mesta. Motnik L. 1924. se je med občani vasi Zg. Motnik, ki so spadali pod upravno občino Sv. Jeronim, srez Gelje, vzbudila splošna želja, da bi se zato, ker so njih otroci že všolani v šolo Motnik, spadajo pod župnijo motniško in ker sploh imajo vsi mnogo bližje do občine Motnik kot k Sv. Jeronimu, njih katastralna občina Zg. Motnik priklopila občini trg Motnik. In tako se je to v splošno zadovoljnost izvršilo v mesecu novembru t. 1. z ministrsko uredbo, katera je stopila z 25. nov. *• L v veljavo. S to uredbo so prebivalci katast. občine Zg. Motnik veliko pridobili. Lahko se računa, da so nad 15.000 Din letno na dobičku, ker je za okrog 180 prebivalcev velik korak k gmotnemu gospodarskemu napredku. Toda med tem prebivalstvom je nekaj takih, ki po izdani ministrski uredbi hujskajo druge soobčane, naj vlože proti tej uredbi priziv. Zato svarimo prebivalce Zg. Motnika pred temi hujskači, da ne gredo na njih limanice. Melijoracijslti posli kmetovalca Poleg spravljanja poljskih pridelkov v pozni jeseni in deloma ob nastopu zime, ko se vsa ta dela izvršujejo včasih z veliko naglico in tudi površnostjo, mora vesten kmetovalec svojim zemljiščem posvečati prav posebno skrb, ki pa jo večkrat povsem zanemarja. Predvsem so to različni posli v pogledu melijoracij. Posebno pri nas v ljubljanski okolici so ta dela včasih tako velikega pomena, da njihova zanemarjenost odločuje o bodoči letini. Velike važnosti je, da odvodne jarke temeljito očistimo in sprostimo raznih povodnih rastlin, listja in druge nesnage, ki zavira vodi potreben odtok. V zimskih časih in tudi že v pozni jeseni, posebno pa spomladi se padavine pri nas izvanredno povečajo, zato je neodpustljivo, če zanemarimo čiščenje odvodnih jarkov, ker nam stalno vodovje rfa travnikih in njivah povzroča obilo škode in nas spomladi zadržuje z velikim delom čiščenja, mesto, da bi ta čas uporabljali v druge nujne in važne, posle. Vsled tega morajo biti vsi odvodni jarki že v pozni jeseni ali vsaj ob nastopu zime temeljito prečiščeni, da so v stanu v zimskem času vse odvišne množine vode nemoteno odvajati. Za dobro in uspešno oranje je potrebno, da je zemljišče temeljito osušeno in se prezimovanje zemljišča vrši nemoteno. Zemljišča potrebujejo v zimskih dneh posebno dobro prezračenje, ki pa se more vršiti le tedaj, če je zemlja suha in nepoplavljena. V krojih, kjer se z naplavljenjem vrši gnojenje zemljišč, so vsi ti posli še veliko večjega pomena. Posebno je pri takih napravah pregledati, ali so vse zatvornice v redu in ali so v stanu, da svojo nalogo tudi redno vršijo. Pa tudi drugim melijoracijskim poslom moramo v zimskem času posvečati več pažnje. — Vsa ona dela, ki jih običajno vršimo šele v zgodnji pomladi, se v gotovih slučajih in na gotovih krajih z lahkoto izvrše tudi že v zimskih dneh. Pridobivanju novih plodnih zemljišč tudi v tem času kaj lahko služimo, posebno če smo si že poprej določili melijoracijski program. V krajih, kjer posedujemo zemljišča, ki so polna napol skritih skalnih skladov in ki nas ovirajo pri obdelovanju, bomo taka zemljišča odstranili teh zaprek s tem, da take skalnate otočiče razstrelimo in tako pridobimo na površini plodne zemlje. Pa tudi razno grmičevje bomo izkopali, eventualne jarke in usedline izravnali ter s tem dali našemu zetn-ljišču enotno in plodno obliko. Močvirnata tla bomo prekrižali s širokimi odvodnimi jarki, izdolbine, ki jih je povzročilo vodovje, zasuli najprej s kamenjem, nato pa z odvišno zemljo, ki jo imamo v drugih zemljiščnih predelih na razpolago. Pa tudi živim mejam, poljskim potem in kolovozom v tem času lahko posvetimo malo več pažnje. — Vse to nam spomladi izvanredno koristi. Na ta način se bo tudi pri nas pričelo z opravljanjem raznih poljskih del tudi pozimi, kar bo vsekakor v korist gospodarju, kakor tudi dninarju, ki bo tudi v teh časih našel zaslužka. Divja Icoža Pod pritiskom težkih gospodarskih razmer, ki se vlečejo pri nas iz leta v leto, je nastopilo ubožanje prebivalstva in s tem znatno reduciranje njegove kupne moči. Trgovina občuti zato še večjo stagnacijo, ki jo še potencirajo vedno nova davčna bremena, tako da uspeh podjetij pada na minimum. Bodisi podjetnik ali delavec, tako telesni kot duševni, je danes na robu prepada. Izvzeti tudi nismo mi lovci. Treba je gledati na vsako paro. Zato je hvalevredno, da se nam hoče v teh težkih časih pomagati in da Uprava ljubljanskega velesejma roko v roki z Lovsko zadrugo tudi letos prireja kožni sejem. Ta se vrši v prostorih Ljubljanskega velesejma dne 26. januarja 1931. Težko nam je bilo delati preje, ko smo vsled nezadostnega smisla za organizacijo prodajali razkropljeni po vsej državi svoj pridelek — kože — za ceno, ki so nam jo diktirali drugi in ko so nas izrabljali razni prekupci, dobro zavedajoč se svoje premoči napram nam poe- I dinceni. Težko bi nam bilo — posameznikom — tudi danes, ko je kupna moč konzumenta tako padla. Ali blaga sploh ne bi oddali, ali pa pa neprimerno ceno — v našo izgubo. Naša rešitev je baš v organiziranem kožnem sejmu, in edinole tu. Kar nas je, vsi pošljimo svoje blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljano. Nihče naj ne cepi vrst, zavedajmo se, da je na nas samih naša usoda. Pokažimo, da smo tudi mi stanovsko zavedni, proč s predsodki, ki so že marsikomu bili vzrok propada. Toliko časa boš zastonj trkal na vrata boljšega obstoja, dokler ne boš spoznal, da je le v skupnem nastopu rešitev. Korak za korakom je ideja skupnosti in solidarnosti pričela dobivati na terenu med nami ter prišla do izraza na dosedaj prirejenih kožnih sejmih. Posledice niso izostale in koristi bomo imeli od leta do leta večje. Zato pošljite vsi svoje blago čimpreje v Ljubljano. Vsa navodila dobite na zahtevo brezplačno z obratno pošto od urada Ljubljanskega velesejma, oddelek »Divja koža«. Blago se sprejema do 25. januarja 1931. Gospodarske vesti X Davčna vprašanja našega hotelirstva. Na skupščini Saveza jadranskih hotelirjev v Rabu se je do podrobnosti pretreslo vprašanje obdavčevanja hotelskih obratov. To vprašanje in njega povoljna rešitev je skoroda odločujoča za uspeh razvoja vsega našega tujskega prometa. Referent dr. Avelini je v daljšem govoru, na tej skupščini obdelal vprašanje obdavčenja. Današnja davčna politika je pri nas še vedno usmerjena za tem, da se davčni prihodi povečajo. Ta način izvajanja davčne politike ni v skladu z napredkom, ki si ga baš v pogledu tujskega prometa želimo. Mnogo je slučajev v hotelski industriji, pri katerih so se davki pri enakih letnih dohodkih zvišali postopoma na 800% povišanje. Današnje stanje je absolutno nezdržljivo. Pri 100.000 Din čistega dobička plačujejo hoteli do 82.000 Din davščin. Če pa še vpoštevamo, da mora vsak dobro idoči hotel letno potrošiti najmanj 10% za obnovo inventarja, nam postane jasno, v kako težkih prilikah se nahaja naše hotelirstvo. Davčne reklamacije pa uspešno utemeljimo ravno na podlagi dobro vpeljanega knjigovodstva, zato priporoča dr. Avelini, naj bi vsi hoteli vpeljali v svoje obrate dobro poslujoče knjigovodstvo, ki jim bo gotovo pripomoglo do točne slike vsakokratnega njihovega premoženjskega stanja. Zelo umesten je bil nadaljnji predlog dr. Avelinija, da se hotelske zgradbe uvrstijo med industrijske in se jih oprosti od plačevanja hiS-nega davka in to radi tega, ker hotel v času mrtve sezije ne predstavlja nikake gospodarske vrednosti. X Ugodnosti pri prevozu sredstev za uničevanje škodljivcev. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila ugodnosti za odpremo sledečih sredstev za uničevanje škodljivcev: karborina, ar-garina, roxala, dendrina, emdedrina in drvorina na vseh postajah v kraljevini. X Edinstveni tipi moke na naših borzah. N« konferenci jugoslovanskih borz v Novem Sadu je bilo določeno, da se imajo na vseh naših žitnih borzah uvesti edinstveni tipi moke. Pod. laga temu enotnemu tipiziranju v kvotaciji moke, bodo služili tipi, ki kotirajo na novosadski žitni borzi. XMilijonska globa. Davčna uprava mesta Beograda je izrekla razsodbo, s katero je bilo obsojeno »Opšte gradjevinsko akcijonarsko društvo« na plačilo redne in kazenske takse v znesku 1.800.000 Din, ker društvo ni plačalo predpisane takse za pogodbe, sklenjene z občino. Kakor znano, je v zvezi s tem nastala afera, v katero je bila zapletena vsa prejšnja občinska uprava. X Svetovni kongres informacijskih zavodov in kreditnih varovalnih institucij na Dunaju. V ceremonij dni dvorani dunajskega dvora se je otvoril mednarodni kongres informacijskih zavodov, kreditnih varovalnih institucij in zavodov za inkaso. Kongresa se udeležuje 23 držav. Namen kongresa je, da se stvori mednarodno medsebojno sodelovanje vseh institucij, ki se ukvarjajo z zaščito kredita. Predvsem pa hoče kongres ustvariti možnost, kako bi se trgovski stan, ki je za časa vojne in v inflacijskih dobah znatno trpel, zopet dvignil na nekdanjo višino, ■ tem, da se izlo-čijo vsi oni špekulativni elementi, ki so toliko pripomogli v diskreditiranju trgovskega stanu. _ X Komercializacija poljskih železnic. Komercializacija železnic poljske republike, ki je bila že leta 1926 odrejena, prihaja šele sedaj do realizacije. Naredba predsednika republike predpisuje, da se ima v trgovski register vpisati »Podjetje poljskih državnih železnic«, kateremu se imajo izročiti' v obratovanje vse železniške proge v državi, ki so bile do sedaj v kompetenci ministrstva železnic. Podjetje se ima voditi po trgovskih načelih. S tem je bila komercijalizacija poljskih železnic končno izvedena. X Carinska vojna med češkoslovaško in Madjarsko. Madjarska vlada je brzojavno odpoklicala svojo delegacijo iz Prage, ker so se pogajanja za sklep medsebojne trgovinske pogodbe razbila. Včeraj od polnoči dalje je nastopilo carinsko vojno stanje med obema državama. Madjarsko finančno ministrstvo je že naročilo podrejenim mejnim oblastem, da na češkoslovaško blago vporabljajo avtonomne carinske postavke. X Ameriška trgovinska bilanca. Oddelek za trgovino objavlja podatke o ameriškem uvozu in izvozu v zadnjih 11 mesecih. Po teh podatkih je znašala vrednost izvoženih predmetov 3568 milijonov 473.000 dolarjev, uvoz pa 2853 milijonov 336.000 dolarjev. V isti dobi prejšnjega leta je znašal izvoz 4814 milijonov 444.000 in uvoz 4098 milijonov 552.000 dolarjev. Uvoz v novembru je najnižji po letu 1921. X Pšenica kot denarno sredstvo v Kanadi. Kanadska podružnica neke velike ameriške industrijske družbe je sporočila posameznim interesentom pripravljenost, da v zveznih predelih Kanade sprejema pšenico kot plačilno sredstvo in to za že prodane izdelke, kakor tudi za bodoče prodaje. Borzna poročila dne 17. decembra 1930. Devize. Dunaj, 17. decembra. Amsterdam 285'76, Beograd 12’575, Berlin 169'30, Bruselj 99'14, Budimpešta 124‘15, Bukarešta 4 2125, Kopenhagen 198 75, London 34'47, Madrid 77, Milan 37'26, Newyork 715*90, Pariz 27 8825, Praga 21 0637, Sofija 5 1450, Stockholm 190’55, Varšava 79'54, Curih 137'74. Curih, 17. decembra. Beograd 9’1250, Pariz 20 2450, London 25'0225, Newyork 515 2750, Bruselj 71 9750, Milan 26 9875, Madrid 54, Amsterdam 207'45, Berlin 12288, Dunaj 7257, Stockholm 138 2750, Oslo 137*85, Kopenhagen 137‘85, Sofija 3 73, Praga 15’29, Varšava 57‘75, Budimpešta 90 2250, Atene 6 6750, Carigrad 2 441250 Bukarešta 3’06, Helsingfors 12‘9750. Vrednostni papirji. Dunaj, 17. decembra. Bankverein 16’80, Kreditni zavod 46 85, Dunav-Sava-Adria 13’50, Prioritete 86‘30, Trbovlje 45’50, Leykam 3. Papir za zavijanje potiskan in nepotiskan prodaja po nizki ceni tiskarna »Merkur«, Ljubljana Gregorčičeva ulica 28 Za varstvo živali Na notico v »Slovenskem Narodu« z dne 17. t. m. glede prehrane golobov na trgu in na »loipu ljubljanskih cerkva si dovoljujemo pripomniti: Množico golobov bi bilo treba v prvi vrsti iz sanitetnih ozirov veliko zmanjšati. Če bi hoteli to veliko množico dobro preživljati, bi to stalo veliko svoto, s tem bi jih pa še razširjali. Kakor nas pri slabem vremenu ogrožajo avtomobili s tem, da nam ponesnažijo obleko, ravno tako srno ogroženi po golobih, ki v gručah nasedajo nad cerkvenimi vrati ter spuščajo svoje odpadke na ljudstvo, ki vstopa v cerkev, da opravi svojo versko dolžnost. Res obstoja Društvo za varstvo žvali s sedežem v Ljubljani, katero s pomočjo članov nadzoruje in varuje živali pred trpinčenjem in neusmiljenim izkoriščanjem pri vožnji in prevozu od strani mesarjev in drugih prekupčevalcev. Radi tega bi bila naloga vseh prijateljev živali, da se v čim večjem številu priglasijo kot člani k društvu za varstvo živali, kajti le z močno organzacijo bo mogoče kaj ukreniti. V vseh kulturnih deželah se varstvo za živali prav živahno razvija in povsod se kaže smisel za čimvečji pristop k temu društvu. Največja naša dolžnost bodi, da se zapuščene in trpinčene žvali ravno tako usmilimo, kakor revnega človeka. Žival ima občutek, ne more pa povedati, kako jo nekateri brezsrčni ljudje trpinčijo in izkoriščajo. Društvo za varstvo živali nikakor ni, kakor si nekateri predstavljajo, samo propaganda, temveč je človeška dolžnost, da naloge društva razširja in razvija in to z vso požrtvovalnostjo. Tudi vera nas v svojem pouku uči, da je trpinčenje živali greh, ter nas strogo svari pred trpinčenjem živali. Bog je dal človeku živali v njegovo pomoč in za njegovo preživljanje ter za različna druga opravila, nikakor pa ne, da se ista izkoriščajo in trpinčijo. V pismu starega testamenta je Bog ukazal, da mora sedmi dan v tednu popolnoma počivati ne samo človek, temveč tudi revna žival. Pod preveliko težo padlemu osličku naj se pomaga vstati, ptice, ki sedijo v gnezdu na jajcih naj se ne preganjajo. Kdor za živali skrbi in jih ne trpinči, pokaže s tem svoje dobro in čisto srce, medtem, ko imajo tisti, ki slabo ravnajo ž njimi, brezverno srce, katero zamore tudi napram človeku neusmiljeno nastopiti. Sveto pismo pravi: Pravični se usmili živali, kajti srce brezbožnih je neusmiljeno. Nečedno in grdo ravnanje z živalmi ne ostane brez božje kazni. Človek mora imeti skrb za žival in mora to skrb tudi vsak čas in povsod pokazati. Neki učenjak nam piše, da moramo biti vselej usmiljeni proti živali, ter isti v vsakem oziru pomagati, če se pokaže potreba. Že leta 1885. se je skušalo odpraviti bikoborbe, da bi se žival na ta način ne trpinčila. Živali nikakor niso sredstva, kakor različne rastlne, s katerimi sme človek svobodno razpolagati in jih izkoriščati, temveč ima v stvarstvu posebno stopnjo in je človeku bližja kot rastlina, vsled česar se mora ž njimi tudi drugače postopati. Želja in stremljenja društva za varstvo živali gre za tem, da se pridobi čim večje število članov po vsej Dravski banovini, da bomo potem močni lahko kaj dosegli. Vsa pojasnila ustno in pismeno daje Slovensko društvo za varstvo živali, Ljubljana, Poljanska cesta 59. Spori Program smuških tečajev V Kranjski gori: od 25. dec. do 3. jan. pod vodstvom saveznega nastavnika Hinka Širolja. Prijavnina Din 100, dnevna oskrba Din 35 do Din 50, postelja v kurjeni sobi Din 20. Prijavo sprejema JZSS v Ljubljani do 20. t. m. obenem s prijavnino. Pri Sv. Janezu v Bohinju: Tečaj SPD vodi sa-vezni nastavnik Janez Kveder. Prijavnina Din 100. Celokupni pension dnevno Din 75 obenem s stanovanjem. Prijave na SPD v Ljubljani ali Hotel Sv. Janez v Bohinju. Tečaj konča 1. jan. Pri Mariborski koči: Tečaj SPD vodi g. ing. Rungaldier in por. Ogorelec, Prijave sprejema SPD Maribor, dnevna oskrba Din 30. Na Klopnem vrhu: Tečaj SPD vodi savezni nastavnik g. Ivan Tavčar za izvežbane smučarje. Prijavo na SPD Maribor. Dnevna oskrba Din 30. Na Ribniškem sedlu: Tečaj SPD za tekmovalce. Prijave sprejema SPD Maribor, Dnevna oskrba Din 30. Tečaji mariborskega SPD trajajo do 1. jan. Na Sv. Planini: Tečaj priredi SPD Litija, pododbor Zagorje pod vodstvom saveznega učitelja od 26. dec. do 1. jan. Celodnevna prehrana in prenočnina v zakurjenih sobah Din 35 za osebo. Prijave takoj na SPD pododbor Zagorje. Prijavnina Din 20 se plača ob nastopu tečaja. Pri Sv. Janezu v Bohinju: Od 2. do 10. jan., tečaj SPD vodi savezni nastavnik Janez Kveder. Prijavnina in oskrba kot za prvi tečaj. V Kranjski gori: Tečaj od 6. do 15. jan. pod vodstvom saveznega nastavnika Hinka Širclja. Prijavnina, oskrba in prijave kot za prvi tečaj. Pri Sv. Križu nad Jesenicami: Od 15. do 25. jan. tečaj pod vodstvom saveznega nastavnika g. Joža Pogačarja. Prijavnina 100 Din. Celodnevna oskrba 35 Din. Prijave obenem s prijavnino na JZSS v Ljubljani do najkasneje 10. jan. Na Staničevi koči pod Triglavom: Koncem meseca marca za izvežbane smučarje pod vodstvom saveznega nastavnika Janeza Kvedra. Prijave na JZSS v Ljubljani. Podrobnosti objavimo pozneje. Za vse tečaje je osigurana prvovrstna hrana, kurjene sobe ter je mogoč pristop tudi kak dan po pričetku tečaja. V slučaju nepovoljnega vremena bodo tečaji pravočasno odpovedani. Skupščina splitskega Hajduka Splitski Hajduk je imel nedavno glavno skupščino, iz katere posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: Hajduk je v podsaveznem prvenstvu odigral 4 tekme s scorem 35 : 3. Od 10 tekem v državnem prvenstvu je 5 dobil, 3 neodločne, 2 izgubil, score 22 : 17. Letos je odigral nadalje 14 prijateljskih tekem in je 10 dobil, 3 izgubil, 1 ne- Agitirajte za Jugoslovana! odločna, score 53 : 22. Nastopil je v 12 mednarodnih tekmah s scorem 43 : 20, od teh je dobil 7, 3 izgubil in 2 neodločni. Na domačih prvenstvenih, prijateljskih in mednarodnih tekmah je imel Hajduk 1366 Din deficita. Državno prvenstvo je prineslo 112.618 Din čistega dobička. Letošnje leto je začel klub s .^'n ^olga, Ba je pa sedaj znižal na 18.134 Din. Carnera premaga Paolina Zmaga italijanskega orjaka boksarja Primo Car-nere nad Špancem Paolinoin je silno odjeknila med športnim svetom. Znano je, da so evropski in ameriški časopisi po raznih številnih zmagah Carnere v Ameriki poročali, da Carnera ni nikak boksar, ki zmaga le radi svoje moči in orjaškega telesa. Trdili so, da je treba počakati, da bo naletel Carnera na res prvovrstnega nasprotnika, kjer se bo šele pokazalo, koliko so vredne nje. gove zmage. fietdic Ljubljaua, Četrtek, 18. decembra: Opoldanski program odpade. 17.30 Otroška ura, Manica Komanova. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga-Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Dr. Valter Bohinec: Geologija nase zemlje. 20.00 Pero Horm: Dešev. vzgoja otroka. 20.30 Orgelski koncert: Božič v glasba. — Stanko Premrl, Božične skrivnosti: I. del, poje baritonist Marjan Rus. 21.30 Radio orkester Linoke. 22.30 Časovna napoved in poročila, dan’ 2800 Napoved Pro8rama za naslednji Ljubljana, petek, 19. decembra: 12.15 Plošče (solistične pol ure — Čajkovski: koncert za viijoLLno in klavir). 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.80 Radio orkester: Hawai-^r' Potovanje na Spitzberge. ia.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.00 B. Ilrovait: Filmska drama. 20.30 Premrlov večer. 22.00 Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednja dan. Zagreb, četrtek, 18. decembra; 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novioe. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Večerna glasba. Zagreb, petek, 19. decembra: 12.20 Kuhinja. 12.30 Noviice. 17.00 Balalajke. 18.30 Novice. 20.30 Beograd: koncert. 22.30 Sneg, novice in vreme. 22.40 Piesna glasba. Beograd, četrtek, 18. decembra: 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Francoščina. 20.00 »Župnik Peter«, drama, K. Petaiajeir. 20.45 Radio orkester. 21.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.30 Plošče. Beograd, petek, 19. decembra: 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne. 17.30 Tamburice. 20.00 Narodne na kitaro. 20.30 »Pod staroste, komedija, Br. Nušič. 21.00 Ljudski koncert. 22.00 Vokalni koncert. 22.90 Novice. 22.50 Radio koncert. & ccjlm Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S’—. Oglasi reklamneg-i in trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Prostovoljna favna dražba hiše Sfev. 100 v Zg. SiiLl s pripadajočim vrtom se bo vršila v soboto, dne 20. decembra 1.1. ob 12. uri pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 37. Izklicna cena 180.000 dinarjev. 864 Zeleznatfo vino lekarnarja dr. G. PICCOLHa v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle In otroke. 668 Telelon 2059 Premog / \ suha drva Pogalnik, Bohoriiet« ulica i Lokal na najprometnejši ulici v sredini Ljubljane za 1. januar 1931 išče večje podjetje. -Ponudbe na upravo »Jugoslovana«. Zakoni v knjižicah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. -Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Upra-' va »Jugoslovana«, Gradišče 4 Dobro ohranjen fotoaparat znamke »Voigtliinder« 9X12, optike 4’5, a kasetami in drugimi pripomočki, kakor tudi povečalni aparat znamke »Kodak« prodam po nizki ceni. -Naslov v upravi. REKLAMNI RISAR z večletno prakso v izdelovanju reklamnih risb se priporoča cenj. tvrdkam za naročila za risbe za Božič in Novo leto. Naslov pove u-prava. Prevajalce iz vseh jezikov v slovenščino iščemo. Narlor. 1 januarja. -Ponudbe z označbo honorarja na upravo pod »Književna slovenščina«. Spalnice moderne, kakor tudi razno drugo pohištvo, vedno v zalogi po najnižjih cenah. — Matija Andlovič, strojno mizarstvo, Komenskega ulica 34. 747 Gramofone, šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najbolje špeci-ja'na mehanična delavnica: Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacho-va ulica 14, nasproti Narodnega doma. (925) mulhuaea »Stari i novi« Urednik najreprezentativnejše srbohrvaške štirinajstdnevne književne revije »Srpbkegu književnega glasnika«, g. Milan V. Bogdanovič, je pred nekaj dnevi izdal pri Gezi Kohnu svojo prvo knjigo z obsežnim naslovom »Stari i novi«. Zadnje čase se na mnogih mestih razpravlja o dekadenci naše kritike sploh. O tem vprašanju, ki ga mnogi naravnost črnogledo slikajo, ki pa koncem koncev ni tako skrajno pereče, bi bilo dobro obširneje spregovoriti. Tega posla 6e danes ne bom lotil. G. M. Bogdanovič je eden najuglednješih bel-grajskih kritikov in na tem polju veliko dela že celo desetletje. V prvih povojnih letih je nekaj časa sodeloval pri belgrajski »Politiki«, vse kasnejše svoje prikaze pa je objavil v »Srpskem književnem glasniku«. V prvi knjigi »Starih in novih« govori o posameznih delih devetnajstih srbohrvaških pisateljev, ki po svoji stvaritelski strukturi pripadajo zelo razlikujočim se književnim generacijam. Obravnava starejše, ki so že na koncu literarne karijere (Nušič) ali pa ki so že umrli (Zmaj, Vojnovič, Stankovič, Jakšič), pa tudi mlajše (Krleža, Kosor, Ujevič, Maksimovič, Vasic, Čosič) in najmlajše in najbolj ekstravagantne (Marko Ristič, Aleksandar Vučo). Zelo zadeto je obravnaval Miloša Cmjanskega in Gustava Krldeca. V svojih izvajanjih ni zaključen, kar je čisto razumljivo, ker piše o še živečih in mladih književnikih. Pomembna je tudi uvodna Bogda-novičeva študija »Pisatelji in kritiki«, ki je precejšnje načelne vrednosti. V tej prvi knjigi so zbrane kritike iz razdobja 1920—1930. Ali ne vse, ampak le nekatere. Druga knjiga bo prinesla nadaljevanje. Bogdanoviče-ve »Stare in nove« moram uvrstiti med najuspe-lejše srbohrvaške kritične knjige. Marsikatera avtorjeva sodba bo avtomatsko prešla v novo srbohrvaško književno zgodovino. Morda je samo Bogdanovič eden med onimi, ki bi nam najuspe-leje mogli dati sintentično študijo srbohrvaške književnosti v zadnjem desetletju. (Knjiga je izšla z letnico 1931. in stane 30 Din. Strani 224. Naročiti pri G. Kohnu). Spec. Sinja ptica spet v Jugoslaviji. Znano rusko gledališče, ki je lani z lepim uspehom gostovalo tudi v Ljubljani, pričenja te dni z novo turnejo po Jugoslaviji. V soboto in nedeljo nastopi Sinja ptica v Zagrebu. Budimpešta svojo opero zaprla. Ker so člani orkestra začeli štrajkali, je mestno gledališče v Budimpešti ukinilo nadaljnje operne predstave. Traged ja Marije Orske v filmu. V Berlinu pripravljajo film, ki bo prikazoval karijero in propad slovite nemške operne pevke Morije Orske. Med drugim bo imel film propaganden namen, nazorno predočiti grozote in nevarnosti, ki jih nosi 8 seboj uživanje morfija in drugih strupenih mamil in berlinske klinike so v ta namen dovolile celo vrsto poučnih filmskih posnetkov. Vse delo vodi prof. dr. Thoma, znani specijalist za eksperimentalno psihologijo, ki je svojčas nesrečno umetnico zdravil. Slike, originali, imitacije. O priliki nedavnega škandala s ponarejanjem starih znamenitih umetnin v Parizu je neki ugleden francoski umetnostni zgodovinar kot izvedenec dejal: »Zgodilo se je, da se od dva tisoč pet sto mojstrovin, ki jih je ustvaril Millet (francoski slikar iz srede prejšnjega stoletja) nahaja nekaj nad štirinajst tisoč v rokah srečnih ljubiteljev umetnosti«. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 18. decembra: Zaprto. Petek, 19. decembra: »Sen kresne noči«. Red D. Sobota, 20. decembra ob 16. uri: »Razbojniki«. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 18. decembra: »Moč usode«. Red D. Petek, 19. decembra: Zaprto. Sobota, 20. decembra: »Lohengrin«. Red A. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Četrtek, 18. decembra ob 20. uri: »Življenje je lepo« Ab. A. Kuponi. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. N . 25.893. Sprememba v Imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Vrečko Fric, saait. polk. mormunice v pok. v Mariboru, je bil vpisan v imenik 7a avniške zbornice za Dravsko banovino. Kr. banska uprava Dravske banovine. Po odredbi bana: Zdravstveni inšpektor: dr. Mayer, s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Pred«. 468—4/90—1. 8—8 Razpis. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega uradnika v 8. skupini III. kategorije; obenem se oddado vsa mesta pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali pa zaradi njega tudi pri drugih sodiščih. Svojeročno spisane, pravilno kolekovane in s prilogami opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do 20. januarja 1931. pni podpisanem predsedni&tvu. Predseništvo deželnega sodiSča v Ljubljani, dne 12. decembra 1930. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 872. Sedež: Maribor, KlavniSka ulica. Dan vpisa: 4. decembra 1930. Besedilo »Lamendro«, družba z omejeno zavezo«. Obratni predmet: Predmet in namen družbe je proizvajanje in razpečevanje mentoldroženke »Levja« vonjav in kosme-t’čnih izdelkov. Družbena pogodba z dne 15. novembra 1930. Višina osnovne glavnice: 100.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 100.000 dinarjev. Poslovodje: Ing. Oskar Dračar, veleindu-strijalec v Mariboru, Klavniška ulica 23. Za namestovanje upravičen poslovodja zastopa družbo samostojno. Podpis firme: Podpisovanje tvrdke se vrši na ta način, da pristavi poslovodja pod od kogarkoli pisano, s štampiljo odtisnjeno ali tiskano besedilo svoje ime. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 4. decembra 1930. Firm 1009/30 Reg C II 71/1. Vpisi v zadružni register. Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 873. Sedež: Ormož. Dan vpisa: 27. novembra 1930. Besedilo: Zadružna elektrarna t Ormožu, registrovana zadruga i omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Horvat Filip, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Havlas Rihard, mesarski mojster v Ormožu. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. II., * dne 27. novembra 1930. Firm 982/30 Zadr. II 106/10. * 874. Sedež: črenšovci. Dan vpisa: 4. decembra 1930. Besedilo: Agrarna sajednica za Dravsko in Savsko banovino t Črenšovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 19. oktobra 1930. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 3, 10, 15, 18 in 56. Točka 9. §-a 3 (obartni predmet) se glasi odslej: »da v slučaju nezgode in nesreče nudi članom podporo na podlagi vzajemne samopomoči.« Opravilni delež znaša 15 Din. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 4. decembra 1930. Firm 931/30 Zadr. III 61/14. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 12.035/11. 3062—2—1 Razpis. Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje za na dan 2 6. januarja 1930 ob enajstih nabavo: 1 komad jamskega repeticijskega teodolita. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 12. decembra 1930. &t. 1241/30. 8063 Razpis. Z odobrenjem kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 10. decembra 1930. I. No. 10.424 razpisuje podpisano ravnateljstvo v zakupno oddajo: 1. Hotel »Solnce« z restavracijo in pritiklinami, brez invetarja, 2. lokal trgovine z galanterijo in papirjem v kritem šetališču, brez inventarja, 3. lokal delikatese, brez inventarja, 4. lokal modne trgovine v paviljonu tik kritega šetališča, brez inventarja, za dobo enega leta s pogojem, da se veljavnost najemne pogodbe vsakokrat podaljša za eno nadaljnje leto, če se ni odpovedala do 1. novembra vsakega leta. Ponuditi je temeljno najemnino. Oddaja lokalov ni vezana na najvišjega ponudnika, prav tako je pridržana pravica, da se isti sploh ne oddajo, ali pa da se razpišejo na novo. Ponudbi je priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o položenem vadiju v višini 10% od ponujene vsote, dalje dokazila o strokovni sposobnosti, državljanstvu oziroma domovinstvu in zadostni višini obratne glavnice. Pravilno opremljene in kolkovane ponudbe je vložiti do 15. (p e t n a j s t e g a) j a n u a r j a 19 31. pri ravnateljstvu banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, ki da na zahtevo vsa podrobna pojasnila. Ravnateljstvo Banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina, dne 12. decembra 1930. * 8060-8-8 Razglas o prvi pismeni ofertalni licitaciji za zgradbo vodovoda na Vranskem, srez Celje. Županstvo občine Vransko razpisuje po naročilu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 28. novembra 1930. V. Nr. 4914/2 in na podstavi čl. 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih sprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev del pri zgradbi vodovoda za Vransko, srez Celje, prvo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 31. januarja 1931. ob enajstih v pisarni županstva občine Vransko. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago proti primerni odškodnini v pisarni občinskega urada na Vranskem. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno potrjeni, proračunjeni znesek Din 570.000-—. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100.—, priloge s kolkom za Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih poblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za vodovod Vransko od ponudnika N. N.< neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldan. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo: domačini 10%, tuji državljani 20% proračunjene, oziroma razpisane vsote pri blagajniku občine Vransko, bodisi v gotovini ali državnih vrednostih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz odelka »B« pogodba in nabave. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, odobrenje ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo poleg tega predložit. pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Občina Vransko si pridržuje pravico, odati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponudene vsote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Županstvo občine Vransko, dne 12. decembra 1930. Razne objave 3068 Objava. Izgubil sem legitimacijo za polovično vožnjo na drž. železnicah Jugoslavije na ime: Nakič Ante, rodom z Drniša (Dalmacija). Proglašam jo za neveljavno. Nakič Ante, s. r. Ouida: Kneginja Zurova 16 Roman. »Tega ne morem verjeti,« je rekel, »vsaj kar mene tiče, gospodična. In Lorisa tudi —« je rekel in pokazal na volčjega psa, ki se je še bolj k njej stisnil — »Lorisa tudi ne, kakor se vidi. Zvest prijatelj vam je, kakor vidim. Ali me ne boste zavrnili, če vam žival ponudim v dar, gospodična?« Prvič, odkar ste se poznala, je imela zanj prijazen, hvaležen pogled. »Loris — moj! Oh, krasnoI Ce mi mama dovoli?« »Dovoli, dovoli,« je dejal z nekim posebnim smehljajem. »Loris je pač srečno bitje, ker je zavojevalo vaše srce. Želel bi si biti Loris.« Rekel je to s takšnim resnim obličjem, da Vera ni mogla zatajiti smeha nad to čudno domislico. Ce bi le mogla premagati v sebi občutek zoprnosti, ki ga je čutila do njega. Ko sta se približala gradu, ji je Zurov ponudil laket in šla sta preko zelene trate, ki se je raztezala: pred vnanjimi stopnicami, proti terasi. Bilo je okrog sedme. Na terasah so bile nekatere dame grajske družbe, ki so videle, kako je Zurov ponudil deklici roko. Med njimi je bila tudi lady Dolly. Kakor z iglo jo je zbodlo v srce, ko je videla prihajati naproti tesno združeni par. »To je gotovo,« je dejala neka dama, »zdaj pa bo ?ares —« nato se je vrgla z glasnim smehom v naslanjač. Vera je potegnila svojo roko izpod kneževe pazduhe in stekla k materi. »Gospod knez mi je daroval Lorisa,« je vzkliknila veselo. »Ali ga smem sprejeti?« »Seveda smeš,« je odgovorila lady Dolly, »če je knez tako dobrotljiv.« • »Dobrotljiva je zgolj gospodična,« je rekel knez. Dobroto mi ona izkaže, če sprejme od mene ta mali dar. Lady Dolly je nekoliko presenečena pogledala kneza, ki ni odvrnil oči od Vere, nato se je ozrla na hčerko, ki je bila videti resnično vesela daru. Take ni mati še nikoli videla. »Oh, to dekle!« je pomislila lady Dolly. »Pred dobro uro se je topila v solzah, zdaj pa —. Morda pa je gi0-bokejša, kakor se zdi. Morda je bilo vse skupaj samo sredstvo za dosego smotra. Vsekakor ga je dosegla. Pa še vedno se mi zdi nekaj nemogočega, če se upošteva, da ni imela do sedaj še nobena ženska sreče pri njem, naj se mu je še tako silila. Vera naj bi bila tista — « Nehote je občutila silno spoštovanje do svoje hčerke, istočasno pa jo je bolestno dimilo, ko je videla, s kakšnimi poltenimi pogledi je knez opazoval deklico. Dobro, da se Vera tega ni zavedala. »Strašno, strašno,« je rekla sama pri sebi. »Kako mi je mogla Adina svetovati, naj jo semkaj pripeljem!« >Ali mislite, da ima resne namene?« je vprašala svojo prijateljico ,ki je previdno odgovorila: »Mislim, da ga ne bo težko pripraviti do tega.« Dva dni pozneje je imel Loris srebrn ovratni obroč, ki je prispel naravnost iz Pariza. Na njem je bil vrezan napis, ki ga je nekoč neki trubadur napisal za sokola svoje ljubice: »Kdorkoli mene najde, gospodarici moji me ponesi, od nje pogled v plačilo prejme!« Vero je ta dar spravil v zadrego. Brez ovratnega obroča ji je bil Loris bolj všeč. »Resnično,« je dejala lady Dolly, »resne namene ima.« In žila ji je močneje utripala. Zvečer je Jura otožno dejal Veri: »Ce bi bil vedel, da si želite psa, bi vam ga bil tudi jaz preskrbel.« Hvaležno se mu je nasmehnila. »Kakšen pa se vam zdi gospod, ki vam je Lorisa daroval: Ali ga imate rada?« Vera se je mirno srečala z njegovim pogledom. »Tega ne morem reči. Morda pa ni to lepo od mene. Saj je tako dober z menoj.« »Kakšno pahljačo pa imate v rokah? To je neka stara pahljača, ki sem jo kupil za gospo Dolly. Podarim vam drugo, ki se vam bo bolje podajala. Imam doma še eno, ki sem jo kupil preteklo zimo. Tista pahljača je bila last Marije Terezije in Fragourd jo je slikal. Pošljem vam jo, če mi dovolite.« »Predobri ste,« je dejala Vera. »Natančno tako ste rekli tudi Sergiju Zurovu.« Nasmejala se je. »Vendar pa vas imam rajši od gospoda Zurova.« Jura je zardel do korenik svojih lepih kodrastih las. »Tako rada kakor vašega tenorja?« je vprašal. Zdaj je bila na Veri vrsta, da je zardela. »Oh, milord!« je rekla in rahla guba se ji je pojavila na čelu. Namigovanje na Corrfeza se ji je zdelo neumestno. Lady Dolly se je v tem hipu prizibala v sobo kakor kakšna vilinska prikazen. Vsa je bila v belem in posuta z lesketajočimi se brilanti. — .......... iSSSSiSiSi; Mimi Zadnji potres na Japonskem. Na sliki vidimo, kako pospravljajo ruševine v mestu Mishina po strahovitem potresu 26. novembra 1.1. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MihAlok. — Upor v Španiji. Slika nam kaže prizor iz mesta Valencije. Spredaj je orožništvo na konjih, na desni pa prevrnjen voz cestne železnice. Ladja-poganjalka na Donavi. Namesto vlačilcev za tovorne ladje rabijo na Donavi sedaj ladje, ki tovorne ladje poganjajo. Urednik Milan Zadnck. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kožnimi. — Vsi v Ljubljani. Občinstvo kot detektiv Zlata družabna pravila za moške in ženske A. Pravila za moške 1. Kadar pozdravljaš, ne snemi klobuka z glave, ampak dotakni se samo s prstom roba klobuka. 2. Ce sedeš utrujen k mizi, podpri z eno roko svojo težko glavo, * drugo roko pa jejl 3. Ce si dovolj spreten, jej mirno z nožem. 4. Srkaj juho, dokler je vročal 5. Praskaj se, če te srbi; magari z vilicami. 6. Govori tudi, če imaš prav polna usta. — Človek namreč lahko kaj hitro pozabi, kar je hotel povedati. 7. Vsekuj se vedno krepko in glasno. To je zdravo. Za kontrolo poglej potem še v robec. 8. Govori tudi z rokami, da te bodo bolje razumeli. Ce pa govori kdo drugi s teboj, drži roke tako dolgo v hlačinih žepih, dokler ne pride zopet vrsta na te. 9. Ce poljubiš kaki dami roko, se nikdar ne pripogni k njej; njeno roko pa vedno dvigni k tvojim ustnicam, čeprav jo zaboli. 10. Glej, da ja ne vstaneš, če pride kaka dama k tvoji mizi. 2e celo pa ne, če pride tvoja žena. 11. Ce greš v kakšen lokal, pusti damo, da gre naprej. To zahteva vljudnost. Ko lokal zapustiš, napravi narobe. 12. Ce spremljaš damo na ulici in zagledaš prijatelja, pusti damo na sredi ceste in stopi k prijatelju in se zabavaj ž njim — ampak ne predolgo! 13. Ce daš komu roko, ne sleci rokavic. 14. Na cestni železnici se nikdar ne umakni s svojega prostora starejši dami, da ne bodo smatrali tega za kak poskus približevanja. 15. Ce v gostilni gospod »Ober« ne pride dovolj hitro, malo požvižgaj — to sigurno pomaga. 16. Puhaj dim tvoje cigarete vedno tvojemu sosedu v obraz. 17. Nikoli ne pomagaj dami obleči suknje — to je mučno. 18. Cisti si svoje nohte vedno le v javnih lokalih (najbolje je, če si jih čistiš z nožem, za silo pa gre tudi z zobotrebcem). 19. Pogovor drugih vedno prekinjaj, če imaš kaj važnejšega za povedati. 20. Ce bereš, si moraš prste osliniti, da boš lažje obračal strani. 21. Ce bere tvoj sosed časopis, poskusi brati ž njim vred tudi ti vsaj par vrstic. 22. Pozdravljaj vedno vsaj preko dveh miz, če vidiš v lokalu svoje prijatelje. B. Za ženske 1. Ce te predstavijo kakemu gospodu, vstani in se mu prikloni. 2. Pri mizi se češi in lepotičil 3. Na sestanke prihajaj vedno vsaj po pol ure prepozne. 4. Vsedi se vedno tako, da se vidijo vsaj robovi spodnje obleke. 5. Ce hočeš držati nož, vilice ali pa Skodelico na imeniten način, stegni mazinec kolikor mogoče daleč proč od roke! 6. Ce ti je tvoj spremljevalec predolgočasen, Kriminalistika pozna mnogo slučajev, da je Mmo sodelovanje občinstva omogočilo oblastim, da so razkrile in pojasnile ta ali oni zločin. In občinstvo jako rado sodeluje zlasti pri razkrivanju zločinov, kjer se obeta kakšna senzacija. Navadno pa se dogaja, da dobi policija že pri prvih vesteh o tem ali onem zločinu cele kupe nepodpisanih dopisov, kjer izrekajo ljudje svoja mnenja in svoja sumničenja. Mnogi pa bi bili radi detektivd-amaterji, ki ko aaj čakajo, da bi mogli pokazati svoje zmožnosti. Med detektm-amaterjti so taki, M policiji res preskrbe kakšne dobre in solidne podatke, dosti pa je tudi takih, ki gledajo saimo na sebe ta na svojo korist. Prvi, ki se navadno osebno javljajo in kd kar ne morejo pričakati, da bi dokazali resničnost svoje nezmotljivosti, so »jasnovidci«. To so ljudje, ki trdijo o sebi, da vidijo v preteklost in bodočnost. Taikih jasnovidcev« živi v vsakem večjem mestu po 5 ali 6 ali pa tudi po več, ki se ob objavi vsakega kriminalnega slučaja ‘a koj javijo na policiji, kjer razkladajo in razlagajo, kai so »videli« ali pa, kaj da sedaj »vidijo«. Taki ljudje pa za policijo ne prihajajo dosti v poštev, ker niso resni. Odpraviti pa je »jasnovidce« jako težko, ker so navadno silno trmasti in le neradi gredo iz sobe. Pa tudi če so že enkrat zunaj, govore še pred vrati po cele ure z raznimi ljudmi, katerim razlaga o svoje »pri-vide«, misleč, da je ta ali ona nagrada že v njihovem žepu. Na »pri-vidih« seveda nič ni. Ko je dunajska policija lansko leto preiskavala neki zagoneten umor, se je prijavil na policijskem ravnateljstvu že na vse zgodaj mlad mož, ki je stopil k najbližjemu uradniku in mu govoril: »Jaz sem ta in ta (povedal je svoje ime) in sem »jasnovidec«. Jaz vidim hangar! To j« ponovil šestkrat in odšel. Potem pa je prihajal vsako jutro vpraševat, če že imajo zločinca. In ko »o mu rekli, da ga še nimajo, je venomer ponavljal: »Hangar, gospod inšpektor, hangar, to je prava sled (»hangar« je velika baraka za shrambo letal). S »hangarjem« seveda ni bilo nič in s pričakovano nagrado tudi ne. So pa tudi ljudje, ki poskušajo ogromen aparat, ki je potreben za pojasnitev kakšnega zločina in za izsleditev zločincev, izkoristiti za svoje privatne namene. Ti ljudje so veliki prefrigane!, ki vedo čisto natanko, da preberejo na policiji vsako pismo in da si ogledajo bližje prav vsako ovadbo. Taki ljudje pišejo policiji n. pr. tako-le: »Takrat, ko se je zgodil zločin, sem šel tam mimo in sem videl teči nekega moža, visoke in vitke postave in sivkastih las. Njegova postava se popolnoma ujema z opisom zločinca v tiralici. Jaz pa poznam nekega moža, ki se piše(sledi ime) in ki stanuje (naslov); ta mož je zločincu neverjetno podoben«. Policija pošlje seveda takoj svojega človeka na označeni naslov, tam pa moža ni več. ker se je preselil.Ves aparat dela, dokler ga ne najdejo. Ko ga pa ima o, navadno spoznajo, da tako dolgo in skrbno iskani človek niti od daleč ni podoben iskanemu zločincu. Naslednjega dne pa se javi pisec ovadbe in vpraša, kaj je s sledjo, ki jo je on označil. »O, gospod, ta človek ni zločincu prav nič podoben! Takrat, ko se je dogodil zločin, ga spdoh tukaj ni bilo!« — »Kaj«, se začudi ovaduh, »ta da na? In da ga mi bilo tu?« — »Ne, ker prebava že 3 mesece v Pragi U — »Tako, tako«, se ovaduh še bolj začudi, v svojem srcu se pa »meje, kajti on je svoj oilj dosegel, da je zvedel za naslov človeka, ki ga on sam išče, ker m>u je morebiti kaj dolžan, aili pa iz kakršnega drugega vzroka. Takih pisem dobiva policija na kupe in na podoben način poskušajo tudi dekleta zvedeti za naslove 3Vojih ljubimcev, ki so jih pustili na cedilu in od šli kdovekam. Med »prefirigamce« lahko računamo tudi Iju-bosumneže. Navadno so to ženske. Tudi te hočejo izkoristiti vsaik večji kriminalni slučaj in JMiaiščujejo« na ta način policijo na hrbet možu, kii mu hočejo delati sitnosti in neprijetnosti. se oziraj po lokalu po drugem, ki ti je bol) všeč. 7. Pri čajankah ne sleci rokavic. 8. V gostilni naročuj vedno ti, a nikdar tvoj spremljevalec. 9. Na cesti se vedno oziraj! 10. Ne delaj nikdar dolgov. Ce tl znanec plača cestno železnico, mu tistih par fickov takoj vrni. Ce jih ne vzame, govori tako dolgo na glas o tem, da jih bo vzel. 11. Nikdar ne ponudi prva roke, če ti predstavijo kakšnega gospoda. 12. Na koncertu vedno na tiho poj melodijo. Samo na ta način lahko sosedje presodijo, če godba pravilno Igra. 13. Pojdi brž v lokal, dokler tvoj spremljevalec še zunaj plačuje avtomobil. 14. Smej se vedno krepko in na glas! * Ta pravila, ki jih objavlja lipski mesečnik »Das Leben«, utegnejo priti komu prav tudi pri nas. »Hos< samomorilcev« V bližini mesteca Grosshesseloh-a na Bavarskem so napravili čez reko Izaro, ob kateri leži tudi glavno mesto Bavarske Monakovo, silno visoko nad vodo lep in moderen most, odkoder se odpira popotniku krasen razgled daleč naokrog. Ni pa ta most znamenit le kot razgledna točka, ampak še bolj je znan kot »most samo-morilecev«, kajti na ter lostu se je že marsikdo še enkrat ozrl na ta lepi svet, predno je skočil v silno globino v deročo vodo Izare. Nedavno je skočil s tega mostu v vodo neki 14-letni deček, ker ga je bil oče doma pošteno okregal. Kmalu na »o pa sta dečku sledila dva zakonca, ki sta napisala na listek, »da gresta v vodo, ker je voda med njima preširoka«. Samomori na tem mostu so silno pogosti in odtod je dobil most tudi svoj pridevek. Major Franco, znani španski revolucijonar, je pobegnil s tremi letali iz Španije na Portugalsko v glavno mesto Lizbono. Ljubosumne ženete opozarjajo policijo navadno na kakšen lokal, kamor po njihovi vednosti zahaja mož ali pa ljubimec. »Jaz vem gotovo«, talko pi&e taka ljubosumna ženska na policijo, »da prihaja v ta in ta lokal mož, ki je na las podoben zAočdncu. Moj mož zahaja tudi v tisti lokal — poglejte enkrat tja!« Seveda si policija res ogleda označeni lokal im legitimira vse goste in dosti jih odpelje tudi s eeboj. Ko pa tak mož pride domov in ženi pove, kaj »e je zgodilo, »liži pridigo: »Prav ti je, pa domov prihajaj, pa ne boš zaprt.« Pridiga pa navadno prav malo aaleže, ker »o »dedci« dandanes že tako pametni, da vseeno ne prihajajo zvečer domov, ampak si izbero — drugo oštarijo... Drugi d etektlivi-am at e rji hočejo zopet delati nepnilnike svojim političnim nasprotnikom itd. Vse ovadbe pa policija le preiskuje, dokler ne pride na pravo sled. Hiša, ki ubira V Parizu so nedavno preiskali neko staro hišo, v kateri so ljudje kar zaporedoma mrli na prav zagoneten način. Prvi smrtni slučaj se je dogodil meseca aprila 1. 1928., ko so našli v stanovanju gospodične Carrč gospodično mrtvo v njeni spalnici. Sosedje so slišali, da je nekaj padlo na tla, niso si pa iz tega nič storili. Ko pa gospodične že cel teden niso videli, se jim je začela zdeti stvar sumljiva. Vlomili so vrata in res so našli gospodično ležati slečeno ob njeni postelji. Ker so vsi mislili, da je umrla naravne smrti, so jo brž pokopali. V njeno stanovanje se je potem vselil neki katoliški duhovnik, tisti, ki je umirajočemu Clemen-ceau-u pri odprtem oknu dajal odvezo, kar pa rodbini ni bilo všeč. Tega gospoda je našla njegova gospodinja pred dvemi meseci v njegovi sobi mrtvega — in tudi ta je ležal slečen ob postelji. Tudi takrat še niso nič mislili na to, kaj bi bilo utegnilo povzročiti smrt. Duhovnikovi gospodinji je pa gospodar dovolil, da lahko ona še nadalje ostane v stanovanju. Ko pa jo je obiskal nedavno njen brat, je tudi njo našel mrtvo v spalnici in tudi ona je ležala slečena ob postelji. Zaradi teh tako zelo si podobnih slučajev je sedaj oblast odredila zdravniško preisakvo, a doslej zagonetke še niso rešili. Raymond Poincarč, bivši predsednik francoske republike in večkratni predsednik francoske vlade, je nevarno obolel. Pravijo, da ga je zadela kap.