Posamezna številka Din 1*50. St. 189. V LfuMfanl, v soboto 23. avgusta 1924. Poštnina * gotovini. Leto 1. NARODNI j mm G?*-............................................................ ^3 1 Izhaja vsak dan popoldne. I | Mesečna naročnina: | I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. \ □ *.•*.•.••*• ......................................... Neodvisen političen «? Uredništvo in upravništvo: Woifova ulica št. 1/1. Telefon 213. -»•- •*£ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. 1 f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j ! Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. | Oogodki ob t okolfkem zletu v Zagrebu. Na Vidov dan 1. 1919 se je vršil v vem Sadu prvi sabor jugoslovenskega sokolstva. Na tem saboru je bila izvršena ob velikem navdušenju vseh Prisotnih združitev slovenskega, srbskega in hrvaškega Sokolstva v enoten Savez. Dikogar ni bilo tedaj na saboru, ki bi proti temu protestiral in navdušenje vseh navzočih — okoli 300 delegatov — je bilo velikansko, ko je predsednik sabora proglasil, da je predlog organizacijskega odseka za združitev Vseh Sokolov sprejet. Tedaj je bil sprejet tudi predlog, da se vrši prihodnji sa-!ipr 1. 1924 v Zagrebu. Kakor je bil prvi sabor v zvezi z nastopom in večjo manifestacijo Sokolstva, tako je bil določen tudi za Zagreb večji pokrajinski riet jugoslovenskega Sokolstva. Na podlagi teh sklepov sabora, ki so bili obvezni za vso sokolsko organizacijo, se je vršila letošnja prireditev ju-goslovenskega Sokolstva v Zagrebu v dneh od 15. do 18. avgusta 1924. Takrat, ko je bil izvršen ta sklep, je vladala v vseh naših vrstah enodušnost in ravno tisti krogi, ki so pozneje iz političnih ozirov izzvali v Sokolstvu na Hrvaškem cepitev, so takrat navdušeno sodelovali pri ustvarjanju Jug. Sokolskega Saveza. Ravno z ozirom na ta dejstva more danes jugoslovensko sokolstvo mirne vesti in možato odklanjati vsa brezvestna očitanja raznih, Sokolstvu sovražnih časopisov, da se je določil zlet in sabor v Zagrebu na pritisk ali v sodelovanju Pribičeviča, Or-mnašev itd. Jug. Sokolstvo ni šlo v Zagreb, da služi kakim političnim tendencam bodisi posameznikov ali celih strank, temveč da izvrši to, kar je bila njegova naloga in dolžnost. Konstatirati moramo pri tem, da so bile vse politične priprave za prireditev v Zagrebu od strani Sokolstva do skrajnosti dostojni in brez najmanjšega izzivanja ter se je izognilo vsaki najmanjši malenkosti, ki bi žalila ali izzivala nasprotnike Sokolstva. To se je moralo tako izvršiti, ker to zahteva ast Sokolstva. Ni bilo iste poštenosti ko v sokolskih Vrstah tudi v nasprotnem taboru. Že več mesecev pred zletom je časopisje naših nasprotnikov divjalo z najogab-nejšimi nappdi na Sokolstvo. Tako niz-kothe, ostudne in barabske izraze in napade, kakor so jih uporabljali nekateri hrvatski časopisi, slišimo samo med največjimi propalicami. V dokaz služijo razni članki v »Hrvatu«, »Hrvatski zastavi« itd. Jug. Sokolstvo je vse te nizkotne izpade, ki so znak velike slabosti, dostojno preziralo ter je odgovorilo na nje samo s tem, da je prišlo v petkrat več-iem številu v Zagreb, kakor bi sicer. sdhče od jug. Sokolstva ni šel v Zagreb 2 namenom pretepanja ali razbijanja. Bilo bi pod sokolsko častjo, da bi hodili na naše manifestacije s tako nizkotnimi nameni in disciplina v sokolskih vrstah je tako strumna, da onemogoči vsako nesokolsko ponašanje. Nikogar nismo prosili in silili, da naj nas pozdravlja in prisrčno sprejema, ako nas sovraži, ker hinavščine ne trpimo in tudi nikogar nismo silili, da gre v naše vrste, ako ne priznava naših načel. Z yso odločnostjo moramo zavračati vsa-t0 Podtikanje političnih namenov naše-;a dela v Zagrebu in istotako tudi izbijanje dogodkov v Zagrebu v poli-. ne svrhe. Izbruhi onemogle jeze pira B i*n p°dkupljene fakinaže, ki je iz "n S * napadala in pretepala našo deco '■ pnske ter pod zaščito policije in artilerije, ki je sicer vestno vršila sv ojo varstveno službo, izzivala na najbolj prostaški način pijanih barab, ■ so tako malenkostne, da sploh v poštev ne ondejo, napram oni veličastni povorki iugv Sokolstva, ki je pokazala Zagreb takšen, kakoršen je v resnici. Ona pri-'»rčnost in ono navdušenje, s katero je ►es Zagreb pozdravljal jug. Sokolstvo, f znak, da živi Zagreb danes pod ve-panskim terorizmom madžaronskih in zidovskih plačenikov, ki izrabljajo hr-vatstvo v svoje najpodlejše namene. I istim terorizmom je hotela ta Mfep Pred sestankom Male antante Beograd, 22. avgusta. Sinoči je obvestil romunski zunanji minister Duca Marinkoviča, da bo prišel 27. t. m. v Ljubljano, kjer se bo sestal skupno z Benešem in Marinkovičem. Politični krogi domnevajo, da bi bil to sestanek male antante. Uradni komunike notranjega ministrstva objavlja, da bo dne 26. t. m. odšel Marinkovič na konferenco društva narodov v Ženevi in da se ob tej priliki sestal na potu z Be-hešem. Beograd, 22. avgusta. Na sestanku Marinkoviča in Beneša v Ljubljani bo odgovor kakor doznavajo vladni krogi, največ o obrambni zvezi med Francosko in našo državo in da se definitivno določi politiki Male antante napram sovjetom. Na sestanku se bo razpravljalo tudi o vprašanju razorožitve Bolgarije in Madžarske. Politični krogi trdijo, da se bodo skoraj pričela v Beogradu pogajanja za priznanje sovjetske Rusije med našimi in sovjetskimi de-, legati. Seia vlade. Beograd, 22. avgusta. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, kateri je predsedoval podpredsednik dr. Korošec. Vojni minister ni bil navzoč pri seji. Na seji so obravnavali samo manj važna vprašanja. Trgovinski in zunanji minister sta poročala o sklenitvi trgovinske pogodbe z Avstrijo. Finančni minister je poročal o izpremembi v maksimalnih tarifah. Dalje so na seji reševali popolnoma politična vprašanja, o razgovoru, ki so ga člani vlade imeli z Mačkom. Maček jim je namreč izjavil, da bo HRSS še dalje podpirala vlado. Na seji so tudi sklenili, da se vpliva na Mačeka, da Radič preneha s takimi vprašanji in izzivanjem. Izjava dr. Mačeka. Radičevci za vlado. — Zagrebški zlet pa je dr. Mačeku le strankarska prireditev. Beograd, 22. avgusta. Dr. Maček je sinoči podal novinarjem sledečo izjavo: Prišel sem v Beograd radi na-daljnih zvez z vlado, katero podpira moja stranka. Istočasno pa je moja želja, da se pospešijo nekatere važne stvari, kajti vlada še ni napravila v tem času nobenih izprememb. V Zagrebu je policija še sedaj sestavljena iz Pribiče-vičevih ljudi. M; zahtevamo od vlade, da izvrši samo to, kar je sprejela v svojo deklaracijo. Vlada pa ni do sedaj še v nobenem oziru izvedla deklaracije, dasi priznavam, da se tudi ni pregrešila proti njej. Mi bi mogli nastopiti proti vladi samo v tem slučaju, ako bi ona šla preko svoje deklaracije. Poznamo vse težkoče Davidoviča pri sestavi te vlade in zato smo tudi obzirni in v svojih zahtevah nad vse skromni. Nato je govoril dr. Maček o zagrebškem zletu. Jugoslovenski Sokol velja v banski Hrvatski za institucijo samostojnih demokratov in njegov zlet v Zagrebu zna-či le proslavo Pribičeviča. Tej proslavi je prisostvovalo tudi nekoliko Davido-vičevih pristašev in celo predstavnik vlade. Vendar oni niso vedeli, kaka je stvar. Zlet je bil namreč samo manife- stacija Pribičeviča. Za ta zlet so se vršile že davno priprave in zlet znači le provokacijo hrvatskega naroda. Sam sem čul na lastna ušesa klice: Dol s Hrvati, živijo Pašič in Pribičevič! Naši ljudje so bili radi tega zelo ogorčeni, vendar pa so ohranili mirno kri in se zadrževali,- dokler jih niso pričeli jugoslovanski Sokoli dejansko napadati. — Mi nismo bili za to, da vlada zabrani zlet jugoslovenskega in hrvatskega Sokola, ker stojimo na stališču ravnopravnosti. Zamerimo pa vladi, da se je udeležila zleta in to samo zato, ker ni vedela, v čem je stvar. Odgovornost zato ne pade na vlado, marveč na pristaše Davidoviča v Hrvatski, ki so pokazali, da stojijo še vedno bližje Pribičeviču, kakor pa nam. Čudno je, da nastopajo z nami na pol. polju, na drugi strani se družijo na sok. zletih s - Srgjanom Budisavljevi-čem, najhujšim pristašem Pribičeviča. Svečanostim v Zagrebu tudi ne bi smeli prisostvovati vojska in oblasti, ker je bila to le politična manifestacija. Na koncu je dr. Maček izjavil, da bo Radič skoraj gotovo prišel septembra meseca v Beograd. Sedaj pa bo Radič posetil kako kopališče v Srbiji. JPOPOLNO POLITIČNO ZATIŠJE Beograd, 22. avgusta. Politična situacija v Beogradu je danes v popolnem zastoju radi priprav za svečanosti v Peču in Surdulici. V predsedništvu skupščine je bilo nekaj poslancev demokratov, ki so razpravljali o velikih županih, sicer pa je vse mrtvo.________ VLADNI DEMANTL Beograd, 22. avgusta. Vlada je danes poluradno dementirala vest o svoji ostavki. V svoji izjavi pravi vlada, da so vse vesti o njenem odstopu popolnoma izmišljene in da obstoji posebna organizacija, ki razširja te izmišljene vesti. ______________ DAVIDOVICEV POVRATEK. Beograd, 22. avgusta. Sinoči ob 7.40 se je vrnil iz Topole Davidovič in prinesel s seboj podpisan ukaz o računskih pregledih glavne kontrole. Danes je Davidovič konferiral z Mače-kom. Dr. Maček namerava ostati še nekaj dni v Beogradu. zabraniti pohod jug. Sokolstva v Zagreb. Toda to se ji ni posrečilo in doživela je hud polom. Zagrebški sokolski zlet je velik napredek za Sokolstvo. V isto vrsto z zagrebšo fakinažo se postavlja tudi naše klerikalno časopisje, ki je začelo posnemati nizkoten ton »Hrvatske zastave« in »Hrvata«. Ljudje, ki so imeli vedno polna usta o terorizmu, ko niso bili na vladi, izvršujejo in odobravalo sedaj najbolj nizkoten terorizem jugoslovenskega čifutstva. Čestitamo! KONFERENCA DAVIDOVIČA S KOROŠCEM IN MAČKOM. Beograd, 22. avgusta. Predsednik vlade Davidovič je danes prišel v predsedništvo vlade in pozval k sebi dr. Korošca in Mačka, s katerimi je dalje časa konferiral o notranji in zunanji situaciji. Davidovič je izjavil, da je zelo zadovoljen s sinočnjim sklepom vlade, zlasti glede vel. županov. Ukaz o imenovanju velikih županov bo podpisan še danes zvečer. Za jutri pričakujejo plenarne seje ministrskega sveta. Po tej seji bo vlada zapustila Beograd in se udeležila svečanosti v Surdulici in Peču. \ JOVANOVIČ JE LAHKO OBOLEL. Beograd, 22. avgusta. Predsednik skupščine Jovanovič je lahko obolel in je radi tega odpovedal svoje potovanje v Surdulico in Peč. Zastopal ga bo v tem Času podpredsednik skupščine Bakič. G. Jovanovič je odpotoval v Boko Kotorsko. RADIČEVCI GROZE... Beograd, 22. avgusta. Danes dopoldne se je Davidovič razgovarjal z Mačekom, ki se je izkazal zelo ofenzivnim. Maček je zelo ogorčen vsled pisanja današnje »Pravde«, ki ostro napada Radiča. Maček preti. Politični krogi nestrpno pričakujejo govor Radiča, ki ga bo imel danes zvečer v lokalih HRSS v Zagrebu. V tem govoru bo Radič odgovoril Pašiču in »Pravdi«. Izjava Mačeka in pisanje »Hrvata«, ki ostro napada današnjo vlado, vzbujata v opozicijonalnih krogih upanje, da je pad vlad« bliau. ' Napet političen poioiai v Italiii. Rim, 22. avgusta. Politični položaj postaja od dne do dne vedno bolj napet. Napetost med opozicijonalistično in fašistovsko stranko so novi incidenti še bolj poostrili. Opozicijonalna stranka se nikakor ni zadovoljila z aretacijo 50 fašistov, ki so v nedeljo do zob oboroženi vpadli med opozicijo, ki bi se sicer mirno razšla. Fašisti so šli celo tako daleč, da je neki fašistovski častnik udaril karabinerja, ki mu je prepovedal vhoteži}o naše in naših slovanskih bratov in sester delo in bivanje v Zagrebu — vse to se je zrušilo v zalogo njihove Sramote, ki ni na lepoto in vzvišenosti našega Zagreba vrgla nobenega madeža. Samo hladnokrvnosti, disciplini in preudarnosti naših bratov in sester se moramo zahvaliti, da ni težka in neustrašena sokolska pest dala dejanskega zadoščenja žaljeni časti, ampak da smo šli preko vseh inzultov in sirovo -sti z veličastnim preziranjem na dnevni red. Hvala bratom Čehcslovakom, Poljakom in Rusom, ki so nas obiskali in dvignili naše prireditve v sijaj sokolskega bratstva in slovanske vzajemnosti. Videli in spoznali so vse v luči resnice, svojo objektivno sodbo so ponesli s seboj, a čuli so tudi naše zagotovilo in mu dali popolno priznanje, da hočemo in moramo samo s svojim ponosnim, samozavestnim, poštenim in čistim sokolskim življenjem premagati vse zapreke, dokler v raši svobodni domovini ne postane meso in kri naše geslo: Kdor Jugoslaven — ta Sokol. Največje važnosti za Sokolstvo in Slovanstvo so naša zagrebška posvetovanja o osnovanju Slovanske sokolske zveze, ki jo uresniči bližnja bodočnost. V tej gledamo novo velesilo, ki ji bo vihral na čelu sokolski prapor, a pod njim bo zbran ves Slovanski sokolski svet, junaško in bojevito vzravnan in pripravljen na pohod v čast, slavo, veličino in zmago vsega Slovanstva in vse ogromne slovanske zemlje. Sovražnikov se ne bojimo, njih števila ne glejmo. V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina. Vsi v vrste Sokolstva, vsi na sokolsko delo! Zdravo! Starešinsivp Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1924. E. Gangl, starosta. Miroslav Ambrožič, načelnik. Dr. Riko Fux, tajnik. rgn: Problem gospodarskem parlamenta (Dalje.) Kakor soglašajo vsa ta lepa pričakovanja, tako se razhajajo mnenja v nejasnih koncepcijah v ustavnopravnem Položaju, ki naj ga zavzame gospodarski parlament. Skušajmo razdeliti ta mnenja na tri vrste in oglejmo si njihove načrte. Najradikalnejša struja zahteva krat-komalo odpravo političnega parlamenta v sedanji *podobi in nadomestitev njega s popolnoma ali vsaj pretežno gospodarsko zbornico. Značilno je, da so za to rešitev ponajveč politični prosvetljene! onih narodov, ki so za to reformo najmanj pripravljeni in se imajo, boriti že z začetnimi težkočami parlamentarizma, nadalje konzervativni dr-žavnopravni teoretiki ko poklicani lau-datores temporis aeti, klasični revolucionarni idealisti kakor Proudhon in ; ideološko preenostransko orientirane polit, stranke, ki menijo v novem redu priti do večje močL Tako so n. pr. zahtevali popolno sindikalizacijo naše fedine skupščine jugoslov. zemljoradni-ki, ki so v ustavnem načrtu predlagali, naj se voli naš parlament na temelju splošne in enake volilne pravice in sorazmerno z njih številčno močjo od organiziranih poklicev in to po listah za celo državo. Tako je nameraval Stam-bolijski potom profesionalnega volilnega prava izročiti parlament svojim Seljakom ter jim pridružiti še par pomembnejših gospodarskih organizacij. Podobna je tudi koncepcija nemško- ljudsrtvene (deutsch-volkische) stranke, program in agitacija katere sta polna invektiv proti sedanjem parlamentarnem ustroju in sanja o Veliki Nemčiji, zgrajeni na federativno - stanovskem polit. redu. Druga umirjenejša struja vidi svoj ideal v dualistični rešitvi problema ter šteje v svojih vrstah mnoge kot avtoritete priznane politike. Poleg političnega parlamenta, ki naj se s tem razbremeni in vrne pravim njegovim nalogam, naj bi se vstvaril še poseben stanovski parlament z lastno in paritetno zakonodajno močjo, lastnim kom-petenčnim področjem in lastno ekse-kutivo. Oba parlamenta naj bodeta skupno ena pravna enota, en narodov organ, ki izraža sicer ločeno po nalogah, toda eno nedeljivo narodovo voljo, vsaki previšujoč drugega v lastnem svojem delokrogu. Načelna nasprotstva naj bi se uravnavala v posebnih delegacijah, kamor pošlje vsaki enako število zastopnikov. To stališče je pri nas v ustavnem načrtu predlagala Slov. ljudska stranka s svojo zahtevo po sicer enem, a funkcijonalno dvojnem parlamentu, od katerih bi politični parlament v gospodarskih zadevah moral biti vezan od sklepov gospodarskega. Sorodne so koncepcije, kakor jih je zastopal Bismarck, Millerand, Mosca, projekt Mussolini-Acerbo, po katerem naj se senat spremeni v gospodarsko zbornico na ta način, da se v njem izvestno »NARODNI DNEVNIK«, 23. avg. 19?4. in dosti veliko število mandatov zasi-gura zastopnikom gospodarskih, delavskih, konzumnih itd. sindikatov. Ta misel je našla tudi drugod mnogo navdušenih zastopnikov. Tretja in najmočnejša struja umuje o novem redu v duhu postopne evolucije in bi se zadovoljila bodisi načeloma za vselej ali samo začasno z javnopravno političnemu parlamentu podrejenimi gospodarskimi zbori Ta struja noče zrevolucionirati obstoječih naprav, temveč le omiliti njene nedostat-ke z gospodarskim parlamentom kot in-formačno instanco, ki naj bo neke vrste pripravljalna komisija in oricijelni, obvezni posvetovalni organ polit, parlamenta, ki bi mu ne odstopil nič od svojih vrhovnih prerogativ, temveč bil le obvezan v vseh zakonskih projektih prej slišati mnenje gospodarskih zastopnikov. Organizačni plani tega organa Se zamišljajo na razne načine, pač indi-viduelno po gospodarski strukturi vsake dežele, v glavnem pa po vzorcu nemškega »Državnega gospodarskega sveta«, kot nekake centrale narodne ekonomije. Francozi navezujejo v tem oziru na zgodovino ter propagirajo sklicanje »des Etat? Generaux de 1’ Eco-nomie Nationale-. (Matin-ova iznajdba, ki se je naglo vživela.) Nič manj razdvojena kakor glede ustavopravnega položaja gospodarske zbornice in še manj precizna so še mnema glede njere organizacije in pa novega volilnega reda. Vrniti se enostavno k srednjeveškim metodam ni mogoče, ker so danes poklicni stanovi svobodni, medtem ko so bili tedaj korporativno in deloma tudi rodbinsko vezani, prenesti pa na zamišljeno novo tvorevino volilni mehanizem polit, parlamenta, se pravi, vnesti vanjo ravno iste fikcije, ki so najbolj pripomogle k dekadenci sedanjih zakonodajnih zborov. Predvsem, katere gosp. panoge, kateri stanovi (ker jc že nekaj tisoč različnih) naj bodo zastopani? Ali vsi, ali pa samo tisti, ki so važni za celotno narodovo gospodarstvo? Ah naj se stanovi že v spodnjih instancah zedinijo na skupnih zastopnikih v osrednjem svojem zastopu in po katerih vidikih, da se kateremu ne bode godila krivica? Ch. Rist, gotova velika gospodarska avtoriteta, predlaga zastopstvo velikih organizacij proizvajalcev, potrošnikov in štediteljev, le da bi zastopniki morali biti strokovno-kvalificirane osebe^ (La politique ržpublicaine, 1924). Drugi predlagajo specializacijo: kapital, deio, potrošnja, tretje bi hoteli še posebne skupine za poljedelstvo, tehniko, trgovino in administrativne ter svobodne poklice, četrti (n. pr. Klein v »La syn-these politique, 1923) priporočajo kot izborne edinice korporacije, ki jih definirajo kot skupnost vseh onih oseb in obratov, ki so zaposleni na proizvaji enega in istega produkta. Pa naj' si bo že kakorkoli, jasno je, da se bode moralo, ako naj bode vsaj v glavnem ugodeno7 načelu pravičnosti, zastopstvo v gospodarskih zbornicah ustavnim potom razdeliti po odlomkih na posamezne večje grupe poklicev, tako da bi personalno vprašanje spadalo v delokrog poklicnih organizacij samih. Ta stabilizacija posestnega stanja v gosp. pari zastopstvu bi seveda ne mogla ostati trajna, ker se neprenehoma spreminja važnost posameznih panog ,za celotno narodovo gospodarstvo, in bi zahtevalo vedno nove revizije. Razume se, da planimetrična volilna geometrija, ki je prikladna volitvam v politični parlament, ni uporabna za gospodarske zbornice, ter da se bo morala zameniti s kakšno stereometrično konstrukcijo, t. j. volilno pravico bi izvrševali poklici kot taki, kot kolektivne V. Ddoševič: Izpolnitev Sella. (Kliaiska pripovedka.) Ko Je modri, slavni in veliki cesar Jun-Ho-San prevzel vlado od svojega očeta, gospodarja zemlje Huar-Mu-Slana ln ]e zasedel prestol svojih očetov, je stopil po običajih naše zemlje predenj najvišji obredni aranžer in le med sto pokloni postavil navadno košarico iz čevkastega protja pred prestol. — Kaj naj to pomeni?« je vprašal mladi toebeški sin milostno. — Gospodar sveta, — le od go vodi oni, — v naši modri deželi Je navada, da se postavi ta navadna košarica pred svitli prestol cesarjev. V svojem življenju piše cesar ' na papir svoje tajne 'želje in Jih spušča v košarico. In dokler živi cesar, se ne sme ni-fcfie dotakniti te košarice. Ako ga pa nebo ugrabi zemlji, z drugimi besedami, ako se prešli k svojim očetom, z drugimi besedami, ako umre. tedaj se razvijejo ti papirji in želj e pokojnega cesarja se Javno prečita jo in Ssveta dolžnost državljanov je, da se te žeje Izpolnijo. — Sijajna naprava. — Je dejal Jun-Ho-San, Rad bi vedel, kakšne želje so izrazili &»jl prednikit — — Na to vprašanje ti bo odgovoril dvoriti zgodovinar, sotačna milost! In vstopil Je, globoko se klanjajoč dvorni zgodovinar, pripravljen na odgovor. — Ali je bito po smrti mojega pradeda Velikega Tun-Li-Tši-Sana najdenih veliko ■želja ln kako so a# glasile? je vprašal cesar. — Luč sotaca! Nasmešek neba! Ko Je dobo oropalo zemljo ln le prenehal bivati JMJ&JDSag presvetli praded. 1« X njegovi košarici najdenih toliko želja, kolikor dni je štela njegova pravična in slavna vlada. Na vseh listkih pa je bilo zapisano eno in isto. Vsak dan, preden je šel spat, je napisal isto želio. — — In kakšna je? — — Tvoj praded veliki Tun-Li-Tš -San je bil zelo moder in predvsem pravičen vladar. Nad vse druge čednosti je gojil pravičnost, ki je cvetela v njegovem srcu, kot cvetka; Njegova edina želja pa Je bila: Sodniki naj sodijo pravično, modro, pošteno in nepristransko.-!: Ko Je bila ta želja javno prečita-na, so padli vsi na kolena in slavili božansko modrost visok.'pokojnega cesarja. — Al! je bila ta želja tudi izpolnjena, kakor se spodobi? Je vprašal cesar. — Gospod in vladar, modrost in veselje sveta! je odgovoril dvomi zgodovinar ter padel na zemljo. — Ne ljudje, marveč okoliščine vladajo svet. Planeti vodijo gibanje zemeljskih stvari. Med zmaji, ki vladajo svet, niso le dobri, marveč tudi zlobni. »Med namenom in dejanjem,« Je dejal Gon-fucij, » obstoji prav tako razlika, kakor med dobrim in zlom. Človek je često podoben norcu In slepcu, obrne se na levo, kadar bi moral iti na desno in zaide na napačna pota, dasiravno polčg njega vodi ravna cesta. Kratko, želja tvojega modrega pradeda do danes še ni izpolnjena. — — Dobro, kakšne želje pa Je Imel moj ded? — Je hotel vedeti Jun-Ho-San. ' — Vlada tvojega deda, velikega A-Puo-Tšin-Juna Je bila dolgotrajna in srečna, — je odgovarjal dvomi zgodovinar. — V zgodovini ima Ime: Nesebični. Ako se Je kak podkralj pregrešil in bi moral plačati v cesarjevo zakladnico denarno kazen, Je dal 1 sesar krivca takoj obglaviti* Ni bil *d«tt ti* edinice, in sicer stopoma od nainiijih do najširših. Ker so pa vezani na izvestno ozemlje tudi poklici in so v tem oziru ravno posamezne pokrajine obenem navadno tudi izrazite, svojebitne gospodarske individualitete, bi se moral spojiti sindikalni sistem (volitve po poklicih) z regionalnim sistemom (volitve po pokrajinah). Od tega socijalno-teritorijalnega volilnega reda se pričakuje udejstvitev državnoupravne de- Štev. 189. centralizacije, ki ie danes na evropskem zapadu in deloma tudi v Srednji Evropi ena od glavnih zahtev vodilnih političnih krogov. Gospodarska zbornica bi potemtakem ne bila nič drugega, nego sindikat sindikatov, nekakšen clearing, kjer naj bi se sporazumno izravnavala nasprotja med poedinimi kolektivnimi gmotnimi interesi, predno se novo ravnovesje ne uzakoni s sklepom političnih parlamentov. (Dalje prih.) Politične vesti. = Nemški parlament bo najbrže razpuščen. ker je le malo. verjetnosti, da bi nemški nacijonalci glasovali za sprejem Londonskega dogovora. Brez nemških nacio-nalcev pa je dvetretjinska večina nemogoča. Sedanji nemški parlament šteje namreč 472 članov in znaša torej dvetretjinska večina 340 glasov. Za sprejem Londonskega dogovora pa bi glasovalo: 100 /socijalnode-mokratičnih poslancev, 65 poslancev cen-truma, 44 poslancev Ljudske stranke, 28 demokratov, 16 poslancev bavarske ljudske stranke in IS članov gospodarske stranke, skupno torej samo 268 poslancev. Mogoče pa bi bilo, da bi se nemški nacijonalci. odstranili pri glasovanju in bi bilo pri glasovanju navzočih samo 366 poslancev. V tem primem bi razpolagala vlada s potrebno večino. Verjetno pa je, da bi se absentirali v slučaju odsotnosti nemških nacijonalcev tudi komunisti In poslanci plemenske stranke. V tem slučaju pa ne bi bilo za sprejem zakonov potrebnega kvoruma in v Da\veso-vein načrtu predvideni zakoni ne bi mogli biti sprejeti. Pogajanja vlade s komunisti in poslanci plemenske stranke so bila brezuspešna. Zato se govori, da bo parlament razpuščen in da bodo razpisane v najkrajšem času nove volitve. Velik de! vladnih poslancev pa vseeno upa* da bodo nemški nacijonalci omogočili sprejem potrebnih zakonov, ker bi drugače prišla Nemčija v najtežji poiožaj. — Mac Donaldovo Dismo Herriotu se v francoskem časopisju obširno komentira. Ker izjavlja v tem pismu.Mac Douald, da je Anglija slej ko prej na stališču, da je bila zasedba Poruhrja nepravilna, izrablja opo-ziciia pismo za ostre napade na vlado. Debata v francoskem parlamentu se bo enako sukala okoli tega pistna. Splošno se pričakuje, da bo nastop opozicije v francoskem parlamentu oster, da pa bo imela vlada sigurno večino = Sovjetski proračun za leto 1924-25 je izdelan. Dohodki izdaje bankovcev niso sprejeti v proračun, temveč samo pravi dohodki sovjetov. Velik del potrebščin bo krit z notranjimi prisilnimi posojili. Med izdatki so zlasti povečane postavke za ljudsko šolstvo, in sicer pred vsem za izboljšanje plač ljudskošolskim učiteljem na deželi. = Verski boii v Indiji, Hindi imajo V Nizamu pri Ha.ideradabu svoje največje svetišče. Vsak prvi pondeljek v mesecu nosijo sveto podobo boga v veliki procesiji skozi mesto. Nesrečen slučaj pa je hotel, oa je bil istočasno veliki mohamedanski praznik Mohar. Procesijo so smatrali moframe-danci za provokacijo in so zato napadli procesijo, naskočili 'svetišče Hindov, pretepu vernike in končno ziomili sveto podobo in nek posnetek svetega bika. Nato so dva dni pozneje razdejali Hindi neko turško mošejo. Mohamedanci so odgovorili Hfndom s tem, da so razdejali petnajst templov Hln-dov. Položaj je v mestu sedaj tako napet, da se Hindi ne upajo na ulico. Tekom nemirov je bi! ubit tudi nek policijski komisar. V mesto je prišlo vojaštvo, ki je le s težavo napravilo mir. vesti« V Lisaboni je bilo izvršenih več bomb* nih atentatov. Več trgovin je bilo pri tem porušenih. » Bolgarki eetsšl so pri Gjevgjeliji na* padli grško obmejno stražo. Nemški listi poročajo, da je v bojih v Maroku padlo v tujski legiji 3000 Nemcev. Pod viado Primo d'? Rivere je bilo zatrtih 18 španskih listov. Pri Cascaes na Portugalskem sta trčila dva, vlaka. Šest oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. V osredaji Nemčiji so bile velike povodnji. V bližini Magdeburga je nastalo kar celo jezero. Vsa žetev je uničena, vse pol' no živine je utonilo. enajst poljskih dezerterjev je skušalo preplavati reko Varte. To pa se je posrečilo samo trojici, vseh ostalih osem vojakov je utonilo. , Na Dunaju se je kruh zopet podraži1’ Podražitev utemeljujejo peki s podrtžltvijo moke. V Berlinu sta trčila dva Voza cestne železnice. Osem oseb je bilo težko, več pa lahko ranjenih. Nemški državni dohodki so znalali Julija meseca 583 milijonov zlatih mark. proti 472 miljenem meseca junija. stih, ki bi se dal potolažiti z laskanjem, ka-kakor se to dogaja dandanes. Blesk denarja ni potolažil njegove leze in ko ie bil prečit an listek z njegovimi željami, se je izkazalo, da je samo eno težilo njegovo srce. Imel Je modro navado, da je ob vsaki novi luni pisal svoje želje. Ko je priplaval mesec na nebo, se je pogovarjal fVoj jjed s svojo dušo, napisal nalo svojo tajno željo in jo vrgel v košarico. Po njegovi smrti je bilo najdenih toliko listkov, kolikor mesecev je trajala njegova vlada. Njegova duša je bila modra in želja njegova je bila vedno ista. Ka vseh listkih je bilo zapisano eno in isto: mandarini naj se ne dajo podkupovati!« — Ali je bila ta želja Izpolnjena? — je vprašal Jun-Ho-San. — Gospodar sveta, — Je vzkliknil zgodovinar. — Vlada tvojega modrega očeta je bila samo z enim zagrenjena: mandarini so se le preradi dah podkupovati! — — Dobro, — Je dejal Jun-Ho-San po kratkem pomisleku. — Ali Je bido po smrti mojega očeta, modrega Huar-Mu-Slana (njegovo ime bodi večno visoko češčeno) najdenih veliko listkov z željami? — V košarici tvojega očeta, — ie odvrnil dvomi zgodovinar, — smo našli en sam listek. Modrost njegovega celega življenja se je izzrcalila v želji: Kako rad bi ne bil cesar! — In je bil edini cesar, čigar želja se je Izpolnila. Ko je umrl. Je nehal biti cesar. — — Dobro, — Je dejal Jun-Ho-San to se je obrnil k najvišjemu obrednemu aranžerju z besdami: — Košarico lahko prebrnete in vzemite tudi papir in črnilo proč. Meni to ne bo potrebno. In vsi so se čudili modrosti mladega cesar}* ProsveSan ‘ Ljubljanska opera. Ker je gdč. Rozu-mova obolela, so za sinoči odpovedali predstavo »Carjeve neveste« in so iz lanskega repertoirja ponovili Rossinijevo opero buf-fo »Seviljski brivec«, ki spada v naši operi med najbolj udomačena, priljubljena in zelo pogosto ponavljana dela. Dasi je opera stara, ima zbog svoje melodijoznosti in zabavnosti še vedno dovolj privlačne sile. Pri nas zagotove tej Operi uspeh nosilci in nosilka glavnih vlog. Gg. Betetto, Popov in ga. Lovšetova so v »Brivcu« dovršeni, nič manj tudi g. Zupan. G. Kovač je z izjemo nesrečne serenade v I. dejanju — dober. Številna publika se je izvrstno zabavala. Ljubljanska drama bo igrala v petek, 22. t. m. irancosko veseloigro »Paglavko« V glavnih vlogah nastopijo dame; Nablocka, Juvanova, Medvedova. Vera in Mira Danilova, Ježkova, Rakarjeva, Gorjupova, ter gg. Putjata, Skrbinšek, Peček itd. Režijo vodi g. Putjata. Začetek ob 8. zvečer. Drugo gostovanje opernega pevca dr. Maksa Morlca. Odlični pevec tenorist dr. Mak so Moric si je s torkovim nastopom na mah prisvojil vse občinstvo; gostuje drugič na našem odru kot Turiddu v operi »Cavalleria rusticana« v soboto, dne 23. t. m. Isti večer nastopi prvikrat na našem gledal, odru operna pevka gospodična Božena Vanečkova in sicer poje vlogo Lidunke v operi »V vodnjaku« In pa vlogo Santuze v »Cavalleriji rusticani«. Vloga Lidunke sicer ne spada v njen operni repertoar, vendar jo je prevzela iz posebne naklonjenosti in ljubeznivosti, samo, da omogoči operni predstavi v soboto, to pa zato, ker je gospodična Rozumova. ki je pt! premieri pela vlogo Lidunke, obolela za angino in najmanj teden dni ne bo mogla nastopati na našem odru. Ruski komorni pevec A. Valentinov. Za bodočo gledališko sezono je angažirala uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ruskega komornega pevca-tenorista Valentinova kot svojega člana. Gospod Valentinov je rodom iz Moskve ter je dovršil pe-trogTaški konzervatorij. Nato je bil angažiran kot prvi tenor petrogradske opere »Narodni dom«. Po angažmaju v Petrogradu Je odšel na moskovsko opero »Zimina«, kjeT Je kreiTal vse prve tenorske partije z velikimi uspehi. Po revoluciji je odšel iz svoje domovine ter potoval škoro po vsej Evropi. Nastopal je na Danskem, Holandskem, pel v Švici in v Avstriji, posebno na Dunaju kot gost ljudske opere. Zadnje leto je bil angažiran kot prvi tenor opere v Gradcu. Gospod Valentinov ima naštudiran zelo obsežen TepeTtoar. V Ljubljani nastopi prvokrat v začetku septembra t. 1. »Cavalleria rusticana« z dr. Moricera v našem Narodnem gledališču. V soboto dne 23. t. m. se vrši v naši operi repriza obeh enodejank in sicer »V vodnjaku« ter »Cavalleria rusticana«. Lldunko v operi »V vodnjaku« in pa Santuzzo v »Cavallerii rusticani« poje tokrat gospodična Božena Vanečkova. Vlogo TuTidduJa pa poje kakor pri prvi predstavi tudi tokrat dr. Moric. Vse ostale vloge so v Isti zasedbi kakor pri prvi vprizoritvi. Nedeljske predstave v Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 24. avgusta se vršita v Narodnem gledališču v Ljubljani dve predstavi in sicer vprizori drama ta večer ob 8. velezabavno ameriško veseloigro »Firma P. B.«, v operi pa se poje ob pol 8. opera »Gorenjski slavček« v svoji navadni Izvrstni zasedbi. Na obe predstavi opozarjamo posebno občinstvo z dežele in pa naše goste iz cele kraljevine, vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v fctaUUičifc REPERTOAR NARODNEGA'GLEDALIŠČA Petek, 22. avgusta. Drama.: Paglavka, veseloigra. Začetek ob 8. Sobota 23. avgusta. Opera.: V vodnjaku, Cavalleria rusticana, gostovanje dr. Maksa Morica. Začetek ob pol 8. Nedelja 24. avgusta. Opera.: Gorenjski slavček, narodna opera. Začetek ob pol 8. Nedelja, 24. avgusta. Drama.: Firma P. B„ veseloigra, začetek ob 8. Operna pevka Božena Vanečkova. Uprava Narodnega gledališča V Ljubljani je pridobila za našo opero odlično češko pevko - sopranistko gospodično Boženo Vane* čkovo. ki je b la do sedaj članica Nar«dne£a gledališča v Bmu in v Olomucu. GosP°P* čna Vanečkova nastopa četrto leto n> ter je v tej dobi naštudirala In odlila J13 vlog iz raznih oper. Naštudiran Ima ves češki operni repertoir, poleg tega pa razne Verdijeve, Puccinijeve, Wagnerjeve, tove in druge opere. Med svoje najboljše vloge šteje Smetanovo Libušo, Mlado » Daliborja, Vendulko vz Poljuba, Mafiftkc ® Prodane neveste, dalje Dvofakovo Rusal* ko, Foersterjevo Evo, Tatjano iz Onieslna, Marto h Nižave, Madame Butterfly, Tosco* Aido, Eleonoro Iz Trubadurja, Straussovo Salome itd. Gdč. Vanečkova je pela tfieseca maja t. 1. tudi na Dunaju ob priliki gostovanja olomuške opere, katere gostovanje Je sprejela dunajska kritika nad vse pobvatao. Na našem odru nastopi prvikrat v soboto, dne 23. t. m. Skladatelj Peter Jereb, organist v Litiji, namerava na Jesen Izdati 12 moJkm I® mešanih zborov, ki bodo gotovo dobrodošli šibkejšim pevskim društvom na dežali- Srbski skladatelj Milenko Paunovič je dovršil svojo II. simfonijo za veliki orkester. Prvo njegovo simfonijo je lansio leto izvajal dr. Čerin. Kritika se o delu rf Izrazila posebno pohvalno. Dopisi. Slovenska Bistrica. V noči od 15. na 16 t. m. sta bila tukajšnjemu posestniku in lesnemu trgovcu ukradena dva težka konja lisičje barve z velikimi belimi lisami na glavi. Tatovi so razen konj ukradli tudi 3 konjske opreme in en manjši voz. Domneva se, da so se odpeljali tatovi proti Hrvat-ski ali avstrijski meji in tam vse skupaj piodali. —.Prosvetno ministrstvo je kon-čnoveljavno odobrilo otvoritev meščanske šole v Slov. Bistrici. Občina Je dala v to svrho prejšnjo, Izpraznjeno deško šolo v Šolski ulici na razpolago. Ker je novo šolsko leto že skoraj pred durmi, ni upati, da bi bila meščanska šola še letos otvorjena. — V Ritoznoju Je umrla na svojem posestvu 80 le (na profesorjeva vdova Lora Cu-scoleca, ki je veljala v celi okolici kot zelo dobrotljiva žena. V Sentevcu pa je umrl za jetiko posestnik In gostilničar Josip Veber, naslednik prejšnje znane gostilne »Špan* ring«. L E K E NA OB O B BOKE O. D ernatovic MESTNI TR<3 » v Narodni dnevnik«, & avg. fi>M< ^ .. ;. ------ ^^ j>*%»%'% %r^ Žtf <% l%l%l* Stran 8, Dnevne muli. j OdUkovanje t ameriškem poslanl- Jutri, dne 23. t. m., bo ua svečan na-odlikovan v ameriškem poslaništvu v 'gradu profesor Cvijič. Izročitvi bodo iostvovali prosvetni in zunanji minister predsednik narodne skupščine. Dr. Cvijič radi svojih zaslug na znanstvenem polju uspvan od ameriškega profesorskega uienja. — K izpremembi zakona o državnem »niškem osoblu. V prometnem ministr-u Je sestavljena posebna komisija, ki bo ■Delata predloge za izpremembo zakona o ravnem železniškem osobju, kakor tudi c l^edbo o razvrstitvi celokupnega že-pnškega personala. ii —. Malarija. V okolici Dubrovnika in *« m4 Za^e'a močno razsajati mala-R, Nekateri ijudje so tako nevarno obo-~ so morali iskati pomoči v antlmala-rdra .• P°stajali. Ministrstvo narodnega avja 1* Podvzelo vse potrebne mere, da 2» moiK1l-aTna bolezen lokalizira in udušl ariav« oboleli prejemajo zdravila na iavne stroške. laviiiT ▼ Slavoniji. Te dni se je po- kre rV, pri Zemunu 5 slučajev ko-»tvp«, i so v*> umrlL Posebna zdrav-toeot!!?- k°®felia se je napotila v Beško, da čseh» , 50 res umrle nenadoma obolele taiin ,za, bolero. Vsa vas je za enkrat izoU-'• ® kontumacirana. sobnT Predavanje t hlgiienski razstavi. V j *>> dne: 23. t. m. predava ob 16. uri g. Tone, zdravnik v Ljubljani »Pro-• k“ke v Sloveniji«. 4otofl~, > 7. 8 v Beogradu. Te dni so nena-iie.lttr. stavkati nameščenci beograjske W * e‘ Skupina diiakov-tehnikov se je ,V»e .Ponudila prostovoljno, da prevzame traiau xV ^ektrarni tako dolgo, dokler bo stavlff * av'ca- I" tako je bil Beograd kljub obuti ^»vetljen. Tudi tramvaj je bil v kakor navadno. Is so stvari? L. Z. in F. R. sta ktriiCi v St. Vidu prodajala 1 velik ele-ia|a«iač E 440, P. S. 30, 1 manjši E .220, ] P. S., 1 preparat k mam- PtttL .gailiaeu K. A. 81 III., 1 električni am-««ete?Mer E 220' 3 P. S., 1 električni vol-tDgr , N- «52, 1 električni mali zračni mo-^tvJi PrepaTat za napravo električne luči. Dri domnevno ukradene. Ogledajo se Sodišč, » v Ljubljani soba 95. Deželno 1^21 y LwWjani, odd. IX. dne 19. avgusta Afgan^L.it vseh aparatov znamke »Knock-wunor’i * ne gase z vodo, ampak s penami, išaie j ,sta pade, takoj uduši ves ogenj. Na jU spl0h rtr,acije, ako pena škoduje obleki Wa nP ^terijalu, se nam je pojasnilo, da «ia n6{tI)u^a nikakih sledi, ter je popolno-p0]vi?<11l‘va- Tvrdka, ki je napravila gor-feenio ^*s’ ima tudi specijalne aparate za c^ar ga bencina- olja. petroleja itd., ^vine izar>aino zla.stl veletrgovine in tr- kNam 2 0 gorljivimi tvarinami. Pripo- »lt( 0‘ °’ da se s temi aparati zamore udu-bleia ?.',*oreCih rezervoarjev, bencina, pe-4]CVg 'td., ne da bi se pri tem kakorkoli ' iz« kviiliteta preostalega materijala. J*llk tega aParata le napravljen nov .Korak k obrambi našega premoženja, lt * vsem Industrijskim in trgovskim *vn na^ava l£ar najbolj priporočljiva. -nie zastopstvo za vso Slovenijo ima W0r„ra*> družba z o. z„ Ljubljana, Kolo- Weres u*ica 34'^- nadstropje, kjer so s sentorn vsa pojasnila na razpolago. Hoi.rr., “azstava kopaliških podjetij ter ^ h, ooališč kralj. SHS v Pragi. Turi-**«red-druStvo »Adrie«, Praga I./P. V. V. v*i “l na letošnjem praškem jesenskem IJ24 ®,mu v dneh od 21. do 28. septembra flsih ,azstavo kopaliških podjetij ter inoT-S&J^aiišč kralj. SHS. Po letošnjih iz-ta n'v? ni potrebno dvomiti o tem, da je belo H” reklame potreben, ter da bode tudi 3> pj^fteten. Pogoji udeležbe bodo sledeči: S fl„_‘°ibina se računa no zavzeti površini ? dcm'u,Julna se računa po zavzeti površini % Ks ??Kč. Najmanjša pristojbina znaša JOO Kx’ jsak razstavljalec vloži kavcijo razsta,’i: ,l se naknadno obračuna. 2. Vsak Wo K* ys r#zstavV i1 /nateriJ, ec mora potreben razstavljalni {S24 v • Pripeljati najpozneje do 15. sept. V f-L^Jn^ustrijsko palačo na razstavišču. 3. »like ^iclil se lahko nahajajo: fotografije, ^zvmftltivl i- P- in sicer samo dobri Izknučem^K1 in kri5eči l>lakati in pod- *>beti XiriBUprava ie Pripravljena prešerno razloži«a dlaP°sltive ter slike priim ki nimato’ „?veflt‘ tudi razsvetliti, ko po možnosti osit'vov' slik ltd' se ZZrU, Preskrbe iste v umetni-režijsko ceno. Število encev je cejeno. Prijave se spreje-i.najdalie do 25. avjaista 1924; obenem •nico naj se sporoče velikosti raz- gialnih Venetov —r2eVmr se oPo-fi3’ da le velikost diapositivov 8 in pol x fcati: ^ . napripravnejša. Pxjjave j„ in{0T-V V daie društvo »Adrie« Praba I 'T- Pravlilčei1 stolp. Stolpic, ki je izlo-v drogeriji »Adrta« v bedeiiburgovi uli-, le narejen iz šatulj po vsem svetu znane •vomaltine«, ki je prirejena te svežih ja-• naelca. kakaoa ia or« ^ wulexjev.esft eJostrakta. Ljubljana, 22. avgusta, ’ — Prvi ranjenec v svetovni vojni. Te dm se bori s smrtjo v Badovincih y Srbiji kmet Kosta Oračarid, ki je obolel na posledicah ran, zadobljenih v začetku svetovne vojne. Oračarič je prvi- ranjenec iz svetovne vojne. Drugi dan po vojni napovedi je šel preko Drine na svoje zemljišče. Avstrijski financarji so streljali nanj in ga težko raniti v prsa in v roko. Ker so mislili, da je ranjenec mrtev, so ga pustili ležati. Oračarič pa se je polagoma dvignil in z veliko težavo prispel domov. Moral se je vleči na bolniško posteljo, katere od tedaj, ko je bil ranjen, pa do danes, ko so mu šteti dnevi, ni zapustil ve-č. — Čarugova obsodba. Obsodba Čaru-gove razbojniške tolpe je te dni Izdelana in izročena v prepisih zagovornikom, da prijavijo pravne ieke. Obsodba znaša 127 tiskanih pol. Zapisnik glavne razprave je tudi gotov in tehta poldrug kilogram. Zapisnikar Mihič je delal dva meseca noč in dan, da je napisal ta zapisnik. Čarugov spis je visok en meter, ako se zloži na en kup. V sodnih krogih se zatrjuje, da na smrt obsojeni Carugovci ne bodo obešeni pred mesecem decembrom t. 1. — Razstavljalcem konj za razstavo konj, ki bo v nedeljo, dne 24. t. m. na ljubljanskem velesejmu se sporoča, da je prometno ministrstvo dovolilo polovično pre-vožnio po železnici tudi za prevoz konj na razstavo. Pri prevozu konj v Ljubljano se plača cela pristojbina, zato pa se odpravijo konji nazaj na podlagi prevoznih dokumentov brezplačno. — Pozor! V zadnjem času se je pojavil na Dolenjskem pod krinko agenta društva za prodajo Singerjevih šivalnih strojev človek, ki se predstavlja pod imenom Dim, odnosno K. J. Kuehrn, zastopnik centrale in filijale Zagreb-Belovar. Od tvrdke nima nobenega pooblastila. Osleparil je že več strank s tem, da prevzema nakupnino za prodane stroje, katere seveda stranke nikoli ne bodo dobile. Javnost opozarjamo pred tem sleparjem. -*•- Zmerno uživanje čaja učinkuje na naše živčevje pomirjevalno. Vsi, ki bolehate na živčevju, pijte vsled tega več čaja, nego kave. Priporočamo čajne mešanice »Budha«. Dobi se jih povsod. Ljubljana. j— Udruženje vojnih Invalidov podr. v Ljubljani javlja vsem članom in članicam, da se oddajajo, pri tamošnjem tajništvu podružnice čevlji vseh vrst in velikosti po znižanih cenah. Vse podružnice lahko iste nairoče za svoje članstvo in se jim pošljejo na željo tudi Po pošti, kakocr tudi posameznim članom. — OdboT. 1— Člane jugosl. novinarskega Udruže-nja, sekcija Ljubljana, ponovno opozarjamo na izredni občni zbor, ki se vrši jutri, v soboto ob 16. uri v restavraciji Košak na Krekovem trgu. Člani, ki se ne morejo občnega zbora osebno udeležiti, naj pismeno poob-laste z zastopstvom koga od svojih tovarišev. — Odbor. I— Aretacije. Beračenje 5, nadlegovanje pasantov 1. 1— Vlom. Ciril Kranjc, vojni Invalid je prijavil dne 21. t. m., da mu ie bilo v pretekli noči vlomljeno v trafiko na Prulah. Neznani zlikovci so mu odnesli več pisarniških potrebščin, Tazglednlc, 2 zimski suknji, mnogo tobaka* zlat prstan, 230 din gotovine itd. Skupna vrednost ukradenih predmetov presega 3700 dinarjev. — Sokolstvo. Sokol Ljubljana II poživlja celokupno svoje članstvo ter naraščaj na kTatek, a važen sestanek v pondeljek, dne 25. t. m. ob pol 7. uri zvečer na realki. Za tombolo vlada veliko zanimanje, kajti za 2 Din se res izplača poskusiti srečo. Prvi glavni dobitek je krasna spalnica za 2 osebi. Naj si vsak nabavi vsaj eno tablico. Sodššče. ZGODAJ JE ZAČEL. Lojze Slokan je sicer še mlad fant, rojen je 1. 1905, po poklicu je zidarski vajenec na Viču, vendar je že star znanec sodišča, zakaj že pred leti je bil dvakrat radi tatvine kaznovan. Županstvo pravi o njem, da je razgrajač, pretepač in ponočnjak. Danes se zagovarja zopet radi hudodelstva tatvine, prestopka goljufije ih prestopka lahke telesne poškodbe. Obtožnica mu očita, da je dne 29. aprila po dvakratnem predkaznova-nju ukradel Emeriku Mayerju kolo, vredno 2150 Din, dalje, da je izvabil tvrdki Schnei-der-Verovšek več orodja, žice in tako dalje v vrednosti 300 Din, in slednjič, da je 3. februarja v Žirovnici udaril Franceta Trstenjaka s kolom po glavi in ga lahko poškodoval. * Zagovor: Bil sem brez dela, videl sem na Aleksandrovi cesti' kolo, ga vzel, se peljal v Celje in ga prodal. Sicer je pa lastnik dobil kolo nazaj. Bil sem v stiski; ker denarja nisem imel, sem izvršil tatvino; iz istega vzroka sem ogoljufal tudi tvrdko Schneider-Verovšek. Stvari sem izvabil pod pretvezo, da me je poslal gospodar ponje, -r Glede Franceta Trstenjaka pa ne vem, »al* sm ga jest, al’ ga je kdo drug, k’ nas je blo več«. Prečita se izpovedba Franceta Trstenjaka. ki pravi: Šel sem po cesti, nekdo ie zaklical »Auf biks« in komaj sem se oglasil, že sem dobil s kolom po glavi. Udaril me je Lojze Slokan. — To izpovedbo potrdi tudi priča Veber. Predsednik: »Ali si ga s sekiro?* Obtoženec: »Ne, z lato.* Prečita se zdravniško mnenje in izvid, ki pravi, da je bil poškodovanec udarjen z zelo ostrim predmetom. Koža in podkoža na glavi sta bili prebiti do kosti. Zdravljenje je trajalo 20 dni, poškodovanec je bil 12 dni za delo nesposoben. Predsednik: »Imaš še kaj omeniti?« Obtoženec prosi jokaje za milostno kazen. Predsednik: »Tl si bil že dvakrat kaznovan — ali se boš poboljšal?« Obtoženec: »Ja.« Sodba: Lojze Slokan jc kriv hudodelstva tatvine v smislu §§ 171, 173, 174 b, prestopka goljufije v smislu § 461 in prestopka lahke telesne poškodbe v smislu § 411 k. z. in se kaznuje po § 178 s 5 mesečno težko ječo, poostreno z eno temnico, enim postom in enim trdim ležiščem. Preiskovalni zapor od 5. junija dalje se mu šteje \ kazen. Strašna rodbinska tragedija v Trstu. Trije mrtvi In eden umira. Strašna tragedija se je odigrala pred nekaj dnevi v bližnji vasi Škocjan. Predkaz-novani 28 letni Ivan Marsič, ki se je bil pred kakima 20 dnevi poročil s 24 letno Karolino Kozlovič, je ustrelil z revolverjem po kratkem prerekanju svojo ženo in taščo A11-tonietto, ter težko ranil tasta Ivana, nakar je pognal zadnji strel samemu sebi v možgane. Marsič Je dal takoj po poroki starišem svoje žene razumeti, da se ni poročil iz ljubezni, marveč iz interesa. Zahteval je, da mu odstopijo za doto dd posestva. Sta ris' Karoline niso hoteli o tem ničesar vedeti in so odgovorili, da hočejo biti oni sami gospodarji, dokler žive. To je bil vzrok večnemu prepiru. Dne 18. t. m. je povabil Marsič svojo ženo, da naj bi šla z njim v Pobegle, bližnjo vas, kjer je bila plesna veselica. Ker je žena odklonila, jo je vlekel do ceste za pokopališčem. Tu so prihiteli hčeri njeni stariši na pomoč. Po kratkem prerekanju je izvlekel A\ar-srč velik samokres in je sprožil prvi strel iz neposredne bližine na svojo ženo, ki je padla. zadeta v desno oko, kakor od strele zadeta. Nato se je mladenič obrnil proti njenim starišem in je streljal tudi nanje. Mati, zadeta v glavo se je zgrudila mrtva, kakor hči, stari Kozlovič pa, zadet v desno stran telesa, je padel stokajoč na tla težko ranjen. Slednjič je nameril Marsič orožje na svoje lastno sence ter se ustreli! do smrti. Detonacije so priklicale nekaj ljudi na lice mesta. Starega ranjenca so prepeljali v bolnico, dočim so šli drugi obvestit karabi-nijere. Kozlovicevo stanje je brezupno, vendar je bilo mogoče, da so ga zaslišali in je povedal, kaj se je odigralo pred tragedijo. ^port. Svetovni mojster v težki atletiki Marjan Matijevič nastopi na prireditvah težko-atletične sekcije S. K. Slovana, ki se vrše v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. ob pol 9. zvečer v Narodnem domu. Marijan Matijevič je izvajal svoje produkcije v vseh večjih mestih Evrope, Amerike in Afrike in povsod zadivil in navdušil publiko. Na svo-/em triumfalnem potovanju si je pridobil prve svetovne nagrade in svetoven sloves. Ta junak iz Like drži v zobeh 600 kg in pleše z njimi kolo, dalje krivi železne drogove v spiralo itd. itd. Njegov program cb-sega sama čudesa, ki jih Ljubljana še ni imela prlike videti. — Marijan Matijevič se je na svojem potovanju po Sloveniji ustavil v Ljubljaaii, da nastopi kot gost na prireditvah S. K. Slovana, kateremu hoče s svojim nastopom pomagati, da dvigne svojo tekoatletično sekcijo. Poleg programa M. Matijeviča se bodo predvajale na prireditvah tudi rokoborba in boks. V francoski rokoborbi nastopita atleta Tičar (srednje težka teža) : Pipenbacher (težka teža), v rimsko-grški rokoborbi Bardorfer (srednje težka t.) : Koščinsky (srednje težka t.), Miklavčič (peresna t.) : Banovec (peresna teža). V angleškem boksu nastopijo atleti Vavpotič (srednja t.) : Legat (sred. t.), Japelj (srednja t.) : Bar (srednja t.). — Sobotna in nedeljska prireditev S. K. Slovana bodo za Ljubljana prava senzacija. — Slike atleta M. Matijeviča so razobešne po vsem mestu. Del njegovovih odlikovanj se nahaja v izložbi trgovine Magdič. Admlra (Dunaj) : Ilirija. Jutri, v soboto ob 17,30 ter v nedeljo ob 17. uri se vršita na športnem prostoru Ilirije nad vele-sejmlščetn nogometni tekmi med prvorazrednim dunajskim klubom Admira in našim prvakom Ilirijo. Prireditvi spadata med velikopotezne športne prireditve v Ljubljani in jamčita za resnično prvorazreden spoTt. Za Ilirijo sta tekmi posebnega pomena kot priprava na bližnje tekme za državno prvenstvo (7. septembra Sarajevski AŠK!). Rezultati, ki jih je dosegla AdmiTa v prvenstveni konkurenci na Dunaju, se glase: Amateure 1:3, Hertha 1:0, Rapid 1:2, Vien-na 0:1, Hakoah 1:0, Slovan 1:0, Sportklub 2:0, Wacker 1:0, WAF 4:2. Ostmaik 2:0. Admira postavi proti Iliriji kompletno I. moštva, v kojem igra več avstr, reprezentančnih igralcev. Predprodaja vstopnic se vrši v trg. J. Goreč. IV. ljubljanski vzorčni veleselm. Potek velesejma. Včeraj je bilo na velesejmu izredno živahno. Kakor izjavljajo razstavljalci sami, je bilo tekom včerajšnjega dne, in to zlasti popoldne, sklenjenih nepričakovano veliko kupčij. Obiskovalci so si te dni imeli priliko ogledati posamezne paviljone ter so se mnogi medtem odločili za nakup tega ali onega blaga. Kakor smo že poročali, delata zelo lepe kupčije predvsem mala industrija in obrt. Spričo denarne krize je popolnoma razumljivo, da marsikdo, ki bi se sicer rad odločil tudi za nakup razstavljenih izdelkov, ne more skleniti kupčije. Kljub temu pa tudi večji razstavljalci niso ostali brez naročil in marsikje se opazi na dragih razstavljenih predmetih označba, da je prodano. V splošnem se pri sklepanju kupčij forsirajo izdelki naše domače industrije, in to zlasti tam, kjer na razstavi konkurira isto blago tujega izvora. Kralj Aleksander je naslovil na upravo velesejma brzojavko, v kateri želi razstavi in razstavljalcem najboljših uspehov. Pravtako je poslal častit-ke urad Zagrebškega velesejma. S svojim obiskom so včeraj počastili vele-sejm legacijski svetnik japonskega poslaništva v Pragi Moto Harov Ki Šida, prvi tajnik angleškega poslaništva v Beogradu Murray Har\vey, ki se je izrazil, da bo prihodnje leto na ljubljanskem velesejmu pomembno zastopana tudi angleška industrija, minister na razpoloženju Ivan Pucelj in bankir Frank Sakser iz Amerike. Danes bo po-setil velesejm načelnik kmetijskega ministrstva Božo Todorovič. Neoficijelno je bil prijavljen tudi prihod Radiča, vendar ga včeraj še ni bilo. Prva Jugoslovanska tovarna vagonov v Brodu na Savi je sklepala včeraj o napravi 30 manjših lokomotiv za prevoz delavcev, in sicer za Severno Ameriko. Naročilo, je podpisal Frank Sakser. Na splošno željo bo higijenska razstava podaljšana še po zaključku sejma. Govori se, da ostane otvorjen še nekaj dni po velesejmu tudi lovski paviljon. Včeraj dopoldne je napravil močan veter na sejmišču nekaj škode. Poškodovanih je bilo nekoliko streh in par reklamnih stolpčkov je bilo preobrnjenih. Pri tej priliki se je javila v vele-sejmski pisarni neka razstavljalka, ki je zahtevala od uprave velesejma odškodnino za poškodovano blago. Njeni zahtevi pa ravnateljstvo ni moglo ugoditi, ker so bili pred začetkom sejma vsi razstavljalci poučeni, da lahko svoje blago zavarujejo proti eventualnemu poškodovanju. Mala velesejmska policijska kronika je poleg že objavljenih žepnih tatvin, zabeležila včeraj tudi aretacijo nekaterih tatic, katerim so bili zlasti lični čeveljčki tako všeč, da jim kar ni dalo, da ne bi nepooblaščeno segle po mamljivem blagu, Pregl d tvrdk. Paviljon »K«. Francoska industrija je letos razstavila v paviljonu »K« po večini luksuzno blago. V najv.ečji meri je zastopana stara in svetovno znana tvrdka »Leon Bauve« iz Pariza, katere odjemalec je Nj. Vel. kralj Aleksander. Dragocene in prav po pariškem okusu izdelane po* steljne odeje, blazine in blazinice, krasno slikani prtiči itd. mamijo obiskovalce. Cene so razmeroma zelo ugodne. Istočasno je tvrdka »Bauve« razstavila tudi izbrano kolekcijo raznih parfemov in stekleničic za te dišeče tekočine. V francoskem oddelku paviljona je razstavljeno tudi umetno steklo »Vitrex«t dalje »Fichet« blagajna, kinoaparati itd. Veliko francoskega blaga, ki je namenjeno za letošnjo razstavo je še na potu. . . , ‘ Znana mizarska tvrdka »Ivan Černe« iz Ljubljane je radi zakasnelostl morala namestiti svoje .izdelke tudi v tem paviljonu. Zanimivi so okvirji iz prešanega papirja, katere je razstavil Friderik Bachinger iz Subotice. Ti Iz* delki se odlikujejo zlasti po tem,,da so zelo lahki in trpežni ter vsled prožnosti materijala nezlomljivi. Bachinger je edini v državi, ki izdeluje te vrste blago in je radi tega brez konkurence. Vsled ugodnih cen je bilo prodanih na razstavi lepo število teh okvirjev. Angleška tvrdka Blighty Industries, Ass. Ltd., je razstavila fino sukneno blago, ki ga izdelujejo angleški invalidi. Zraven nje ima svojo razstavo Milan Ječmenica & Comp. iz Beograda. Ječmenica je lastnik Beograjske tekstilne industrije d. d„ ki je najstarejša srbska tvrdka te vrste. Svetovno znana tvornica likerjev Buzolič iz Splita se je tudi udeležila razstave s svojimi prvovrstnimi izdelki. Celo »Sveta vojska« je letos na velesejmu in vzbuja s svojimi brezalkoholnimi pijačami veliko zanimanja na eni strani, na drugi pa zopet nudi praktično poizkušnjo, da se tudi brez alkohola da ugasiti žejo. Tvrdka Dučič te Zagreba je letos prvič zastopana na velesejmu s svojimi izdelki iz čokolade, bomboni in podobnih sladkih dobrot. V paviljonu »K« ima svojo razstavo tudi naša domača tvrdka muzikalnih inštrumentov Alfonz Breznik in nekatere druge manjše, po večini hrVatske firme. Konjereja v Jugoslaviji (H konjski razstavi na velesejmu.) Velik del jugoslovenskega izvoza tvori izvoz konj. Po zadnjih statističnih podatkih je znašalo število konj v JugoslavUl leta 1919 1,008.980, med tem ko se Je leta 1921 dvignilo na 1,034.130 komadov. Po posameznih pokrajinah razdeljeno kaže statistik« te-le številke: 1921 1922 1924 Hrvatska 346.609 336.034 337.657 Vojvodina 305.401 288.709 280.220 Bosna 177.716 177.444 178.54C Srbija 68.750 77.245 75.233 Južna Srbija 70.330 77.345 79.134 Slovenija 58.438 51.753 49.748 Dalmacija 12.180 23.965 23.682 Crna gora 9.966 10.953 9.916 Po statistiki odpadajo v Jugoslaviji na kvadratni kilometer 4 konji fn na 100 prebivalcev 9 komadov. Zanimivo je primerjanje Stevlik. kako se je konjsko bogastvo v posameznih pokrajinah množilo. V tem oziru zavzema Dalmacija prvo mesto in se je število konj napram 1921 malone podvojilo. Na drugem mestu stoji Srbija in Južna Srbija, kjer le število konj napram letu 1921 tudi lepo na-rastlo. Največje nazadovanje v tem ozire pa kaže Vojvodina, za njd pa Hrvatska in Slovenija. Vsled tega je treba razstavo konj, ki jo priredi IV. Ljubljanski veleseim v nedeljo, dne 24. t. m. iskreno pozdraviti Da se je ta razstava priklicala v življenje Je doka*, da smo tudi na tem polju začeli postajati racijonalnejši in da stremimo k napredku. Začetek šolskega leta. Na II. deški meščanski šoli v Ljubljani se zaradi nove odredbe začno ponavljalni izpiti 10. sept. 13. sept. se vrši vpisovanje učencev, 14. sept. je skupna služba božja, 15. sept. pa se prične redni pouk. — Ravnateljstvo. Pričetek šolskega leta na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah). Ponavljalni izpiti za četrti in osmi razred bodo 1. septembra, za vse druge razrede 9. septembra, začetek vselej ob _ osmi uri. Sprejemni izpiti za I. razred in sprejem učencev z drugih zavodov bo 12. septembra ob 8. uri. Vpisovanje vseh učencev bo 13. septembra. Natančnejše iti vse drugo na uradni deski v avli. — Ravnateljstvo. Začetek šolskega leta 1924-25 na drž. realni gimnaziji v Novem mestu. — Šolsko leto 1924-25 se začne dne 1. sept.; ponavljalni in sprejemni izpiti v II.—Vlil. razred se opravijo v času od 2. do 6. sept. (vsa obvestila, ki so jih dobili prizadeti učenci za 25. avgust, veljajo sedaj za 2. sept. ob trlčetrt na 8. uro v isti sobi); — višji in nižji teč. izpiti (ponavljalni) bodo dne 9„ 10. in 11., sprejemni izpiti v I. razred dne 12. 9.; repe-tenti v I. razred in vsi učenci v ostale razrede se bodo vpisovali dne 13. sept. Dne 14. sept. ob 9. uri bo šolska maša, dne 15. ob 8. uri se prične redni pouk. — Učenci, ki žele delati sprejemni izpit v I. razred, naj se zglasijo v četrtek, dne 11. seP*- °d 10. do 12. ure ali v petek, dne 13-, od 8. do 9. ure v spremstvu staršev ali odgovornih varuhov v ravnateljevi pisarni in naj prineso sabo rojstni list in obiskovalno izpričevalo; prijava pa se Izvrši lahko tudi pismeno, če se hkrati pošljeta omenjena dokumenta. — Gimnazijsko ravnateljstvo. Na deški In dekliški mešč. šoli v Tržlčn prične šolsko leto 1924-25 1. septembra. Oni učenci, ki imajo ponavljalne izpite, se zgla-se tega dne ob 8. uri v ravnateljevi pisarni. Vpisovanje za vse razrede se vrši 12. in 13. septembra od 8. do 12. ure istotam. Otvoritvena šolska maša bo 14. IX. Priglase za šolsko kuhinjo sprejema ravnateljstvo od 1. do 15. septembra. Na trgovski šoli v Novem mestu se prične šolsko leto 1924-25 dne 14. septembra 1924 s skupno službo božjo v frančiškanski cerkvi ob 9. uri zjutraj. Vpisovanie v 1, in II. letnik se vrši 10. in 11. septembra od 9. do 12. ure. V I. letnik se sprejemajo brez izpita učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole oz. IV. ali III. Tazred meščanske šole in so stari vsaj 14 let. V I. letnik se sprejmejo tudi učenci in učenke, ki so dovršili III. razred srednje ali VIII. razred osnovne šole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo sprejemni izpit za I. letnik trg. šole. Vpisnina znaša za oba letnika Din 5.—, prispevek za učila Din 10.—. Šolnina znaša mesečno Din 100.—. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Spre-jemii in ponavljalni izpiti se vrše dne 11, 12. in 13. septembra. Drž. gimnazija v Mariboru. Začetek šolskega leta 1924-25 se Izvrši v sledečem sporedu: 1. V petek 5. sept.: sprejemni izpiti za I. razred, začetek točno ob 10. uri. Istega dne od 8. ure dalje ponavljalni (razredni) izpiti za 4. a in 4. b razred. — 2. V soboto 6. sept. od 8. ure dalje nižji tečajni izpiti (mala matura) za četrtošolce. — 3. V torek, sredo in četrtek 9„ 10. in 11. sept, vsak dan od pol 9. ure dalje, ponavljalni (razredni) izpiti za vse razrede, razen četrtega. Oglasiti se morajo vsi v torek 9. sept. ob pol 9. uri. — Ob teh dneh so tudi dodatni in sprejemni izpiti za razrede od drugega dalje. — 4. V petek 12. sept. od 9. do 10. ure vpisovanje lanskih dijakov vseh razredov; vsak se mora Izkazati z lanskim izpričevalom. Istega dne se vpišejo (pri ravnatelju) dijaki, ki prihajajo iz drugih zavodov. — 5. V nedeljo 14. sept. otvoritvena služba božja. r6. V pondeljek 15. sept. ob 8. uri redni pouk. — Dijaštvo se mora točno držati napovedanih dni in ur; zamudniki se ne uvažujejo. Na državni gimnaziji v Kranju se imajo javiti v sredo 3. sept. med 9. in 11. uro vsi učenci, ki imajo razredne (ponavljalne) izpite. 4. sept. se vrše pismeni razredni izpiti, med 5. in 10. sept. pa ustni. Nižji tečajni izpiti so med 5. in 12. sept. K vpisovanju v I. razred imajo priti učenci v spremstvu starišev ali njih namestnikov v četrtek 11. sept. med 9. in 11. uro ter prinesti seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Poslednja dva zamorejo zunanji učenci poslati tudi po pošti ter priti potem naravnost k sprejemnemu izpitu, ki bo 12. sept. ob 8. uri. Vpisovanje učencev v ostale razrede se vrši 13. sept. od 9. do 11. ure. Knjigovodski tečaj. Trgovsko društvo v Celju si je na redni seji z dne 29. julija osvojilo sklep, otvoriti začetkom meseca oktobra knjigovodski tečaj. Pristop k temu tečaju imajo vsi člani društva, torej trgovci in trgovski nameščenci. Tečaj se bo otvoril le v tem slučaju, ako sc priglasi zadostno število udeležencev, vsled tega apeliramo na vse člane, ki bi imeli interes posvetiti se tej koristni inštituciji, da se tozadevno zglasijo v pisarni tajništva, ki ima svoje prostore v poslopju carinarnice soba Št. 36. Honorar za tečaj se ne more pozitivno določiti, dokler ni vpisanih približno število udeležencev. Kdor od trgovcev In trgovskih nameščencev še ni član društva v naj takoj pristopi. Vpisnina za vse člane znaša Din 5.—, članarina za trgovce Din 10.—* mesečno za nameščence Din 2.—. Pristop se lahko pismeno prijavi in so vsa tozadevna pisma nasloviti na: »Trgovsko društvo v Celju.* — Opozarjamo pri tem, za slučaj, da vlada živahno zanimanje za osnovo te važne in koristne inštitucije, je društvo pripravljeno otvoriti še drugih koristnih poučnih tečajev, ki bodo vsakomur dobrodošli. Hkrati poživljamo vse člane društva, da se intenzivno zanimajo za osnovo te inštitucije ter privedejo čim večje število članov. Vse v trgovsko stroko spadajoče iniormaclje daje radevoijno društveno tajništvo, ki je strankam ob delavnikih od 9. do 12. ure na razpolago. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani maROI/NI DNEVNIK«, 23. avg. 1924. globokim poklonom mis Strong in z rahlim pozdravom Tarzanu. »Oprostite mi trenutek, mis Strong,« je dejal Tarzan. »Rad bi spremil gospoda le par korakov — takoj se vrnem.« Gospodu Thuranu je bilo od sile neprijetno. Komaj sta bila oba moža sama, je Tarzan obstal in položil težko roko onemu drugemu na rame. »Kakšno vlogo imate zdaj, Rokof?« je vprašal. »Zapuščam Francijo, kakor sem vam obljubil,« je odvrnil oni s trdnim glasom. »Vidim,« je dejal Tarzan. »Toda poznam vas tako dobro, da me prav nič ne mika verjeti, da se le slučajno nahajate na tem parniku. In čeprav bi verjel, bi ob vašem preoblečenju gotovo postal drugih misli. »No,« je godrnjal Rokof, »kaj lahko storite zoper mene. Ta ladja pluje pod angleško zastavo. Z isto pravico sem na tej ladji, kako vi, in če potujete pod nepravim imenom, potem tudi jaz to lahko storim.« »Ne bodeva se prepirala o tem, Rokof,« je odvrnil Tarzan. »Hotel sem vam le reči, da se ne dotikate mis Strong, ker je poštena dama.« Rokofov obraz je zalila kri. »Če si dovolite najmanjšo stvar, vas vržem čez krov,« je nadaljeval Tarzan. »Nikar ne pozabite, da čakam le povoda.« Potem se je okrenil in ostavil od jeze se tresočega Rokofa. Ijanjem, ali pa so fotografirali 7 aparatom mis Strong. Po solnčnem zahodu so se sprehajali. Nekega dne je našel Tarzan mis Strong v pogovoru s tujcem, ki ga prej ni videl na krovu. Ko se jima je približal, se je oni mož poklonil mladi dami in se hotel odstraniti. »Stojte, gospod Thuran,« je dejala mis Strong. ^Morate spoznati gospoda Caidwella. Popotniki smo in treba, da se poznamo.« v Oba moža sta si segla v roko. Ko je Tarzan pogledal gospodu Thuranu v oči, se mu je ta zdel nekam sumljivo znan. »Zdi se mi, da sem imel že prej enkrat čast spoznati se s tem gospodom,« je dejal Tarzan. Gospodu Thuranu je bilo neprijetno. »Ne morem reči,« je odvrnil. »Morda! Včasih imam isti občutek, kadar se srečam s kakšnim tujcem.« Tarzan se ni več zanimal za nadaljni razgovor. Razmišljal je, kje je že videl gospoda Thurana. Vedel je natančno, da se je to zgodilo v posebnih okoliščinah. Tedaj jih je doseglo solnce in Hazel je prosila gospoda Thurana, da bi porinil njen stol v senco.--Tedaj je Tarzan slučajno opazil, da je mož nerodno prestavljal stol — njegovo levo zapestje je bilo trdo. Tedaj je vedel vse. Gospod Thuran je iskal izgovora, da bi se mogel odstraniti. Čas izmenjave prostora je izrabil z IN SVET Ko je jahta odplula mimo, je mož nadaljeval prekinjen pogovor. »Da,« Je dejal, »Amerika mi je zelo pri šrcu ta vsled tega ljubim tudi Amerikance, ker vsaka zemlja je to, kar napravijo ljudje iz nje. Spoznal sem tam krasne ljudi. Imam v mislih tudi neko družino iz vašega rodnega mesta, mis Streny, ki jo posebno spoštujem — profesorja Porterja in njegovo hčerko. »Jane Porter!« je kliknila mlada dama. »Vi torej poznate Jano Porter! Ah, to je moja najdražja prijateljica! Poznava se že iz mladih let. Ljubiva se, kakor dve sestri in zdaj sem zelo žalostna, ker jo bom izgubila.« »Izgubili?« je vprašal Tarzan. »Kako mislite to? Ah da, razumem! Ko se poroči na Angleško, bodete svojo prijateljico redkokdaj ali pa sploh uikdar več videli.« »Da,« je odvrnila, »in najbolj žalostno pri vsem je to, da se omoži z možem, ki ga ne ljubi. Ah, to je strašno, možiti se zaradi dolžnosti. To se mi zdi lahkomiselno in sem ji tudi povedala. Tako me je prevzelo, da sem odklonila povabilo, dasi sem razven sorodnikov edini povabljeni gost. Odklonila sem, ker se upira to mojemu čustvu. Toda Jane ima čisto svoje nazore. Ubila si je v glavo, da ne more drugače ravnati in nihče na sveta jo ne bo pregovoril, da bi ne poročila lorda Qrey-Stoke.« »Škoda za njo,« ie dejal Tarzan. »In Skoda moža, ki ga ljubi,« je pripomnila Hazel Strong, »ker jo ljubi tudi on. Jaz ga nisem nikdar videla, toda kar mi je pravila Jane o njem, fflora biti Čudovit človek. Kakor se zdi, Je bil rojen V afrikanski džungli in od divjih človeških opic vzgojen. Do tega dne, ko so bili profesor Porter in njegovi tovariši izkrcani ba§ pred njegovo kočo, še td videl belokožca. Rešil Jo Je iz krempljev divjih zveri, in storil čudovita junaštva. Vrh vsega se je pa zaljubil vanjo, in ona vanj, dasi si je bila o tem na Jasnem pravzaprav šele tedaj, ko se je zaročila z Cordom Greystoke.« »Zares čudno/, je mrmral Tarzan in poskušal -zasukati pogovor drugam. Sicer ga je veselilo pripovedovanje o Jani Porter, toda nerad je čul stvari lo sebi. Vsled tega mu Je bilo všeč, da je prišla Hazelina mati In so pričeli govoriti o drugih zadevah. Prihodnji dnevi so potekli mirno. Morje je bilo 'mirno, nebo jasno. Ladja je brez oddiha spela proti Jugu. Tarzan ie večkrat posedal z mis Strong in njeno materjo. Preganjali so si dolgčas z branjem in kram- OgSaiuite v Narodnem Dnevniku I VELESEJEM! Kavarne jmniur odprla sla 4. zjutraj 8r@t. Edino kar bo dalo kaj uspeha VaSl raz* stavi na Ljubljanskem velesejmu je Fdarsfsna nafveSfa Ssl&Ira samo v frg&vini 9. 3I3K&T&VEČ MESTNI TRG 5 MALI OGLASI Ljubljana, Prešernova ulica S. Izdelovanje klrurgičnega orodja to obvez. Tovarn« ortopedičnih aparatov, umetnih udov, priprav za zdravilstvo !n atrežbo bolnikov, vse vrste zdravstveni gumi predmeti, Mrurgičnlh obvez in predmetov, oprave za ordinacije in operacijske sobe. Sutae gobe znamko „IUrija“, stev. pavolo In volno, dobro o*1 so ugodno proda. N* ®l centi pri Angela Valttt štev. 220. ohranjena stanovanjska baraka se kupi. Ponudbe na upravo lista pod „Takoj“. kupuje Sever A komp. Ljubljana. Wolfova ulica. Dovoljujem si Vas obvestiti, da ne zamudite ogledati si ob priliki poseta IV. ljubljanskega vzorčnega velesejma Paviljon H 348 tvrdk? MIROSLAV EIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Zaloga šolskih zvezkov, notesov, mao blokov in odje malnih knjižic. Cene nizke — lastni izdelek. S spoštovanjem se pri poro Ja M. Blvle boljša, mlajša, išče 11 boljši rodbini, («<“ * Ponudbe pod „Pri^B® na upravo — z večletno pisarniško prakso sprejme čezurno delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod ,.Vestna“. došli. Cena od 180 Din višje Minka Horvat, modistka, Ljubljana. dobro ohranjeno pohištvo za 1 sobo in kuhinjo. Ponudbe na upravo tista poo ,.Pohištvo". „Puch" 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. jamski trg 196, Zelena Jama, Ljubljana. samski, tiezen in zanesljiv se spiejme takoj v stalno službo s plačo in vso oskrbo po dogovoru. Ponudbe je poslati na: VINKO TOMŠIČ, valjčni mlin Vrhnika št. 333. iščem lokal na prometnem kraju, alio mogoče s stanovanjem bilo na dežeii ali v mestu. Ponudbe na Alojz Jager, krojač. Laško. do 200m2 zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „Dom“. takse prosta, se *el° ; gjzjr proda. Na ogled in cena- p čina pri Sv. DuhO^J^ izučen v manufaktura! in špecerijski stroki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod ,,Pošten" na upravo lista. Na novo IzSla knjižica: Ruska pravljica o Ivsn-careviču, iar-ptld In sivem volku. Knjiga z 10 slikami v trobarvnem tisku v prav razkošni opremi. Gena Din 15--. Mo| zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din •• - Moji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—. Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic ir* pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15'—. Vse se dobi v s posebnim vhodom išče gospodična sl. ali 15. septembrom. Ponudbe na upravo lista pod Mirna". parno ta kadno k°P* hotelu ,',Slon“, edino * Hani. 21/, konjskih sil močan dinamo. Rabljen samo 1 leto. Cena po dogovoru, Alojzij Vrhoveo, Žužemberk delkl. j* do1 iMolesa: ”^-5 Motorji nrfe,«, ..Evans" „D.K.W.“,;f ,Vlronette“, ..Motorell • (fl Pneumatika: ma za otroške Posamezni deli ** -*gl0fS*‘ in šivalne stroje vedn° j Predprodajah in meh*"„sa p<>' cene. Sprejmejo se tu ik])v pravila, emajliranj« L., t0‘ nje. ,.TRIBUNA", h v» varna dvokoles i# tftr>°v3*‘i zlčkov, Ljubljan*. cesta štev. 4. p,, gt. 1®*' Razstavni pavllj°° Stiskalnico (prešo) za stiskanje grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno. Ogleda se lahko vsak dan, Dolenjska c. 23 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 28. t. m. upravnemu odboru dr. Oražno-vega dijaškega doma (Univerza) Ljubljana. Parni kotel za nizki pritisk, pripraven za vsako manjšo industrijo ali obrt. Parni strol 46 HP. Blllar znamka „Seiiert‘'. Voz (Kočija gumi kolesa) in brum ter konlsko opremo. Vse v dobrem stanu se ceno proda. Natančneje se poizve pri portirju hotela „Slon“ Ljubljana. in dobro domato hrano se sprejmeta dve deklici (učenki) iz dežele od 12—14 let. Ljubljana, Krekov trg 7, pritličje levo. F. POŽAR. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. za velika dela, s plačo po dogovoru, ter hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj: Rudolf Ribezel, krojač, Dol pri Hrastniku. se dobro ohranjen štedilnik Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „ Štedilnik'*. Obveščam tem P topet ** občinstvo, d* .]argko novo otvorll »e m05mi, nico s prvovrstnimi deu, se sprelemajo ¥S . p0 o»l' kakor «udi PffigffartU LJUBLJANA, MESTNI TRG 6 j * | nova, kompletna, jesenova, po' Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista._________ 4 letni, je za 500 Din naprodaj Informira se pri graščini Brdo pri Kranju. kakor tudi vsa fotografska dela Izdeluje najhitreje lotograf Hu-gon Hlbšer, Ljubljana, Valva zoijev trg 7, pri Kranju, z vrtom in travnikom se proda. Poizvedbe pri upravi graščine Brdo pri Kranju. FRAN REPIC / SOBAES&O PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ul. 18 (Trnovo) Velesejem paviljon E 107,108 brtna f gorici f zadruga v Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Telefon interurban: Podnart 2 Brzojavke: Zadruga Kropa | Žeblji za železnice, žebiii za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe. g S Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje in splave, železne brane. Zobje, za brane, kljuke za podobe, zid itd. P Vijaki z maticami. Zakovice za tenderje, kotle in mostove. Vijačni čepi. Verige. ^ >1 delniška družba Dovje v Mojstrani priporoča prima Portland-cement katerega izdeluje iz umetne zmesi krede in ilovice v j» vedno enakomerni, predpise daleč presegajoči ka- j! kovosti. ji jijik Uvoz in prodaja različnega inozemskega manufaktumega blaga A. & E. SKABERNE Ljubljana Mestni trg št. 10 Mestni trg št. 10 »Narodni dnevnik«, za. avg. vs24., NaJboUii nakup v izvrši tvornisa papirja, servijetnega Ju toaSetsi@ia papirja ter lepenke I. Bonač, Ljubljana, Čopova cesta štev. IG. Na Ljubljanskem velesejmu štev. 63 in 641 ‘^Beeeeeeeemeeeeeeeeseeeeeš Najboljši uspeh imajo oaissi v Nar. Dnevniku! Vse prste reklamnih nonisnu za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja še vedno, kakor do sedaj tvrdka * PR5STOC & BRICELJ Aleksandrova c. 1. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. strokovno izučena špecijalista za črkoslikarstvo v vseh panogah te stroke. Špecijaliteta: steklene napisne firme, slikanje državnih in drugih grbov pc predpisih. Izvršitev od najenostavnejšega do najpreciznejšega modernega sloga. Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče iste točno dobaviti. Telefon S38 Ustanovljena 1903 Najboljša k "S za rodbinsko in obrtno rabo so edino Josipa Petelinca, lata Gritznerii Adler Ljubljana ob vod! poleg Prešernovega spomenika. #5^ Z ozirom na IJublJ. velesejm sem nabavil za ir§yV%Cllli Jesensko in zimsko sezijo izredno množino vsakovrstnega |J^* SUKNA primernega za vse pokrajine Jugoslavije. — Cene so ugodne. — Izbira velika in znano strokovno izbrane kvalitete pri tvrdki J. GROBELNIK, LJUBLJANA, Mestni trg štev. 22. -NARODNI DNEVNIK Dunajska cestajo LjlibljSRa Dunajska cesta 35 Na velesejmu paviljon F Brzojavi Telefon 142 in 230 Stroji za obdelovanje lesa —Turbine Transmisije in železne konstrukcije Ognjegasne potrebščine ZVONOVI Sesaljke — Armature Sil Železolivarna Kovinolivarna Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema, zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opeko Opozarjamo na naš paviljon na velesejmul Na željo se pošlje takoj popis In ponudbal »IMUDDM aeeoeeeeeoeeeeeoeooeeeleeeeeeaooeoeooooooffioooooooaeoseGOoeeooeoGeoooGoofe Ustanovljeno leta 1874. (Industrie Yougoslave de Huiles & Couleurs) d. d. proizvaja vsakovrstne zemeljske, pigmentne In kemične barve od najnavadnejše do najfinejše vrste Paviljon E, ko j a 29-30 'iiee0affi^g>®e<,v,v?)e(>^eq®®e0(DO00oooeeeeeeeg)0g>og>o®eg)ogiee