1 petek, 21. oktobra 2022 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 21. oktobra 2022, leto 7, šte­vil­ka 18 Urejajo več cest »Z odprtimi rokami« do nagrade V Motniku so pred kratkim tudi uradno odprli obnovljeni odsek ceste na motniško Belo. Sicer pa se začenja urejanje oziroma sanacija še dvaindvajsetih drugih cestnih odsekov po občini. Vrtec Antona Medveda Kamnik je prejemnik evropske nagrade za inovativno poučevanje. Navdušil je s projektom With open arms (z odprtimi rokami). Aleš Senožetnik Ana Jagodic Dolžan Kamnik – V vrtcu s 14 enota­ mi, ki jih obiskuje okrog 940 otrok, se že dobrih deset let sistematično ukvarjajo s prenosom dejavnosti iz igral­ nice v naravno okolje. To po besedah svetovalne delavke Janje Hudej ponuja veliko možnosti za igro, učenje, ustvarjanje, razvoj otrok. »Na travniku na primer lah­ ko preberemo pravljico, ob potoku preštevamo in barva­ mo kamenčke, v gozdu pri­ »Na koncu nam je uspelo in danes imamo novo asfaltira­ no cesto, ki je dobro utrjena in ima urejeno odvodnjava­ nje. Računam, da nam bo služila kakšnih trideset let,« pa je povedal predstavnik prebivalcev Bele Marko Ore­ hovec. Cesto je blagoslovil župnik Nikolaj Štolcer, za kratek spremljevalni program pa so poskrbeli ljudski pevci Tu­ hinjske doline in otroci po­ družnične šole v Motniku. Obnova odseka Ljubljanske ceste na Duplici / Foto: Aleš Senožetnik Urejajo še več drugih odsekov Po občini pa se v teh dneh začenjajo tudi druga dela na cestni infrastrukturi. Sana­ cije oz. asfaltiranja vključno z odvodnjavanjem meteor­ nih voda potekajo na odse­ ku Buč–Hruševka (v dolžini 659 metrov), Mekinje–Go­ dič (611 metrov), na Ljub­ ljanski cesti (285 metrov) ter v Gradišču v Tuhinju (244 metrov). Skupna dolži­ na vseh štirih odsekov je 1,8 kilometra, predvidena po­ godbena vrednost obnov pa znaša dobrih 438 tisoč evrov (z DDV). Hkrati pa se začenjajo tudi asfaltiranja makadamskih oz. dotrajanih cestišč. Tako bodo preplastili 1560 me­ trov odseka ceste Tunjiška Mlaka–Zadnji Vrh–Tunjice, na Veliki Lašni (610 me­ trov), na Klemenčevem (660 metrov) 248-metrski odsek ceste v Podstudencu, na Gozdu (60 metrov), v Gradišču v Tuhinju (150 metrov), v Sred­nji vasi (100 metrov), na Brezjah nad Ka­ mnikom (70 metrov), na Hribu pri Kamniku (47 me­ trov), dva odseka v Volčjem Potoku (200 metrov in 107 metrov), na odsekih Godič– Kršič (Brezovica, 100 me­ trov), Motnik–Zgornji Mo­ tnik–Bela (100 metrov), v Šmarci (261 metrov), odsek Špitalič–Okrog (200 me­ trov), v Godiču (100 me­ trov) ter v Podgorju (175 in 50 metrov), kjer bodo tako zaključili prvi sklop obnove ceste skozi vas. Skupna dol­ žina vseh odsekov znaša približno 4,7 kilometra, in­ vesticije pa bodo občino sta­ le dobrega 1,4 milijona evrov (z DDV). Kot je povedal župan Matej Slapar, je seznam cest, ki jih bodo uredili, plod sode­ lovanja in strokovne preso­ je občinske uprave, ki je imela v mislih najbolj do­ trajane ceste oz. tiste, ki so bile najdražje za vzdrževa­ nje, kot tudi prioritet kra­ jevnih skupnosti, ki so po­ dale svoje želje. »Gre torej za usklajen seznam,« pravi Slapar. Na občinski upravi pa občane prosijo, da na odsekih, ki se urejajo, upo­ števajo spremenjeno pro­ metno signalizacijo in se jim zahvaljujejo za potrpe­ žljivost v času del. OBČINSKE NOVICE KULTURA ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI Prenovili dom Pojejo četrt stoletja Kulturo ljudstvu Na Prazniku drobnice Krajani Šmartnega v Tuhinju imajo lepše in sodobnejše prostore doma krajanov, v katerih se bodo še dolgo lah­ ko družili in srečevali. Člani Komornega pevskega zbora Šutna so ob 25. oble­ tnici ustanovitve pripravili koncert v Samostanu Meki­ nje. Glasbena šola Kamnik je za­ čela delovati 3. novembra 1952. V jubilejnem letu se spominjamo njenih začet­ kov in razvoja do današ­njih dni. Ob dvajsetletnici delovanja so člani kamniškega Druš­ tva rejcev drobnice pripravi­ li Praznik drobnice, ki je pred Samostan Mekinje pri­ tegnil precejšnje število obi­ skovalcev. stran 8 stran 14 stran 3 pravimo neki izziv …« V na­ ravi je vse bolj spontano, k čemur pripomore tudi to, da so otroci radi zunaj, posle­ dično, kot opaža sogovorni­ ca, lažje sodelujejo in vsak lahko najde ter pokaže neko močno področje. »Imamo srečo, da so naše enote v ne­ posredni bližini vseh narav­ nih okolij,« pravi Hudejeva. Dejavnosti na prostem so na urniku njihovih oddelkov (imajo jih 55) vsaj dve uri dnevno, ne glede na vreme. 2. stran Cesto na motniško Belo so odprli župan Matej Slapar, predsednica krajevne skupnosti Janja Pestotnik in predstavnik vaščanov Marko Orehovec. / Foto: Aleš Senožetnik stran 6 Ko narava postane učilnica. / Foto: arhiv vrtca Začenja se urejanje trga Kamnik – Občina Kamnik in GP KB, gradbeništvo kot izbra­ ni izvajalec sta v tem tednu podpisala pogodbo za ureditev trga pri avtobusni postaji, nato pa bosta sledila uvedba v delo ter začetek gradbenih del, so ta teden sporočili s ka­ mniške občinske uprave. Vrednost gradbeno-obrtniških del znaša dobrih 154 tisoč evrov (z DDV), vrednost zasaditve ter ozelenitve površin pa še dodatnih šest tisoč evrov. Po za­ ključku del bo sledila postavitev bronaste skulpture mamuta v naravni velikosti. A. Se. Ohranjamo plamen že 321 let! Pax svečarna Stele d.o.o., Bakovnik 3, 1240 Kamnik Kamnik – V Motniku so pred dnevi odprli prenovljeni od­ sek ceste na motniško Belo v dolžini 460 metrov. Že pred časom je dela na tem obmo­ čju izvedlo podjetje FS Gro­ up, investicija s preplastitvi­ jo in ureditvijo odvodnjava­ nja pa je občino stala dobrih 97 tisoč evrov (z DDV). »Zavzemam se za to, da v vsakem kraju v občini posku­ šamo razvijati in nadgrajeva­ ti infrastrukturo, in tako smo v zadnjih letih v vsaki od kra­ jevnih skupnosti izvedli vsaj tri projekte. Ena od investicij v Motniku je zajemala tudi obnovo te dotrajane ceste, poleg ureditve trga in odvod­ njavanja pri šoli,« je ob odpr­ tju povedal kamniški župan Matej Slapar in poudaril tudi nekatere spremembe, ki so jih v občini uvedli v za­ dnjem obdobju: »Po dolgih letih smo prišli do učinkovi­ tega sistema. Prej se so dela­ li dragi načrti in se je uredilo le nekaj odsekov na leto, zdaj nam jih uspe nekajkrat več. Delamo namreč po zdravi presoji, koliko materi­ ala potrebujemo, in se loti­ mo dela. Prav tako k zbira­ nju ponudb povabimo več izvajalcev, delo pa dobi naju­ godnejši. Na ta način lahko uredimo nekajkrat več cest kot prej,« je dejal. PREVERITE PESTRO PONUDBO NAGROBNIH SVEČ PE Lectarjeva hiša, Glavni trg 16, v Kamniku T: 01 831 16 84 E: trgovina@pax.si Vabljeni! 2 petek, 21. oktobra 2022 Občinske novice Tudi v Kamniku oživljali Aleš Senožetnik Kamnik – V okviru akcije Slovenija oživlja!, ki poteka ob evropskem in svetovnem dnevu oživljanja, je prejšnji petek na Glavnem trgu v Kamniku potekala predstavitev temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega defibrilatorja (AED), ki ga je enota nujne medicinske po- ji še toliko pomembnejši v odročnejših krajih, kjer ekipa nujne medicinske pomoči potrebuje več časa za svoj prihod. »Zato so še posebej v odročnejših krajih še kako pomembni prvi posredovalci, ki lahko pravočasno pridejo do osebe s srčnim zastojem in ji pomagajo do prihoda reševalcev,« še dodaja Rebolj. Prikaz temeljnih postopkov oživljanja v Kamniku / Foto: Aleš Senožetnik moči kamniškega zdravstvenega doma pripravila skupaj s prvimi posredovalci iz Prostovoljnega gasilskega društva Motnik. »V zadnjih letih se je splošna ozaveščenost ljudi povečala, čeprav je še daleč od optimuma. Se pa vidi napredek tudi v vse večjem nameščanju defibrilatorjev po občinah, kar je dobrodošlo, saj je defibrilacija edini učinkovit ukrep v primeru zastoja srca,« nam je povedal Sašo Rebolj iz kamniškega zdravstvenega doma, ki dodaja, da so defibrilator- Obiskovalci in mimoidoči so na petkovi predstavitvi lahko tudi sami preizkusili, kako je treba ukrepati, ko pride do zastoja srca, in kako poteka uporaba defibrilatorja. Sicer pa velja, da moramo najprej preveriti, ali se oseba odziva in normalno diha, v nasprotnem primeru pa pokličemo 112 in nato začnemo postopke oživljanja. Informacije, kje se nahajajo defibrilatorji v kamniški občini, so dostopne tudi na občinski strani kamnik.si, v razdelku »lokacije defibrilatorjev«. V Kamniku vozi pet novih avtobusov Skupina Arriva Slovenija je oktobra svoj vozni park povečala za 45 novih medkrajevnih avtobusov. Gre za 12 in 10,5 metra dolge avtobuse, ki jim jih je dobavilo podjetje Autocommerce. Pet novih avtobusov je okrepilo tudi kamniško enoto Arrivinega voznega parka. »Novi avtobusi so tišji in udobnejši za vožnjo, kar je blagodejno tako za potnike kot bližnje prebivalce,« je poudaril direktor skupine Arriva Slovenija Bo Karlsson. Napovedal je še, da bodo letos kupili še 15 novih, 23-sedežnih minibusov. Skupna naložba bo tako 10,9 milijona evrov (brez DDV). K. M. ODGOVORNI UREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2022 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 4. novembra 2022, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 27. oktobra 2022. »Z odprtimi rokami« do nagrade 1. stran S projektom With open arms/Z odprtimi rokami programa Erasmus+ so želeli svoje znanje in izkušnje še poglobiti ter primerjati in izmenjati izkušnje s področja gozdne pedagogike in drugih alternativnih pedagoških metod. Pri tem so se posebej osredotočili na otroke z manj priložnostmi, kot so priseljeni ali otroci iz socialno šibkejših okolij, ter na prakse, ki bi takšnim otrokom olajšale vključitev v vrtec. »Pokazale so se potrebe po tem,« pojasni svetovalna delavka, ki je bila tudi koordinatorica projekta. Aktivnosti so začeli izvajati v letu 2018, dobrodošle usmeritve in ideje so dobili pri kolegih na Islandiji, kasneje pa sta bili dve vzgojiteljici še na obisku v Italiji. Seznanitev z metodami dela in dobrimi praksami, predvsem pa rezultati izkustvenega učenja, ki ga omogoča naravno okolje, so po besedah Hudejeve utrdili prepričanje, da so na pravi poti, obenem pa tudi razblinili določene predsodke, na primer o jezikovni oviri. Nagrada je pika na i Namen nagrade, ki jo podeljuje Evropska komisija (letos drugič), je proslaviti dosežke učiteljev in šol, promovirati inovativne prakse učenja in Otroci so radi v naravi, pravi svetovalna delavka Janja Hudej. / Foto: arhiv vrtca poučevanja ter poudariti pomen programa Erasmus+ pri povezovanju učiteljev iz vse Evrope. Tema letošnjega izbora projektov, ki so ga opravile nacionalne agencije Erasmus+, je bila Kreativnost v učnih okoljih, trajnostni razvoj in vključevanje. »Ta nagrada nam zelo veliko pomeni. Je potrditev dosedanjega dela in motivacija za naprej, da tudi v prihodnje delamo dobro,« je pred odhodom v Bruselj povedala Zaposleni so okrepili svoje strokovne kompetence, predvsem za delo z otroki iz skupin z manj priložnostmi, in osvojili nove metode, ki jih lahko uporabljajo vsakodnevno v kreativnem zunanjem učnem okolju, je zapisano v obrazložitvi nagrade. sogovornica. S predstavniki drugih nagrajenih institucij, vseh je 98, od tega štiri iz Slovenije, se bo srečala prihodnji teden. Druženje bo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj, kot je še poudarila, pa je pomembno zlasti to, da izkušnje lahko prenašajo na okoliške vrtce. Novembra Karierni sejem Člani Podjetniškega kluba Kamnik so se na povabilo predsednika Uroša Raka septembra udeležili poslovnega srečanja. Novembra pa napovedujejo prvi Karierni sejem v Športni dvorani Kamnik. Damijan Rifl Kamnik – Več kot trideset članov Podjetniškega kluba Kamnik se je na povabilo novega predsednika Uroša Raka, mandat je dobil junija, septembra udeležilo poslovnega srečanja na Območju 70, ki je v nekdanji smodnišnici v Kamniku. O potencialu sončnih elektrarn je zbranim predaval Jernej Božič iz podjetja JP energija, d. o. o, z aktualnimi možnostmi pridobitve povratnih in nepovratnih subvencij ter javnimi razpisi in spodbudami, ki so ta hip na voljo mikro, malim, srednjim in velikim podjetjem, pa je udeležence srečanja seznanila Sibil Klančar, vodja Službe za razvojna sredstva na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predsednik kluba je zbrane, med katerimi so bili tudi župan Matej Slapar, direktorica Jesensko srečanje Podjetniškega kluba Kamnik na Območju 70 / Foto: Podjetniški Klub Kamnik Območno obrtne-podjetniške zbornice Kamnik Barbara Jančar Rozman ter svetovalka za podjetništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije Irena Tonin, seznanil tudi s prihodnjimi klubskimi dogodki. Prvi, Karierni sejem, bo 17. in 18. novembra v kamniški Športni dvorani. »Na dvodnevnem dogodku se bodo predstavili kamniški delodajalci. Ker se v določenih panogah spopadajo s pomanjkanjem ustreznih kadrov, pričakujem dober odziv – tako s strani podjetij kot tudi s strani aktivnih iskalcev zaposlitve ter tistih, ki iščejo novo priložnost. Povabili bomo tudi osnovnošolce, dijake in študente, ki vstopajo oziroma bodo v naslednjih letih vstopali na trg delovne sile. Za vse omenjene ciljne skupine bo ustrezno poskrbljeno. Lepe priložnosti za navezavo stikov in osebno predstavitev potencialnim delodajalcem torej ne gre zamuditi,« v imenu kamniškega Podjetniškega kluba vabi predsednik Uroš Rak. 3 petek, 21. oktobra 2022 Občinske novice Prenovili dom Jaka, kot se ga bomo spominjali Krajani Šmartnega v Tuhinju imajo lepše in sodobnejše prostore. Ciril Jaklič Ana Jagodic Dolžan (1935–2022) Šmartno v Tuhinju – »V prvem letu nam je uspelo prenoviti vhod, napraviti klančino za dostop gibalno oviranih, na novo tlakovati stopnišče in na zadnji strani urediti požarni izhod. Tako smo izpolnili nekaj osnovnih zahtev, ki jih takšne zgradbe morajo izpolnjevati,« je ob odprtju prenovljenega doma krajanov spomnil predsednik krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju Peter Hočevar. V notranjosti je najprej novo podobo (od tal do stropa, vključno z opremo) dobila dvorana, ki je tako postala tudi uporabnejša, sledila so dela na hodniku, v garderobi in sanitarijah, letos pa sta na vrsto prišli še sejna soba in pisarna. Veliko so krajani naredili sami Po Hočevarjevih besedah je bila pomembna vloga Mitje Zabavnika – »po njegovi zaslugi se je vse skupaj tudi začelo«, dobrodošlo strokovno pomoč pa je nudila arhitektka Marta Vrankar. Občina je za investicijo namenila okoli osemdeset tisoč evrov, deset tisoč je dodala še krajevna skupnost. »Veliko ste opravili sami s prostovoljnim delom, z delom lokalnih izvajalcev in prišli do cilja, da imate nov, moderen objekt, ki bo služil temu, da se boste oziroma bomo družili in srečevali,« je dejal župan V polni dvorani so na oder stopili tudi otroci. / Foto: Ana Jagodic Dolžan Matej Slapar. Ob tem je dodal, da se obnavlja tudi dom v Srednji vasi, »ravno tako smo prenovili Dom na Vegradu in pomagamo pri obnovi Doma krajanov Godič. Počasi bodo domovi po vaseh dobili lepše, boljše podobe in bodo lahko služili tistemu, za kar so bili zgrajeni.« nutno v njem vadijo pevci Mavrice, v mali sobi pod vodstvom glasbenika Janija potekajo učne urice za kitariste in kitaristke. Redno se v domu družijo upokojenke in upokojenci.« Možnost V objektu, ki je bil zgrajen pred 130 leti, so se v preteklosti že zbirali učenci, saj je bila prvotno v njem šola. Društvena dejavnost in družabno življenje sta prostore dobila po obnovi, opravljeni Predsednik krajevne skupnosti in župan sta ob odprtju prenovljenih prostorov izrazila željo, da dom krajanov spet (za)živi. Dvorano bo lahko uporabljala tudi šola srečevanj in izvajanja dejavnosti nudi še nekaterim drugim, je povedal Hočevar; v prenovljeni dvorani, ki sprejeme sto ljudi, pa bodo lahko tudi ure športa, glede na to, da telovadnica v bližnji osnovni šoli ne zadošča več potrebam. Predsednik krajevne skupnosti se nadeja, da bo krajevni dom spet zaživel, potem ko je z zastarelo opremo izgubil svoj čar, in da se bodo v njem vrstile tudi dejavnosti, ki se do zdaj niso. »V domu smo že videli oratorijski živ žav, tre- pred slabimi štiridesetimi leti. Zadovoljstvo ob posodobitvi krajevnega doma so s kulturnim programom dopolnili Mešani pevski zbor Mavrica pod vodstvom Karla Leskovca, otroci in člani KUD Ivan Cankar. Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik in veteranske in domoljubne organizacije občine Kamnik občanke in občane vabijo na osrednjo komemorativno slovesnost ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, ki bo v petek, 28. oktobra 2022, ob 16. uri na kamniških Žalah pri spomeniku padlim v NOB in padlim v 1. svetovni vojni. Ob prisotnosti zastavonoš ter predsednikov in predstavnikov veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik bosta zbrane nagovorila predsednik ZZB Kamnik Igor Kanižar in slavnostni govornik župan Matej Slapar. – v Šmarci ob 10. uri, – v Rudniku ob 11. uri, – v Mostah ob 11. uri, – v Nevljah pri Podružnični šoli ob 11. uri. V kulturnem programu bodo nastopili Mestna godba Kamnik, Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik, program pa bo povezoval Goran Peršin. V Tuhinjski dolini pri spomeniku 192 padlim borcem NOB na Prevojah se bomo s slovesnostjo poklonili v torek, 1. novembra 2022, ob 9. uri. Druge komemoracije ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve in padle v drugi svetovni vojni, bodo naši predstavniki krajevnih odborov ZB NOB izvedli skupaj s kamniškimi osnovnimi šolami v petek, 28. oktobra 2022, v terminih: – pri spomeniku ustreljenih talcev v Črni ob 11.30, – pri spomeniku padlih v NOB v Zgornjih Stranjah ob 10.30, – pri Podružnični šoli Sela ob 11.30, – pri šoli v Lazah ob 12. uri, – pri spomeniku in grobišču na Slopeh ob 11.30, – pri spomeniku na pokopališču v Špitaliču ob 12. uri, – pri spomeniku ob Kulturnem domu na Duplici ob 9. uri, Nekaj domislic našega Jaka, ki so prešle v ljudsko izročilo Pred tablo (1) »Dekle, ne sprašujem te po številu kastriranih ovnov v Hímalaji; ti mi povej samo specifično težo živega srebra.« Pred tablo (2) »Fant, od kod se pa ti voziš v šolo?« »Iz Domžal.« »In zakaj nisi na Hómcu izstopil?« (Tam je bila nekdaj osnovna šola s prilagojenim programom.) Pred tablo (3) Polaganje cvetja k osrednjim kamniškim spomenikom »To je iks plus tri iks. Bom seštela: iks izpostavim in potem …« »Kaj kaj, boš kóza plus tri kóze tudi tako seštela: kózo izpostavim … ?!« V torek, 1. novembra 2022, bo župan Matej Slapar ob 12. uri skupaj s predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik položil cvetje k osrednjim kamniškim spomenikom, kjer se bo poklonil žrtvam, padlim v vojnah. V zbornici »Zabret, v petek bo plača, pa si kak meter blaga dokupi!« (V prejšnjem tisočletju sem občasno poučevala v mini minici.) Marta Zabret K spomeniku generala Rudolfa Maistra in k spomeniku v spomin Edvardu Peperku pa bo cvetje ob prisotnosti Garde in kvinteta Orkestra Slovenske vojske položil tudi minister za obrambo Republike Slovenije Marjan Šarec. V času od 31. oktobra do 1. novembra bo veljala sprememba prometnega režima, ki bo objavljena na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si. Popravek www.kamnik.si Venec bosta k spomeniku padlim v NOB položila župan Matej Slapar in predsednik ZZB NOB Kamnik Igor Kanižar. Venec k spomeniku padlim v 1. svetovni vojni pa bodo položili župan Matej Slapar, predsednik ZZB NOB Kamnik Igor Kanižar in predsednik OZSČ Kamnik - Komenda Marijan Schnabl. Za nas, njegove dijake in sodelavce, je bil Jaka. Le v pove­ zavi s priimkom smo uporabili ime Ciril, ki je profesorju Jakliču pripadlo ob krstu v Svetem Gregorju pri Velikih Laščah, kjer je ob pogrebu tudi simbolno sklenil svojo živ­ ljenjsko pot. Aleksandra Marijanović je v nedeljo, 31. juli­ ja letos, v tamkajšnji cerkvi takole uvedla misli Cirilovih otrok Aleša, Janeza in Eve: »Če pogledamo na začetek, si ne moremo kaj, da ne bi z občudovanjem zrli na fanta, ki je bil rojen kot deveti od trinajstih otrok in ga je želja po znanju iz idiličnega An­ dola vodila v ljubljansko klasično škofijsko gimnazijo. /…/ Po maturi se je vpisal na študij matematike in fizike in še pred diplomo delal kot učitelj v Osnovni šoli Sodra­ žica. Tam je poučeval tudi Marijo Adamič z Grabna, svojo deset let mlajšo bodočo ženo, ki jo je ponovno srečal prav na dan, ko se je vračal iz vojske z železniške postaje peš domov. Ni je opazil samo zaradi njene lepote, spomnil se je tudi, da je bila njegova najbistrejša učenka. /…/ Oba, Ciril in Marija, ki je bila učiteljica kemije in tehnike, sta dobila službo in stanovanje v Kamniku.« Leto 1965 je bilo za Cirila in Marijo prvo leto zakona in prvo leto poučevanja v Kamniku na Osnovni šoli Toma Brejca. In tu vstopimo mi, njuni učenci in sodelavci, neka­ teri tudi oboje. Spominjamo se Marije in njene karizmatič­ ne miline, s katero je preusmerila razposajenost mladeži v radoživo vedoželjnost. Njena prerana smrt po težki bolezni leta 1993 nas je pretresla in niti predstavljati si nismo mog­ li, kako je prizadela njene domače. Čutili smo, da je izguba našega Jaka spremenila. Omehčal se je celo njegov pikri humor, katerega utrinki so še zdaj glavne točke ob obletni­ cah številnih generacij kamniških maturantov. Ciril Jaklič se je na Gimnaziji Kamnik zaposlil leta 1970 in tam poučeval do upokojitve leta 2003. Šola se je med­ tem zaradi reorganizacije nekajkrat preimenovala in jo zdaj poznamo kot Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik. Prof. Jaklič je ob poučevanju nekaj let vodil šolski sindikat, od leta 1995 pa še zahtevne protoko­ le, ki jih je prinesla splošna matura. Njegova sloka pojava je v očeh prvošolcev segala do stropa fizikalne učilnice. Upravičeno, saj je bil višine Petra Vil­ fana, kar je bilo nekoč eksperimentalno, hrbet-ob-hrbet preverjeno. V našem spominu so ostale njegove dooolge hlače iz rebrastega žameta in doneč, votlo odmevajoč glas z dolenjskim nadihom. Naš strah se je pustil razbliniti ob njegovem neopisljivem nasmehu. Jaka, toplo srce pod gro­ movniškim plaščem. Zdaj je na neki način spet doma ob svoji ženi. S Slemena so Kamniške planine videti povsem drugače, kot smo jih vajeni tu, in po starodavnem verova­ nju se nad cerkvijo sv. Gregorja v podobi ptic spreletavajo duše nedavno umrlih, vse dokler ne učakajo spokoja. V 17. številki Kamničan-ke, ki je izšla v petek, 7. oktobra, smo v prispevku v spomin lončarskemu mojstru Francu Kremžarju napačno zapisali, da njegovo dejavnost nadaljuje hči Polona. Z lončarstvom se namreč ukvarja njegova hči Sabina. Za napako se opravičujemo. 4 petek, 21. oktobra 2022 Občinske novice, mnenja Prejeli smo Prijeten izlet V petek, 7. oktobra 2022, je 12 članic in 1 član Šole zdravja iz Podgorja izkoristilo čudovito jutro in se odpravilo na Stari grad. Pred grajsko ploščadjo smo ob 8. uri že izvajali naše vsakdanje vaje razgibavanja. Obdajala sta nas čudovit ambient in prekrasen pozdrav sonca. Po končani telovadbi je sledilo najboljše: izredno prijazen natakar Miha se je močno potrudil za nas. Prav lepo je pripravil prostor, na mizi nas je pričakalo 13 kozarcev z vodo, sledil je zajtrk, in sicer zelo dobre, lepo dekorirane palačinke in seveda kava in čaj. Izrekli bi veliko pohvalo za njegov trud, prijaznost in hitro postrežbo (stregel je sam). Kar težko najdeš dandanes v lokalih tako prijaznost in ustrežljivost in resnično zasluži še enkrat veliko pohvalo. Upamo, da bo še dolgo s tako pozitivnostjo razveseljeval obiskovalce gostišča na Starem gradu. Zadovoljni in malo utrujeni smo se odpravili v dolino. Pri vračanju smo srečali učence tretjih razredov Osnovne šole Marije Vere. Pozdravljanja in odzdravljanja kar ni bilo konec. Pohvalno, da otroci in učitelji ohranjajo to lepo navado pozdravljanja. Zelo smo se nasmejali ob vprašanju deklice: »O, a vi ste tud' šola?«, ker je opazila napis na naših majicah – Šola zdravja. Tako smo prijetno zaključili konec tedna in se, malo utrujeni, razšli s pozdravom, da se v ponedeljek spet vidimo. Če vas zamika, da se tudi vi že zjutraj razgibate in nekaj storite za svoje zdravje, lepo vabljeni na športno igrišče v Podgorju od ponedeljka do petka ob. 7.30. Ema Osolnik v imenu skupine Šola zdravja Podgorje Ob dnevu duševnega zdravja Aleš Senožetnik Kamnik – Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju Štacjon Kamnik je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravil srečanje, ki so se ga poleg vodje Štacjona Vesne Žibert udeležili tudi direktorica Centra za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, Enota Kamnik, Marija Dobnikar, kamniški župan Matej Slapar in še nekateri delavci kamniške enote centra za socialno delo. Z namenom ozaveščanja o pomenu duševnega zdravja so pred Štacjonom ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravili kar nekaj dogodkov za uporabnike, svojce in širšo javnost. Mimoidočim, podjetjem, organizacijam so delili zelene pentlje (simbol dneva za duševno zdravje) ter na lističih zapisane mite in predsodke o duševni bolezni. Te mite in predsodke so nato s podkrepljenimi dejstvi ovrgli in pred Štacjonom simbolično zažgali. Začenja se gradnja vodovoda v smodnišnici Kamnik – Pred nedavnim je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo vodovoda na severnem delu smodnišnice, ki je ta teden postalo pravnomočno. Z investicijo se bo na omrežje priključila tudi nova stavba kamniške gorske reševalne službe. Dela bo izvedlo Komunalno podjetje Kamnik, vrednost približno šeststo metrov dolgega vodovoda pa znaša slabih dvesto tisoč evrov. Po pričakovanju župana Mateja Slaparja bo vodovod zgrajen še letos. A. Se. Spletna trgovina z izdelki z mekinjskega vrta Mekinje – Prejšnji mesec je zaživela spletna trgovina z lokalnimi izdelki blagovne znamke Doroteja, ki je dostopna s spletne strani Samostana Mekinje in strani doroteja.si. Blagovna znamka Doroteja pod skupno podobo združuje izdelke, pridelke in namestitve mekinjskega samostana. V izdelkih uporabljajo le zelišča z lastnega zeliščnega vrta, ki so ga odprli lani. A. Se. Uredili bodo križišče Kamnik – Občina Kamnik bo pristopila tudi k rekonstrukciji križišča Molkove poti in ceste od krožišča pri kulturnem domu proti Cankarjevi cesti. Kot je povedal župan Matej Slapar, bodo razširili uvoz in hkrati odpravili tudi arhitektonske ovire pri prehodu za pešce med Keršmančevim parkom in nadaljevanjem kolesarske povezave. A. Se. Popravek Naročnik in plačnik oglasa, ki je bil 7. oktobra 2022 objavljen v Kamničan-ki št. 17 na strani 5, je Volilna kampanja Anke Sukič za volitve predsednika R Slovenije kandidat – Anže Logar, Podpeč 48, Preserje. Športniki med upokojenci Oktobrski Dan odprtih vrat Društva upokojencev Kamnik so zaznamovali znova odlični športniki društva. Vinko Polak uspešno zaključuje tretji predsedniški mandat. mladosti in je poleg Danijela Ramšaka, Miha Resnika in Francija Sitarja tudi glavni teniški adut kamniškega društva upokojencev. »Seveda se bomo trudili še naprej, tako tenisači kot tudi drugi športniki,« je zaključil naslednik Miha Prosena na čelu športne sekcije, kjer ostaja tudi v prihodnjem letu. Damijan Rifl Kamnik – Bliža se konec leta in s tem tudi razglasitve najboljših športnic in športnikov v minulem letu na nacionalnih, lokalnih in društvenih ravneh. Med prvimi, ki so razglasili »naj« iz svojih vrst, so bili kamniški upokojenci. V ženski kategoriji je naslov najboljše pripadel Dragi Virient iz Šmarce, ki je točke nabirala v treh panogah (kegljanje s kroglo na vrvici, pikado in prstomet). »Vse življenje sem bila športno aktivna, nikoli pa se nisem udeleževala tekmovanj. V tako imenovanem tretjem življenjskem obdobju imam več časa zase, vadbo in tudi tekme. Osvojeni pokal je lepa nagrada in spodbuda za naprej. Upam, da naslednje leto prvo mesto tudi ubranim,« je bila zadovoljna 63-letnica, ki je članica domačega društva že šesto leto. Pridružila se mu je takoj, ko je bilo zadoščeno formalnostim, ob upokojitvi torej. »Super se imamo. Prijetna družba smo, na voljo je ogromno aktivnosti. Pri športnih tako združujemo prijetno s koristnim,« ob prikimavanju naj športnika še pove Virientova. In kdo je naj športnik? Pavle Serša. Navdušen strelec, ta hip je član kar treh strelskih društev, je pokal za najboljšega športnika med kamniškimi upokojenci osvojil že tretjič. Poleg udejstvovanja v svoji najljubši panogi je tudi vodja in trener strelske sekcije, udeleževal se je še tekem v kegljanju, pa v vseh treh pa- Kdo bo nasledil Polaka Pavle Serša in Dragi Virinet s pokalom za naj športnika DU Kamnik / Foto: Damijan Rifl nogah, kjer je točke nabirala naj športnica. »Lahko rečem, da sem športnik po duši, predvsem pa strelec. Vse kar 'diši po purflu', me še kako mika,« se nasmeji dolgolasi športnik, ki ne izpusti nobene priložnosti za trening. Oseminšestdesetletni Kamničan si je strelišče uredil tudi v domači kleti, kjer preživi nemalo ur. »Motiva za trening in tekme mi ne manjka!« je odločen Serša, ki je med najboljše v veteranski kategoriji, na tretje mesto, v preteklosti segel tudi že na nacionalni ravni in ne skriva ambicij, da bi si tudi tam v prihodnje želel na sam vrh. »S sezono sem zadovoljen, ne nazadnje smo znova najuspešnejše društvo na področju športa upokojencev v močni gorenjski re- giji. Kljub temu nam izzivov za prihodnja leta ne manjka. Glavna sta pomladitev selekcij in pridobivanje novih članov. Informacije potencialnim 'okrepitvam' gredo prek članov od ust do ust, treba pa bo izvesti še kakšno dodatno promocijsko akcijo v populaciji mlajših, športno aktivnih upokojencev. Pa v nabor aktivnosti dodati kakšno novo panogo in dodatno, morda meddruštveno ligaško tekmovanje,« pa razmišlja Tone Prešeren, zadnji dve leti predsednik Komisije za šport, rekreacijo in gibalno kulturo pri DU Kamnik. Dvainsedemdesetletnika, ki je svečano podelitev zaradi nadležnega virusa izpustil, smo ujeli nekaj dni kasneje na dupliškem teniškem igrišču. V tem športu je aktiven že od Bo pa društvo spomladi dobilo novega predsednika. Po trinajstih letih in treh uspešnih mandatih je namreč 81-letni Vinko Polak javno napovedal, da je čas za osvežitev in menjavo generacij. »V mojem obdobju smo uspešno sanirali stavbo društva in uredili okolico, pa balinišče. V naslednjem letu bomo, če bo šlo vse po načrtih, dobili še nadstrešek nad letnim vrtom. Zadovoljen sem z opravljenim in podporo občine,« predsedovanje ocenjuje Pollak. Tako kot Prešeren tudi on poudarja, da bo v prihodnje treba biti aktiven predvsem pri pridobivanju mlajših upokojencev s svežimi idejami. »Osip v članstvu je dejstvo. Ko sem se pred petindvajsetimi leti pridružil mešanemu pevskemu zboru, nas je bilo več kot trideset, zdaj nas je manj kot petnajst,« situacijo z nazornim primerom ilustrira Polak in dodaja, da je razpis za njegovega naslednika odprt. Zainteresirani vse potrebne informacije lahko dobijo v društveni pisarni na Kolodvorski, novo vodstvo bo izbrano na skupščini društva marca prihodnje leto. Cvetoča jesen Ekipi Turističnega društva Tuhinjska dolina in Turističnega društva Gora sv. Miklavž sta poskrbeli za pestro dogajanje v Snoviku in na 757 metrov visokem vrhu nad dolino. Damijan Rifl Kamnik – Sončna in topla tretja oktobrska nedelja je bila kot nalašč za obisk zdaj že tradicionalnih jesenskih druženj v Tuhinjski dolini. V šotoru pri Termah Snovik so pripravili razstavo cvetja iz krep papirja in ostalih izdelkov domače obrti, ki so jo spremljale zanimive delavnice za odrasle in otroke. Popoldan so na krajši slovesnosti med drugim razglasili in podelili tudi priznanja najbolj urejenim domovom v dolini. V preteklosti so nagrajevali le cvetoče balkone, letos pa so izbor razširili. Strokovna komisija pod vodstvom Matevža Hribarja je ocenjevala celotno okolico na natečaj prijavljenih stanovanjskih in poslovnih objektov v Tuhinjski dolini. V enotni kategoriji sta prvo mesto osvojila Silvo in Joži Osolnik iz Snovika. »Prijetno sva presenečena, saj se na natečaj nisva prijavila sama, tako da sploh nisva vedela, da tekmujeva,« se nasmejita nagrajenca, po domače Kocjanova, in dodajata, da je urejanje okolice hiše zanju izziv, prijetno opravilo in hkrati sprostitev. »Vrt stalno spreminjava in dodajava novosti,« sta nam po prireditvi na nagrajenem vrtu povedala Kocjanova. Nedeljsko dopoldne in popoldne pa ni bilo pestro Silvo in Joži Osolnik na domačem vrtu v Snoviku / Foto: Damijan Rifl samo v Snoviku, pač pa tudi na od Kocjanove hiše dobro uro in pol hoda oddaljenem Svetem Miklavžu na Gori. Tam so pekli kostanj, stiskali mošt in pohodnikom pol e g do m a či h do b r o t predstavljali stara kmečka opravila, od striženja ovac, izdelave košev, ličkanja koruze do peke kruha v krušni peči. Priljubljena pohodniška točka pa čez slaba dva meseca žal ne bo tudi cilj Miklavževega teka, ki so ga devetnajstkrat odlično organizirali člani Športnega društva Šmartno s Tomom Petkom na čelu. Bo jubilejna dvajseta izvedba na sporedu prihodnje leto? Držimo pesti. 5 petek, 21. oktobra 2022 Aktualno Razvoj orodja za pripravo in uporabo načrtov varne oskrbe z vodo S prenovo evropske direktive o pitni vodi (Direktiva o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi 2020/2184) decembra 2020 se kot pomembno orodje za zagotavljanje kakovosti pitne vode predvideva izdelava načrtov varne oskrbe z vodo za vsak posamezni vodovodni sistem, pri čemer osrednji element teh načrtov predstavljata ocena in upravljanje tveganj. Projekt Interreg ADRION MUHA (Multi-Hazard Framework for Water Related Risks Management – Razvoj usklajenih pristopov za pripravo in uporabo načrtov varne oskrbe z vodo), v katerem sodelujejo partnerji iz Slovenije (Univerza v Ljubljani in Občina Kamnik), Italije, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Grčije, se osredotoča na upravljanje vodovodnih sistemov skladno z navedeno direktivo in v povezavi s tveganji zaradi različnih nevarnosti. Obravnavali smo štiri vrste nevarnosti, ki so povezane z oskrbo s pitno vodo, in sicer: izredna onesnaženja, poplave, suše in prekinitev oskrbe s pitno vodo zaradi potresov. Razvili smo tudi usklajene kataloge za izdelavo ocen tveganja zaradi teh nesreč za vse možne komponente vodovodnega sistema vse od napajalnega območja, zajetja, vodovodnega omrežja do uporabnika. Katalog zajema inventar posameznih dogodkov nesreč, vzrokov za nesreče ter njihovih posledic in Most v Vrhpolju - zaradi poplav ogrožena vodovodna cev (foto: P. Banovec) Prikaz pilotnega in vodovarstvenih območij (avtor: A. Cilenšek) Slovensko pilotno območje projekta predstavlja centralni vodovodni sistem v občini Kamnik. Glavni vir pitne vode je drenažno zajetje Iverje, za katero so določena vodovarstvena območja še po stari zakonodaji. Za občino Kamnik so značilne hudourniške poplave, ki se pojavljajo relativno pogosto. Poleg poplav sta na pilotnem območju prisotni še nevarnost izrednega onesnaženja ter potresna nevarnost. pri preverjanju postopkov in orodij je bil prepoznan tudi v okviru projekta MUHA. Zato je bila na pilotnem območju občine Kamnik v prostorih Štaba Civilne zaščite Kamnik v maju 2022 izvedena tudi teoretična štabna vaja Poplave Kamnik 2022 z namenom izboljšati organizacijo, vodenje in izvajanje dejavnosti zaščite in reševanja v primeru poplavnega dogodka v občini Kamnik, ki bi prizadel predvsem delovanje vodovodnega sistema s poplavljanjem ključnih elementov vodovodnega sistema (črpališča), bočno erozijo ob vodotokih in zemeljskih plazovih, kar lahko pretrga vodovodne cevi in pretrganjem cevi, ki so položene v kinete ob mostovih. To so bili tudi scenariji dogodkov, ki smo jih simulirali v okviru štabne vaje. Skupaj z drugimi podpornimi dokumenti je bila štabna vaja izvedena ob sodelovanju različnih organov in uprav na različnih teritorialnih ravneh, od upravljavca do regionalne in državne ravni, ki sodelujejo pri odzivu na to vrsto nesreč. Prikaz komponent vodovodnega sistema (avtor: Ž. Ščukovt) Aktivnosti vodenja sistemov oskrbe s pitno vodo v času kriznih dogodkov povzeto po standardu EN 15975-1 (avtor: P. Banovec) notranjega odziva upravljavca vodovodnega sistema s širšim odzivom sil zaščite in reševanja na lokalnem nivoju (Civilne zaščite) v primeru nesreče, ki bi vplivala na oskrbo s pitno vodo. Pri tem to področje v projektu povezuje celoten cikel obvladovanja nesreč, ki je sestavljen iz naslednjih komponent: pripravljenost, odziv, blažitev posledic in obnova. Prikaz poplavnih območij (avtor: A. Cilenšek) Za boljše razumevanje možnih učinkov vseh teh nevarnosti se je v okviru projekta izdelal hidravlični model za vodovod Kamnik. Z uporabo hidravličnega modela izrazito povečamo tako poznavanje rednega delovanja vodovodnega sistema kakor tudi možne prilagodljive zmogljivosti oz. sposobnosti sistema ob vseh nevarnostih, ki lahko prizadenejo vodovodni sistem. Hidravlični model je treba redno vzdrževati in nadgrajevati z novimi podatki, saj je celoten vodovodni sistem zelo dinamičen pojav. Za umerjanje hidravličnega modela smo izvedli tudi dodatne meritve pretokov na delih vodovodnega sistema Kamnik. Izmerjeni pretoki na vodovodnem sistemu so ključni tako za kalibracijo hidravličnega modela kot tudi za identifikacijo posledic nastalih tveganj na kamniškem vodovodu, kot jih opredeljuje načrt varne oskrbe z vodo. Ker projekt obravnava tako upravljanje tveganj pri oskrbi s pitno vodo kot tudi izboljšani odziv v primeru kriznih stanj na vodovodnih sistemih, je bila v okviru projekta opremljena tudi nova štabna soba Civilne zaščite Občine Kamnik, kjer se zbirajo vse informacije o dogodkih, nesrečah in stanju na vodovodnem sistemu v občini. Štabna soba je tudi center za vodenje intervencij v primeru naravnih nesreč in ob drugih dogodkih, ki lahko ogrozijo vodovodne sisteme in oskrbo s pitno vodo. Pomemben element preverjanja sposobnosti odziva na nesreče so tudi štabne vaje, ki za področje oskrbe s pitno vodo v Sloveniji niso prav pogoste. Pomen “štabnih vaj” Teoretična štabna vaja (foto: Občina Kamnik) Štabne vaje imajo običajno več ciljev, v osnovi pa omogočajo simulacijo procesov odločanja med številnimi institucijami, ki imajo specifične pristojnosti na področju oskrbe s pitno vodo ali na področju zaščite in reševanja. Štabne vaje so se udeležili predstavniki Občine Kamnik, predstavniki Štaba Civilne zaščite Kamnik, predstavnika Komunalnega podjetja Kamnik ter predstavniki Univerze v Ljubljani (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Naravoslovnotehniška fakulteta). Štabna vaja je bila razdeljena na tri faze, na pripravljalne dejavnosti v oranžnem alarmu, na preverjanje nalog in stanje pripravljenosti v rdečem alarmu ter na odziv med samimi dogodki. V vseh teh fazah smo prepoznali ključne deležnike, čas njihove vključitve v proces ter njihove naloge. Glavna ugotovitev je, da so take štabne vaje ključne za izboljšanje odziva in vodenja v primeru dejanskih nesreč. Dosedanje delo v okviru projekta MUHA nas je privedlo do jasno izražene potrebe po višji stopnji standardizacije komponent sistemov oskrbe s pitno vodo tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, saj le takšna poenotenost vsebin omogoča tudi primerljivost rezultatov analiz tveganj, ki jih pripravljajo upravljavci sistemov oskrbe s pitno vodo. Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik vplivov. Katalog je izdelan v obliki spletnega orodja (WASPP Toolbox), ki uporabniku pomaga pri izdelavi načrta varne oskrbe z vodo za posamezno komponento vodovodnega sistema in za posamezno nevarnost. Vse to nam omogoča celostni pristop k pripravi načrtov varne oskrbe z vodo, skladno s strokovnimi izhodišči za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo v vseh sodelujočih državah ter tudi z izhodišči, ki so podana v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO 2009) in evropskem standardu EN 15975 – 2. del (2011). Prvi del navedenega standarda naslavlja tudi področje kriznega vodenja v primeru nastanka nesreče na vodovodnem sistemu oziroma neustreznega delovanja vodovodnega sistema. Zato smo v projektu naslovili tudi problematiko povezovanja 6 petek, 21. oktobra 2022 Kultura S Fantovščino v novo sezono V Domu kulture Kamnik se je začela nova abonmajska sezona. Tudi v letošnji sezoni pa nadaljujejo glasbeno-kulinarične večere Glasba z okusom. Aleš Senožetnik Kamnik – Dom kulture Kamnik je začel novo abonmajsko sezono. Odprli so jo s predstavo Fantovščina v izvedbi Siti teatra, ki je napolnila dvorano Doma kulture. Tudi letos so ljubiteljem odrskih umetnosti na voljo Maistrov abonma, Abonma Kam'na'smeh in Abonma Kam'nček. Predstave nadaljujejo tudi v prihodnjih tednih. Najprej bo novembra na sporedu otroška predstava v izvedbi Murata in Joseja Ritmično-škatlaste pravljice, decembra pa bo na vrsti komedija Ni da ni v izvedbi Klemna Slakonje in Small banda. Maistrov abonma bo prvo predstavo ponudil januarja, in sicer Pravljice našega otroštva v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in SNG Nova Gorica. Zamujeno predstavo Veliki diktator ljubljanske Drame, pa so zaradi bolezni v ansamblu prestavili na spomladanski čas. Tudi v letošnji sezoni nadaljujejo glasbeno-kulinarične večere projekta Glasba z okusom, tokrat prvič v sodelovanju z različnimi kulinaričnimi mojstri. Prejšnji četrtek je bil na sporedu že prvi v nizu – v Klubu Kino dom je nastopil korejski dvojec DA:LUM, za kulinarično popestritev pa je poskrbela ekipa Korejske restavracije JamJam iz Ljubljane. Decembra bo na sporedu večer improvizirane in avtorske glasbe Boštjana Gombača in Euarda Raona. Nato pa sledijo še džezovski večer z Vidom Jamnikom in Ajdo Stina, irski večer v izvedbi Tóg Bog É in čarobnim zvokom irskih dud. Sezono bo zaključil gruzijski večer z žensko pevsko skupino Kvali. Dom kulture Kamnik prihodnje leto zaznamuje 70-letnico delovanja, ki jo bodo z dogodki zaznamivali od januarja dalje. V avli bodo na ogled fotografije iz bogate zgodovine delovanja, v znamenju obletnice bodo tudi proslava ob kulturnem prazniku, okrogle mize ter drugi dogodki. Pojejo četrt stoletja Komorni pevski zbor Šutna je imel ob 25. obletnici ustanovitve koncert v Samostanu Mekinje. Pevci so dolgoletno delo zbora predstavili z izbranim repertoarjem. Polni navdušenja radi sodelujejo pri različnih pevskih projektih. Katja Dolenc Mekinje – V soboto, 15. oktobra, zvečer je v veliki dvorani Samostana Mekinje nastopilo Kulturno društvo Komorni pevski zbor Šutna in s koncertom proslavilo srebrni jubilej. Delujejo od leta 1997, in ker so tedaj pevci povečini prihajali s kora župnijske cerkve na Šutni, se je zbor tako poimenoval. Do danes se je sestava močno spremenila in večina pevcev ne prepeva na kamniškem župnijskem koru, ime pa je ostalo. Od prvotne zasedbe so ostali trije ustanovni člani ter dva, ki sta se pridružila kmalu zatem. Drugi so se pridružili kasneje. Vselej jih je bilo od 12 do 15. Tako je tudi zdaj, prihajajo pa predvsem iz občin Kamnik in Komenda. V letih svojega delovanja so se lotili prepevanja različnih pesmi. Njihov repertoar je in še vedno obsega dela slovenskih in tujih avtorjev, sakralne in profane glasbe, petje od gregorijanskega korala do novitet, kar je v vseh letih pomembno sooblikovalo kulturno podobo Kamnika. Lotili so se različnih projektov in nekateri so postali tradicionalni. Zinka Skoporc, vodja zbora, je ob tem pojasnila: »Vse od nastanka z manjšo prekinitvijo vsako leto v decembru organiziramo revijo Bodi nam pozdravljena, na kateri skupaj z nekaj povabljenimi zbori iz Slovenije ali zamejstva prepevamo Marijine in adventne pesmi v cerkvi na Šutni. Enako velja za sodelovanje s Kulturnim društvom Miran Komorni zbor Šutna z zborovodkinjo Kristino Štemberger na jubilejnem koncertu v Samostanu Mekinje / Foto: Tina Dokl Jarc, v okviru katerega pevke in pevci zbora prispevajo pevske, igralske in plesne vložke na predstavah v Poletnem gledališču Studenec, ter za Koledovanje v Kamniku, Kranju, Ljubljani.« Vsako leto so izvajali ponovitve letnih koncertov, priložnostne nastope, gostovanja in posebne projekte, ko so ob petju vključili še igro (Ljudski običaji v pesmi in igri ter Božična zgodba v Rovu pod Malim gradom v Kamniku) ali pa so se lotili posebnega, večglasnega grlenega petja v stilu prednikov (Koledovanje na Kamniškem). Celo pandemija jih ni ustavila. Sodobna tehnologija jim je omogočila, da se je zborovodkinja Kristina Štemberger, izkušena poklicna glasbenica iz Ljubljane, ki je v tem času postala nova umetniška vodja, sliša- la, videla in vadila z vsakim posebej. Vse pesmi so posneli po posameznih glasovih in jih nato združili v enotno izvedbo. To jim je omogočilo vzdrževati pevsko kondicijo in stike ter premostiti obdobje, da so lahko aktivno vstopili v 25. leto delovanja. Kot nagrada je bilo sodelovanje na 50. Dnevih narodnih noš v Kamniku, ko so se prvič kot pevska skupina v sprevodu skozi Kamnik predstavili v kmečkih pražnjih kostumih iz sredine 19. stoletja, ob tem predstavili alpski in panonski stil noše ter temu primerno zapeli. Vrhunec jubilejnega leta pa je bil nedavni koncert v Mekinjah. Za to priložnost je umetniška vodja Kristina Štemberger izbrala poseben program. »Gre za različne ljudske in umetne slovenske pesmi, ki povzemajo delovanje tega zbora, predstavijo pevce ter njihovo ljubezen do petja, plesa, druženja, umetnosti in glasbe,« je pojasnila. Svojo predstavitev so zaključili s pesmimi iz predstave Deseti brat, ki so jih zapeli skupaj z gostujočimi pevci, s katerimi so letos sodelovali pri predstavah na Studencu. Z načrti že zrejo v prihodnost, veseli pa bi bili tudi novih članov. Zato vabijo vse, ki radi pojete, da se jim pridružite. V mesecu novembru bodo imeli mesec odprtih vrat, ko se boste v času pevskih vaj z njimi lahko spoznali, kakšno zapeli in se jim morda pridružili. Kot pravijo sami, niso ravno tekmovalni zbor, so pa pevci, ki radi kvalitetno zapojejo in se lotevajo novih umetniških izzivov. Korejski dvojec DA:LUM v Klubu Kino dom / Foto: Klemen Brumec Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Cikel zvočnih performansov: Volkulje Maša Likosar Kamnik – Drevi ob 20. uri bo v Mladinskem centru Kotlovnica potekal prvi od treh dogodkov v sklopu cikla zvočnih performansov skupine Volkulje. Posamezni dogodek bo potekal kot zaokrožena celota v obliki vokalnega performansa treh izvajalk: Neže Pele, Ajde Špacapan, Tanite Rose, in četrtega ustvarjalca oziroma ustvarjalke. Tanita, Ajda in Neža verjamejo v transformativno moč glasu in inspiracijo za intuitivno petje črpajo iz divjine narave, iščejo jo v globinah človeške psihe in dovolijo zakoreninjenim vzorcem, da se raztopijo. Njihovo prepevanje temelji na improvi- zaciji in intuiciji, zato zvok nastaja organsko in obsega vse od preprostih izoliranih zvokov do zapolnitve zvočnega prostora s harmonijami in petjem, ki na trenutke spominja na šamansko ali ljudsko petje. Tokrat se bo Volkuljam pridružila Jéle - Jelena Soro, etno alkimistka, vokalistka, oboistka, skladateljica in glasbena pedagoginja. Glasba ji predstavlja tako pot kot orodje in cilj. Najbolj kreativna je v improvizaciji in ljudski glasbi, ki jo vidi kot zaklad simbolno vtkanega znanja, ki direktno dostopa do kolektivnih vzorcev in arhetipov. Je tudi dirigentka afriškega pevskega zbora Sankofa. Narava in mi Breda Podbrežnik Vukmir Z branjem širimo znanje in oblikujemo odnos do sveta. Tudi do narave, zato vam tokrat priporočamo okoljevarstvene vsebine. V zadnji številki Kamniškega zbornika sta dr. Rajko Slapnik in Vido Kregar, dvojica, ki raziskuje kakovost izvirskih voda, objavila članek Monitoring izvirskih in izlivnih voda pod Velikoplaninsko planoto in problematika onesnaževanja podzemnih voda v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki bi moral pri lokalnih odločevalcih prižgati alarm za ukrepanje. Naša pitna voda ni več čista, saj je onesnaženje posledica človekove dejavnosti na velikoplaninski planoti. Članek kliče k naravovarstveni ozaveščenosti. Prav zato priporočamo v branje tudi knjigo Dnevnik mladega naravoslovca, ki jo je napisal okoljevarstvenik in aktivist Dara McAnulty (Umco, 2021). Knjiga je odlično, lirično in hkrati stvarno delo o naravi: »Ko ležim pod hrastom, lahko čutim, kako kipi pod zemljo, kako se njegove korenine ovijajo okoli mene; nemirna energija, ki me hrani z močjo.« Tudi Fižolozofija avtorice Irene Štaudohar (Mladinska knjiga, 2022) je osvežujoče branje o vrtu, rastlinah in znanih osebnostih, zapriseženih vrtnarjih; je tudi meditacija o življenju in naravi: »Delo z rokami, kot učijo nevrologi, odganja depresijo. In če so te roke blatne od zemlje, je še toliko bolje.« Dolg sprehod do zaliva (Umco, 2022) je delo Johna Muira, očeta naravnih parkov in varovanja narave. Knjiga je dnevniški zapis potovanja iz Illinoisa proti Kubi, na katerem se avtor zaveda čudeža življenja in narave. Ker smo ravno pri naravi in sploh pri vodah, naj omenimo še nekaj naslovov za otroke: Irena Režek: Vodna vila in čistilčki (JP CČN Domžale - Kamnik, 2020), Magnus Weightman: Po reki navzdol, Zvezdana Majhen: Čas brez vode, Petr Stančik: H 2 O in skrivna vodna misija. In na koncu tega paberkovanja sledi povabilo k bralni akciji Branje je iskanje, s katero želimo spodbujati družinsko branje o naravi, druženje in spoznavanje okolja. Za vas smo izbrali čudovite vodne točke, opise, priporočilne sezname. Preverite spletne strani knjižnice in se nam pridružite! 7 petek, 21. oktobra 2022 Kultura Jazz po nedelji Odprti atelje Oliverja Pilića V Kamniku se je v ponedeljek, 10. oktobra, začel novi džezovski ciklus Jazz po nedelji. Oliver Pilić Franc Križnar Kamnik – V Klubu Kino dom (KD Kamnik) je nastopila odlična četverica izenačenih džezovskih glasbenikov Tadej Tomšič jazz institution, ki jo sestavljajo – kot že ime ansambla pove – saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent Tadej Tomšič (1973), klaviaturist-pianist in skladatelj Gregor Ftičar (1985), bobnar in pedagog Žiga Kožar (1978) in basist (basovska kitara) in skladatelj Erik Čebokli (1992). Vsi štirje umetniki so nastopili s poudarjeno vlogo saksofonista in osrednjega skladatelja tega večera T. Tomšiča (tenorski saksofon). Pri tem pa mu je bila preostala trojica veliko več kot zgolj v (spremljevalno) oporo. Še več: tudi sami so tu pa tam pripomogli in dodali kakšno (svojo) skladbo, predvsem pa je bila njihova skupna in odlična (komorna) soigra tista, ki je ves čas v vseh devetih predsta- Jazz po nedelji v Klubu Kino dom / Foto: Milica Križnar vljanih skladbah prednjačila. Poleg skladb Tomšiča in Ftičarja smo slišali še delo Američana Johnnyja Greena (Body and Soul) in za konec kot edini bis džezovski standard, katerega avtor je prav tako Američan, in sicer Armando Anthony oz. Chick Corea kot poklon njegovi lanskoletni (prezgo- dnji) smrti in z omembo nedavne smrti še enega od slovenskih prvakov zimzelene slovenske popevke in tudi džezista (bil je med prvimi vibrafonisti pri nas) Jureta Robženika. Niansirano in subtilno džezovsko sceno je kvartet odigral kot neke vrste novo oživljanje kamniške džezovske scene, saj je kar polovica od vseh štirih izvajalcev Kamničanov: Ftičar in Kožar. Imajo pa že svoj tovrstni pedigre v nekdanjih Kamničanih: prva džezovska pevka Irena Vidic in renomirani pozavnist, aranžer, skladatelj in dirigent Emil Spruk. Vse tole povzemam po besedah komentatorja T. Tomšiča in uvodničarja, organizatorja (in očitno tudi pobudnika) ter vodje JSKD OI Kamnik Toneta Ftičarja. Da ne odmislim vsega o avto-moto športu v Kamniku, dirkališču, avtorski glasbi, tekmujoči z vozniško strastjo in še čim. Zagotovo v tejle predstavljeni džezovski glasbi ni nič manjkalo. Le začeti je bilo treba in dati tudi džezovski glasbi v Kamniku možnost nadaljnjega razvoja. Ta začetek pa je bil več kot plemenit, saj džez sodi med klasično – resno, umetniško in zabavno glasbo. V Kamniku je bilo vsega tega in še česa tako dovolj, celo na pretek. Kamnik – V septembru je v ateljeju Oliverja Pilića potekal Odprti atelje 2022. Namen projekta je vzdrževanje posluha za sodobno grafično umetnost, še posebno za tehniko japonskega lesoreza. Projekt aktualizira subjektivno oblikotvorno svobodo ustvarjalca, ki deluje na lokalni, nacionalni, kot tudi na mednarodni ravni – s poudarkom na izvirnosti, kakovosti in domi- selnosti. Prav tako je namen projekta poudariti problematiko razstavnih prostorov pri nas ter javne predstavitve umetnikov. Predstavljeno je bilo delo s področja sodobne umetniške grafike, predvsem v kontekstu delovno-razstavnega prostora v ateljeju avtorja. Ob tem je bila prikazana trenutna avtorjeva produkcija, ki se navezuje predvsem na grafična dela Mihe Maleša ter njegovo grafično mapo obrazov. Odprti atelje / Foto: arhiv dogodka Z EKOLOŠKIH OTOKOV SMO UMAKNILI POSODE Z RUMENIM POKROVOM Uporabnike storitev ravnanja z odpadki na območju občine Kamnik ponovno obveščamo, da smo v mesecu septembru iz vseh ekoloških otokov odstranili posode za ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže. Za ta korak smo se odločili, ker vsako gospodinjstvo na območju občine Kamnik že ločeno zbira mešano odpadno embalažo v posodi z rumenim pokrovom po sistemu »od vrat do vrat«. Podvajanje sistema ločenega zbiranja mešane odpadne embalaže tako predstavlja dodaten strošek, ki bremeni vse uporabnike storitev. Prav tako se je skozi leta izkazalo, da uporabniki storitev posodo z rumenim pokrovom uporabljate predvsem za odlaganje ostalih vrst odpadkov, ki nikakor ne sodijo na ekološki otok (kosovni odpadki, gradbeni material, mešani komunalni odpadki, električna in elektronska oprema ipd). S tem ukrepom želimo izboljšati tako kvaliteto ločenega zbiranja mešane odpadne embalaže v gospodinjstvih kot urejenost ekoloških otokov, vendar nam brez vaše pomoči ne bo uspelo. • V primeru viškov mešane odpadne embalaže (pikniki, rojstnodnevne zabave, obletnice ipd.) lahko to zbirate v rumenih vrečah prostornine 90 litrov, ki jih lahko kupite v Zbirnem centru Suhadole (1 paket 13 vreč stane 2,43 EUR). Napolnjeno rumeno vrečo nato odložite ob posodo z rumenim pokrovom na dan predvidenega odvoza odpadkov. Posode z rumenim pokrovom praznimo enkrat na 14 dni. LOČENO ZBIRANJE MEŠANE ODPADNE EMBALAŽE PRI PRAVNIH OSEBAH Pravnim osebam nudimo ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže brezplačno v odvisnosti od velikosti nameščene črne posode za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov. Če ima pravna oseba nameščeno črno posodo prostornine 240 litrov, ji torej pripada tudi brezplačna uporaba posode z rumenim pokrovom prostornine 240 litrov. LOČENO ZBIRANJE MEŠANE ODPADNE EMBALAŽE V GOSPODINJSTVIH Z doslednim ločenim zbiranjem preusmerjamo odpadke v ponovno uporabo in predelavo in na ta način zmanjšujemo negativne vplive na naše bivanjsko okolje. Skupaj z Občino Kamnik si želimo, da bi občani ekološke otoke uporabljali za pravi namen in bi prizori na slikah postali preteklost. Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana • Vsako gospodinjstvo ločeno zbira mešano odpadno embalažo bodisi v posodi z rumenim pokrovom bodisi v rumenih vrečah. Storitev je že vključena v mesečni strošek za storitve ravnanja z odpadki, zato za zbiranje v posodi ali rumeni vreči ni potrebno dodatno plačilo. 8 petek, 21. oktobra 2022 Zanimivosti Mirno morje Mirno morje – flota miru in tolerance je največji jadralski socialno-pedagoški projekt v Evropi za otroke in mladostnike. Katarina Komatar Kamnik – Namenjen je osnovnošolcem, otrokom in mladostnikom iz socialno ogroženih okolij, otroških, mladinskih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V projektu sodelujejo otroci in mladostniki iz Avstrije, Nemčije, Slovenije, Bosne, Srbije, Ukrajine in iz Hrvaške. Letos smo izpluli že 26. in zelo smo bili veseli, da smo po težkih kovidnih časih bili v popolni postavi. Timsko delo, socialne veščine in mirno reševanje konfliktov – vse to se učimo v sklopu edinstvene avanture v naravi dalmatinskih otokov. Morje, jadrnica in posadka zahtevajo medsebojno skrb, upoštevanje in spoštovanje. Takšen način preživljanja časa nudi mladim možnost učenja, prevzemanja odgovornosti zase in za druge, timskega delovanja, socialnih veščin, reševanja konfliktov na ustrezen način, obvladanja strahu/skrbi in izražanja zdrave tekmovalnosti. Slovensko floto je letos sestavljalo 15 jadrnic z 90 udeleženci, vseh udeležencev pa je bilo okoli 800, nameščeni so smo se naučili veliko novega in spoznali veliko prijateljev. Sodelovali smo v različnih aktivnostih, ki so se odvijale na kopnem in morju. Vsak dan smo pluli z jadrnico v kakšno drugo marino. Spoznali smo otok Šolto, Hvar in Brač. Veliko smo plavali, lovili ribe, se družili z otroki z drugih jadrnic in se zabavali. Bili smo zelo zaposleni z različnimi aktivnostmi – pripravili smo nastop za predstavitev naše jadrnice, kot prave pomorce nas je krstil Pozejdon, spoznavali smo jadrnico in se učili zavezovati vozle, saj smo opravili tudi manjši preizkus znanja in prejeli skiper junior izkaznico, pekli palačinke, izdelovali zastavo, priponke, tatuje in mini lesene jadrnice, preizkušali naše spretnosti v različnih igrah, kuhali, bili na koncertu ... Pravi vrhunec mirovne flote je bil četrtek, ko je vseh 110 jadrnic hkrati zapustilo pristanišče in zaplulo v kaštelanski zaliv. V znak prijateljstva, miru in tolerance so vse jadrnice dvignile zastave in razprle jadra v želji, da se prihodnje leto ponovno srečamo. V tem tednu smo spoznali, da življenje na jadrnici omogoča intenzivno socialno uče- Slovenski udeleženci projekta / Foto: Amélie Chapalain bili na 110 plovilih. Posadke v povprečju s šestimi otroki ali najstniki z dvema skiperjema in učiteljem cel teden plujejo na jadrnicah od marine do marine. Iz Osnovne šole Marije Vere sta se flote miru in tolerance udeležila Jernej in Tim, učenca 7. razreda. Jadralsko izkušnjo smo začeli v marini Kaštela pri Splitu, kjer so se nam na jadrnici pridružili še trije učenci in učiteljica iz OŠ Duplek. V šestih dneh nje ter nudi možnost za pridobivanje novih in drugačnih, a za življenje pomembnih izkušenj ter znanj. V tem tednu smo spoznali, da je pomemben čisto vsak izmed nas in da nam je še lepše, če si med seboj pomagamo in sodelujemo. Skupaj smo preživeli res čudovit teden, za katerega se ne moremo dovolj zahvaliti vsem našim radodarnim sponzorjem, ki so ga omogočili. Še enkrat iz srca hvala! Misli za Kamnik Kamnik – V sredo, 26. oktobra, ob 17.30 bo v Kreativni četrti Barutana potekala predstavitev študijskih projektov Fakultete za arhitekturo. Študentje seminarja doc. Mitje Zorca so v času epidemije obravnavali več lokacij v Kamniku. Oblikovali so idejne arhitekturne rešitve, v katerih so nakazali možne potenciale razvoja. V drugem delu pa se bodo dotaknili letošnje študijske delavnice, na kateri so se ukvarjali z ureditvami prostora ob Kamniški Bistrici, ki že dalj časa kliče po preporodu in novih priložnostih. J. M. Kulturo ljudstvu Glasbena šola Kamnik je začela delovati 3. novembra 1952. V jubilejnem letu se spominjamo njenih začetkov in razvoja do današnjih dni. Neža Gruden Kamnik – V duhu gradnje nove družbe in novega človeka po drugi svetovni vojni, ko je oblast umetnost in prosveto uporabila kot pro- nih lastnikov, enega ji je podarilo Podjetje Kamnik (nekdanja smodnišnica) in en »dolg klavir« Elisabeth Tacco Frauch iz Gorice, ki naj bi po vojni emigrirala v inozemstvo. Harmonij ter ke malomeščanskih družin, dočim zapostavlja glasbeni razvoj naše delavske mladine«. Otrok delavskega stanu naj bi se v šoli poučevalo zgolj 15 odstotkov. Ravnatelj se je zagovarjal (zapisnik iz- no šolo ter pomanjkanje usposobljenih učiteljev. Obdobje ravnateljevanja g. Bitenca se je končalo leta 1956. Za eno leto je funkcijo v. d. ravnatelja prevzel Mirko Ljubič, leta 1957 pa je ravnatelj Fotografija učencev in učiteljev je bila posneta 30. junija 1954 pred železniško postajo Kamnik mesto. / Foto: arhiv Janeza Merčuna pagandni aparat za utrditev socialistične ureditve, so v Sloveniji v velikem številu začeli ustanavljati glasbene šole. Pod sloganom Kulturo ljudstvu! so želeli omogočiti dostop do glasbene izobrazbe vsem slojem, in ne zgolj meščanskemu razredu, ki si je tovrstno omiko pred vojno lahko privoščil. V Kamniku so se ideje o ustanovitvi glasbene šole začele leta 1951. Največ zaslug za to je imela kulturno-prosvetna aktivistka Marica Brejc. Vendar pot do nove šole ni bila enostavna. Treba je bilo zagotoviti prostore, glasbila in »učno moč«, ki je je bilo takrat zelo malo. Sprva so razmišljali, da bi glasbena šola svoj pouk izvajala v prostorih nekdanje Narodne čitalnice nad Kavarno, nato so ji prostor iskali v prostorih nekdanje Narodne banke (stavba, kjer je sedaj Pošta), nazadnje pa je šola dobila prostore na Kolodvorski ulici 2 (nasproti železniške postaje Kamnik mesto), ko so po upravni reformi leta 1952 ukinili kamniški okraj in ga pripojili okraju Ljubljana okolica. V prostorih pisarn nekdanjega Mestnega ljudskega odbora (MLO) Kamnik je glasbena šola dobila prostore v centru mesta. Naslednji izziv je bil šoli zagotoviti ustrezen inštrumentarij. Iz zapisnikov sledi, da so glasbene šole dobile klavirje iz inventarja splošnega ljudskega premoženja, ki je bil po vojni zasežen zasebnikom. Glasbena šola Kamnik je tako dobila tri »kratke klavirje« nezna- pihala in trobila je šola dobila tako, da jih je mestna oblast zasegla kamniški godbi. Godbeniki so se zasegu glasbil krčevito upirali in naj bi jih pred odvzemom začeli celo sami prodajati. Ustreznih učiteljev v Kamniku je bilo malo, zato so jih bili primorani iskati tudi v Ljubljani in Mengšu. Prvi učiteljski zbor so tako sestavljali: ravnatelj Peter Bitenc, ki je poučeval nauk o glasbi, skupinsko petje in orkestrsko igro, Jože Gorjan, učitelj za »trombo«, Pavla Juvanc, učiteljica klavirja in nauka o glasbi, Ernest Kvartič, učitelj kontrabasa, Viktor Mihelčič, učitelj flavte, klarineta in klavirja, ter Silva Vetrih, učiteljica solopetja in klavirja. Ker vseh zainteresiranih učencev zaradi prekoračene starosti ali zaradi želje po učenju ljudskih inštrumentov (harmonika, kitara), ki takrat niso spadali v redni program, niso mogli sprejeti, so hkrati z odprtjem glasbene šole ustanovili še glasbeni tečaj. Učitelja Grčar in Modec sta učila harmoniko, Kvartič pa kitaro. Začetno število učencev je bilo okoli 50, do konca šolskega leta pa je naraslo na 150. Šola je pouk začela 3. novembra 1952. »Preferiranje otrok kamniških purgarjev« Oblast O. L. O. Ljubljana okolica je delovanje Glasbene šole Kamnik budno spremljala in kmalu (1954) se je ravnatelj Peter Bitenc znašel v težavah zaradi očitkov, da »favorizira hčerkice in sinč- redne seje sveta za prosveto in kulturo LOMO Kamnik, 8. marec 1954), da se »šola nahaja v starem mestnem jedru, kjer delavski sloj ne prevladuje, in da je delavska in kmečka mladina od šole precej oddaljena ter jo to zadržuje v posečanju. Drugo je dejstvo, da so meščanske družine že davno prej nabavile instrumente (in to celo najdražje) za svoje učence, katerih nekateri so imeli celo privatne učitelje. Tretje dejstvo govori o tem, da je delavska in kmečka mladina izven šole zaposlena pri raznih delih, medtem ko meščanska mladina lahko vadi glasbo, glasbeno šolo pa lahko vsi posečajo (obiskujejo, op. a.) le v izvenšolskem času. Končno je odločilno dejstvo tudi to, da naša šola nima razpoložljivih instrumentov (posebno ne pihal!), katerih se mladina delovnih slojev raje uči, ker te instrumente neizkoriščeno poseduje kamniška godba, čeprav so občeljudska imovina.« Spor so rešili s predlogom, da se »na glasbeno šolo na­stavi strokovna moč, ki bi prevzela tudi dolžnost kapelnika godbe in bi s tem najenostavneje rešili to vprašanje«. Menjave vodstva in prehod v šestdeseta leta Šola se v svojih začetkih ni srečevala zgolj z ideološkimi vprašanji, pestile so jo tudi finančne težave, pomanjkanje denarja za nakup kurjave in izplačila honorarjev, nevarnost združitve z mengeško in domžalsko glasbe- postal Jože Klančar, ki je že leta 1955 prevzel tudi vodenje kamniške godbe. V času njegovega ravnateljevanja do leta 1963 se je šola močno povečala, ustanovljen je bil harmonikarski ansambel in razširjen baletni oddelek. V Kamniku so se ideje o ustanovitvi glasbene šole začele leta 1951. Največ zaslug za to je imela kulturnoprosvetna aktivistka Marica Brejc. Vendar pot do nove šole ni bila enostavna. Kulturno življenje v Kamniku se je v 60. letih močno razmahnilo, gonilna sila je bilo društvo DKPD Solidarnost. Sprva zgolj pevsko društvo je dobivalo nove sekcije, leta 1955 mu je bila pripojena kamniška godba, imeli so dramsko sekcijo, šahovsko sekcijo, organizirali so jezikovne tečaje. Potrebe po usposobljenih kadrih na področju ljubiteljske kulture so naraščale. Vodstvo glasbene šole z ravnateljem Albinom Weingerlom na čelu je tako leta 1964 ustanovilo zavod s petimi oddelki: oddelkom glasbene šole, oddelkom za baletno izobraževanje, ritmiko in ples, pevsko šolo, oddelkom za besedno umetnost in oddelkom za likovno vzgojo. Glasbena šola Kamnik se je takrat preimenovala v Zavod za estetsko vzgojo Kamnik. 9 petek, 21. oktobra 2022 Mladi Učenje jezika skozi kretnje Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra (GSŠRM) Kamnik je prejela nacionalno jezikovno priznanje 2022 za projekt LETS, ki raziskuje učenje angleščine pri otrocih z uporabo britanskega znakovnega jezika. Predstavlja jim nagrado za dosežene rezultate, ki spodbujajo k zavedanju o pomenu znanja tujih jezikov. Maša Likosar Kamnik – Projekt Learn English trough signs – LETS so osnovale štiri organizacije iz različnih delov Evrope z namenom, da otroke že v najzgodnejšem obdobju seznanijo z angleškim jezikom na čim bolj igriv in zabaven način, pri tem pa za premostitev jezikovnih razlik uporabijo kretnje iz britanskega znakovnega jezika. Projekt je vodila organizacija Language in your hands (Jezik v tvojih rokah) iz Leedsa, sodeloval je tudi litvanski vrtec. Vključena je bila še mreža poljskih šol in vrtcev ter Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik z mrežo vrtcev. S projektom, ki ga je na kamniški šoli vodila Tatjana Cvrtila Ložar, so želeli narediti korak bliže evropskemu cilju, ki predvideva, da bodo otroci kot odrasli ljudje poleg maternega jezika tekoče govorili vsaj dva tuja jezika. Na GSŠRM dijakom predšolske vzgoje v okviru odprtega kurikula že vrsto let ponujajo modul znakovno sporazumevanje z malčki, kjer se seznanjajo s slovenskim znakovnim jezikom in s tem, kako ga uporabljati pri delu s predšolskimi otroki. S projektom so tako svoje znanje nadgradili, po novem pa dijakom metodo znakovno podprte komunikacije lahko ponudijo tudi v delu predmeta angleščina. Dijaki tako spozna- V vrtcih so za učenje angleščine uporabljali tudi kretnje. Za dober namen Četrti dobrodelni tek in pohod Osnovne šole Marije Vere je uspel v najboljši možni meri. Tadej Trobevšek Duplica – Po dveh letih, ko je življenje krojil virus, smo se letošnjo jesen spet zbrali v Šmarci na igrišču pri športnem parku Virtus. Skoraj tristo učencev, staršev, dedkov, babic, učiteljev in vseh drugih, ki nam je blizu gibanje, se nas je na čudovit jesenski dan ob glasbi in pod vodstvom učiteljice Petre najprej ogrelo, nato pa smo se podali na pot ob reki Kamniški Bistrici, ki nas je popeljala vse do travnika pri Kinološkem društvu Duplica. Za varnost tek, poleg tega pa je vsak udeleženec prejel tudi večnamensko naglavno ruto oz. bandano z logom našega teka in pohoda. Ta nas bo grela v hladnih jesenskih in zimskih dneh. Pozdravila sta nas podžupan Sandi Uršič in ravnatelj naše šole Damjan Snoj. Poudarila sta velik pomen gibanja in izrazila zadovoljstvo ob dobrih pogojih za šport, ki jih imamo na naši šoli in širše. Omenila sta tudi dobrodelno noto, ki jo ima naš tek. S prostovoljnimi prispevki, ki smo jih zbrali v šolski sklad, bomo lahko pomagali učen- Ob prejemu nacionalnega jezikovnega priznanja 2022 za projekt Learn English trough signs – LETS / Foto: arhiv GSŠRM Kamnik vajo znake iz angleškega znakovnega jezika in ta način komunikacije uporabljajo pri uricah spoznavanja angleščine v vrtcih, ko opravljajo praktično usposabljanje. V sklopu projekta so pripravili več različnih aktivnosti, med drugim so izdali tudi svojo dvojezično knjigo Mala muca, Kitty Little, ki je podprta z ilustracijami kretenj in je delo izpod peresa njihove učiteljice Andreje Sabati Šuster. Njihova metoda, pri kateri so za učenje angleščine v vrtcih uporabljali tudi kretnje, se je izkazala zelo primerna tudi pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami in otrok iz večjezičnih okolij, katerih materni jezik ni slovenščina. »Ugotovili smo, da z znaki podprto učenje krepi samozaupanje in spodbuja pozitiven čustveni razvoj otrok, pomaga jim pri razvoju govornih veščin, ker hitreje spoznajo princip komunikacije,« je pojasnila vodja projekta Tatjana Cvrtila Ložar. Projekt in njegove rezultate je angleški British Council označil tudi za projekt dobre prakse, na kar so zelo ponosni. »Ponosni smo tudi na to, da se prednosti rabe znakovnega jezika vse bolj prepoznavajo tudi v našem ožjem in širšem okolju,« je še dodala Tatjana Cvrtila Ložar. Na četrtem dobrodelnem teku in pohodu / Foto: Tadej Trobevšek na poti so skrbeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Duplica. V cilj smo prišli v ritmih Mestne godbe Kamnik, tam nas je čakal Kopko, postregli smo si s sadjem in zdravimi prigrizki, ki so jih spekli učenci. Plakat, na katerega smo se podpisali, nas bo v šoli še dolgo spominjal na cem iz socialno šibkejših družin in obogatili učni proces v šoli z nadstandardnimi učnimi pripomočki. Druženje smo zaključili po nastopih deklet, ki so predstavila ritmično gimnastiko. Da je četrti dobrodelni tek in pohod tako dobro uspel, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali. / Foto: arhiv GSŠRM Kamnik Maša Likosar Kamnik – Dijaka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Ana Pibernik in Jakob Kecelj sta za raziskovalno nalogo z naslovom Vnetna naprava na osnovi molekule TRIF za potencialno imunoterapijo raka, ki sta jo prijavila na razpis, prejela Krkino nagrado. Nagradil ju je Znanstveni odbor Sveta Sklada Krkinih nagrad, ki ga sestavljajo vrhunski slovenski znanstveniki iz različnih institucij, obenem pa so ju uvrstili tudi v program Krkinega simpozija. Tako sta Ana in Jakob v petek, 23. septembra, v Dvorani Krka v Novem mestu svojo nalogo, ki sta jo izdelala v preteklem šolskem letu pod mentorstvom profesoric Ci- rile Jeras in Renate Capuder Mermal z GSŠRM ter Elvire Boršić s Kemijskega inštituta, predstavila vsem nagrajencem, mentorjem ter prisotnim znanstvenikom z različnih naravoslovnih področij. Po predstavitvi sta na njihova vprašanja suvereno odgovarjala in pokazala svoje znanje, razumevanje in poznavanje problema, s katerim sta se ukvarjala v sklopu raziskovalnega dela. Krkina nagrada, ki sta jo prejela iz rok predsednika uprave in generalnega direktorja Krke Jožeta Colariča in predsednika Sveta Sklada Krkinih nagrad Aleša Rotarja, jima predstavlja prvi korak v pravi znanstveni svet, kjer štejejo kakovost, vztrajnost in predanost raziskovalnemu delu. RENAULT CLIO zajamčena cena © s. staub Prejela Krkino nagrado za raziskovalno nalogo že za 129 € /mesec* 5 let podaljšanega jamstva** bon za zimske pnevmatike Zajamčena cena velja za vozila iz zaloge, dobavljena do 31. 12. 2022. *Mesečni obrok velja za model Renault Clio equilibre TCe 90 in priporočeno maloprodajno začetno ceno 15.690 €, ki že vsebuje redni popust v višini 300 € in DDV. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 4.062,54 € je narejen na dan 20. 9. 2022 in za dobo odplačila 48 mesecev ter upošteva variabilno obrestno mero, ki znaša: 6-mesečni EURIBOR + 4,49 % in polog v višini 4.410,06 €. EOM je 7,04 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 129 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 7.217,40 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati kreditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 13.786,54 €, od tega znašata zavarovalna premija 151,54 € in strošek odobritve kredita 225,60 €. Višina obresti in s tem tudi mesečni obrok se lahko spremeni, če se spremeni EURIBOR. Vrednost 6-mesečnega EURIBOR-ja se ugotavlja v mesecu januarju in mesecu juliju. Upošteva se vrednost 6-mesečnega EURIBOR-ja, veljavnega na zadnji delovni dan v mesecu pred mesecem januarjem in mesecem julijem, ki ga objavlja Euribor rates na spletni strani www.euribor-rates.eu. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Kupec lahko ob koncu financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Ponudba velja ob nakupu z Renault Financial Services. **Ob nakupu avtomobila z Renault Financial Services kupec prejme obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 299 € v prvem letu in bon za 50 € v drugem letu ter brezplačno podaljšano jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej). Ne glede na obliko financiranja, kupec ob nakupu vozila prejme bon za zimske pnevmatike v vrednosti 200 €. Poraba pri mešanem ciklu: 4,1 - 7,8 l/100 km. Emisije CO2: 95 - 122 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolična. GA Adriatic d. o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča Avtohiša in njeno uradno ime naslov trgovca renault.si 10 petek, 21. oktobra 2022 Šport Teniške lige Zaključila so se tekmovanja v kamniških rekreativnih teniških ligah. Damijan Rifl Kamnik – Ligaške dvoboje so prvi končali v Teniškem klubu Duplica. V šestih kakovostnih ligah je to sezono v športnem parku ob Kamniški Bistrici igralo 72 rekreativcev. V najboljši, elitni ligi je tekmovanje brez poraza zaključil 20-letni Luka Koželj iz Šmarce. Študent prava, ki se je tenisu kot osnovnošolec in srednješolec najprej posvečal v kamniškem in nato radomeljskem klubu, je z opravljenim zadovo- miznoteniški klub Kamnik zastopal v najmočnejši Ljubljanski rekreativni namiznoteniški ligi. Prva tekma Luko in druščino čaka na prvi novembrski petek. Ko je Luka čakal na podelitev pokala in nagrade, sta se na osrednjem kamniškem igrišču za zmago v prvi ligi Teniškega kluba Kamnik merila Jakob Lah in Matej Griljc. Napet dvoboj je po podaljšani igri v zadnjem nizu dobil več kot trideset let starejši Griljc, ki je unovčil izkušnje in zasluženo osvojil prestižni na- Luka Koželj je zanesljivo osvojil naslov najboljšega ligaškega igralca na Duplici. / Foto: Damijan Rifl ljen. »Nekaj dvobojev je bilo kar napetih, ampak se je izšlo in sem ostal neporažen. Naslednje leto bom z veseljem branil naslov,« nam je povedal zadnji dve leti rekreativni igralec, ki bo dobro formo pozimi skušal unovčiti v Ljubljanski teniški ligi, poprijel pa bo tudi za namiznoteniški lopar. V ekipi, ki jo vodi Željko Đurić, bo Na- slov. »V rednem delu sem Jakoba ugnal v dveh nizih, odtlej pa je močno napredoval. V zaključku finala sem le zbral zadnje atome moči, se osredotočil in uspelo mi je. Naslednje leto pa bo že zelo težko,« napoveduje Griljc in dodaja, da ima Jakob pač dobre teniške gene, njegov oče je namreč ena izmed legend kamniškega tenisa Jure Lah. Tekaška premiera pod Menino planino Prvi tek na Bibo planino je bil hkrati zadnji letošnji v okviru Tekaškega pokala občine Kamnik. Junak dneva je bil Matej Bajde. Damijan Rifl Menina – Preteklo nedeljo dogajanje ni bilo pestro samo v spodnjem (Snovik, Sveti Miklavž na Gori), pač pa tudi v zgornjem delu Tuhinjske doline, le da v glavni vlogi v vasici Okrog nad Češ­njicami niso bili turistični, pač pa športni delavci. Ekipa Športnega društva Menina Planina z izkušenim Zvonkom Kemperlom na čelu je že dolgo razmišljala o organizaciji teka. Testno preizkušnjo so uspešno izvedli pred tremi leti, premierna, uradna uprizoritev pa je zaradi takšnih in drugačnih »koronapreprek« prišla na vrsto šele letos. Šestnajsti oktober 2022 bo tako zapisan v zgodovino idilične vasice ob vznožju Menine. Za prvi uradni tek lepo število zbranih tekačic in tekačev v vseh starostnih kategorijah se je na zahtevno traso proti Bibi planini podalo izpred toplarja Pri Boštinu. Gospodar Vinko je bil, tako kot številni drugi vaščani, vpet v organizacijo tekme. Medtem ko so navijači v štartno-ciljnem prostoru ob toplarju (proga je bila krožna) čakali najhitrejše, so lahko izvedeli, da so vaščani tudi sicer še kako športno aktivni. Z društvenim teptalcem si pozimi uredijo progi za alpsko smučanje in smučarski tek, mar- Najmlajši so se podali na 250-metrski krog. / Foto: Damijan Rifl ca je že tradicionalno na sporedu Mučeniški pohod na Menino planino. Morda pa se ga prihodnje leto kot posebni gost udeleži tudi prvi zmagovalec kraljevske, deset in pol kilometra dolge razdalje Teka na Bibo Planino. Matej Bajde je sicer domačin, a zadnja leta živi v Dolu pri Ljubljani. Tamkajšnjemu ŠD Partizan Dolsko je pod Menino suvereno pritekel zmago. »Rad se vračam v domači Tuhinj. Organizatorji so pripravili lepo tekmo na zelo zahtevni trasi gor-dol. Upam, da bodo vztrajali in se znova vidimo prihodnje leto!« je bil zado- voljen Matej, ki je tako na domačem terenu opravil aktivacijo pred Ljubljanskim maratonom. Jeseni ga poleg 42-kilometrskega maratona čakata še dve zahtevni »trail« preizkušnji. Na krajši razdalji (5,7 km) so se merili mladinci in veterani. V napetem dvoboju za absolutno zmago je bil mladinec Aleš Prelovšek malenkost hitrejši od veterana Bojana Galina (oba KGT Papež). Tudi v ženski konkurenci je na najvišjo stopničko stopila članica KGT Papež (Tatjana Kožuh), med otroki pa so prevladovali mladi upi domačega društva ter njihovi kolegi iz atletskega krožka OŠ Šmartno v Tuhinju. »Z izvedbo prvega teka smo lahko zadovoljni. Vreme nam je šlo na roke, odzivi izkušenih tekačev in pa najmlajših nam dajo vedeti, da smo na pravi poti. Seveda brez sponzorjev ne bi šlo. Za podporo se zahvaljujemo tako občini kot krajevni skupnosti in številnim uspešnim podjetnikom iz kraja, celotne doline in širše okolice, ki se zavedajo pomena tovrstnih prireditev,« pa sta oceno tekmovanja podala vodja tekmovanja Zvone Kemperl in predsednik društva Uroš Poljanšek. Uspešni tudi v mednarodni konkurenci V tednu od 3. do 8. oktobra so bili na sporedu mednarodni pokali za najboljše evropske ekipe v kegljanju. Ženska ekipa Kegljaškega kluba (KK) Calcit Kamnik, ki je v pretekli sezoni osvojila 2. mesto v državni ligi, je nastopala v Evropa pokalu v Münchnu, moški, ki so bili tretji, pa na NBC pokalu v romunskem mestu Cluj. Maša Likosar Kamnik – Žensko ekipo je vodil Franci Spruk, nastopale pa so: Irena Koprivc, Noemi Živković, Tadeja Kokalj, Tia Schatz, Tamara Pevec, Lidija Pirman in Marija Ravnikar. Moško ekipo Calcita so zastopali: Matej Turk, Peter Jantol, Gašper Burkeljca, Igor Zamljen, Franci Grubar, Štefan Flerin, Brane Potočnik, Gašper Pirman ter vodja in trener ekipe Marko Oman. Od torka do četrtka so bile na sporedu kvalifikacije za uvrstitev med štiri najboljše, v petek polfinalni boji, v soboto pa finale in tekma za tretje mesto. Ženska ekipa KK Calcit Kamnik je kvalifikacije odigrala odlično in se z re- zultatom 3400 kegljev uvrstila v finale štirih. V polfinalu so se Kamničanke pomerile z ekipo KK Istra Poreč. Čeprav so podrle celo več kegljev kot v kvalifikacijah, to ni bilo dovolj za zmago. V borbi za tretje mesto so igralke kamniškega kluba morale priznati premoč Slovakinjam SKK Nachod (2 : 6). Moški se med 25 ekipami niso najbolje odrezali, čeprav so dosegli zelo lep ekipni rezultat, in si- cer 3541 podrtih kegljev. Žal je to zadoščalo le za solidno 15. mesto. Z rezultati kamniških deklet in fantov so v klubu vseeno lahko zadovoljni. Na pokalih je namreč nastopilo skupaj osem ekip iz Slovenije, a se razen ženske ekipe Calcita nobeni ni uspelo uvrstiti med štiri najboljše. Zmage moških ekip in poraza ženskih Prva moška ekipa KK Calcit Kamnik / Foto: arhiv KK Calcit Kamnik Pred odhodom na mednarodne pokale je bil odigran 2. krog v državnih ligah. Druga in tretja moška ekipa sta igrali doma, preostale tri so gostovale. Najbolj odmevata uspeh prve moške ekipe v Postojni in tesen poraz prve ženske ekipe v Celju. Tudi druga ženska ekipa je bila poražena v gosteh, obe preostali moški ekipi pa sta zanesljivo zmagali. Prva moška ekipa je gostovala v Postojni, kjer so v derbiju kroga premagali Proteus s 5 : 3. Prva ženska ekipa je gostovala v Celju pri nekdaj serijskih državnih, evropskih in svetovnih prvakinjah. Tudi tu je bil rezultat 5 : 3, a žal za domače. Dekleta so na polovici srečanja še vodila z 2 : 1 in 31 keglji, a je na koncu za zmago zmanjkalo vsega pet kegljev. Druga ženska ekipa je gostovala V Novem mestu pri ekipi Trebnje, ki je bila velik favorit. Kamniška dekleta so trenutno precej oslabljena, saj Tatjana Hace čaka na operacijo, Valerija Hanzir pa okreva po operaciji. Tako sta nastopili tudi 13-letna Kristina Mihelčič in 14-letna Manca Progar, ki uspešno nastopata med vrstnicami. Čeprav so izgubila z 0 : 8, bi z več sreče lahko osvojila vsaj dve ekipni točki. Druga moška ekipa je igrala doma s KI Škofja Loka in gladko zmagala z 8 : 0. Maksimalna zmaga je lepa popotnica za naprej, saj tako druga kot tretja ekipa spet naskakujeta prvo mesto in preboj v višji rang tekmovanja. Tretje moška ekipa je že v petek gostila ekipo Pivka 2. Fantje so dosegli odličen ekipni rezultat in prepričljivo osvojili prvo zmago v sezoni z rezultatom 7 : 1. 11 petek, 21. oktobra 2022 Šport Pred izzivom Še dolgo ga bo zeblo Kamniške odbojkarice bodo prihodnjo sredo igrale povratno tekmo prvega kroga kvalifikacij lige prvakinj. Na začetku sezone je to njihov glavni cilj, ki mu je bilo do zdaj vse podrejeno. Po smučarskem skakalcu Matjažu Pungertarju Kamnik z biatloncem Lovrom Plankom znova dobiva standardnega člana A reprezentance v eni izmed panog, ki delujejo pod okriljem Smučarske zveze Slovenije. Miha Štamcar Damijan Rifl Kamnik – V domačem prvenstvu so Kamničanke po treh tekmah še brez poraza, medtem ko so odbojkarji Calcita Volleyja ostali praznih rok na prvem letošnjem derbiju z ACH Volleyjem. Vse, kar so varovanke Gregorja Rozmana v novi sezoni delale do zdaj, je bilo namenjeno pripravam za kvalifikacijske tekme lige prvakinj. Zagrebška Mladost je podobno kot Calcit Volley v primerjavi z lansko sezono nekoliko zamenjala ekipo, nov je tudi trener Miodrag Stojaković, ki dobro pozna slovensko odbojko, saj je bil trener v Kopru in Novi Gorici. Hrvaške prvakinje so v uvodu v hrvaško prvenstvo v derbiju z 1 : 3 premagale Marino Kaštela​, ki so jo Kamničanke v prvem krogu srednjeevropske lige doma premagale s 3 : 0. Prav tako so bile Zagrebčanke na prvem turnirju srednjeevropske lige v svoji dvorani boljše od Nove KBM Branika in Linza. Obakrat s 3 : 1. Brez izgubljenega niza so v sezono vstopile aktualne slovenske državne prvakinje, ki pa še niso nastopile v popolni zasedbi. Žal je poškodovana Fatoumatta Sillah, kar bo nekoliko otežilo delo v kvalifikacijah, z izjemo Ankarana v gosteh do sredinega gostovanja v Zagrebu tudi niso imele težjih nasprotnic. »To bi lahko bil manjši minus za nas, toda veseli me, da so se dekleta na vseh dozdajšnjih držala tega, kar smo se pred tekmo dogovorili, in to tudi izvajala. Tako moramo tudi nadaljevati. O uvr- Planica – Tako kot skakalec Pungertar je bil tudi biatlonec Planko vzgojen v sosednji občini, saj v Kamniku klubov z resnim tekmovalnim programom v smučarskih športih žal že dolgo ni več. »Tako kot brat Matevž sem tudi jaz sprva treniral triatlon. Pa me je v vodi tako zeblo, da sem prenehal in se našel v biatlonu. Iz dežja pod kap bi lahko rekli,« je na septembrski okrogli mizi na temo kamniškega športa anekdoto o svojem »prestopu« med biatlonce zbranim zaupal simpatični 21-letnik, sicer član Smučarskega kluba Ihan. In Lovra bo očitno še dolgo zeblo! Ambiciozni mladenič ima namreč v vrhunskem športu visoke cilje. Januarja lani je v italijanski Anterselvi prišel do prvih dveh točk v svetovnem pokalu, v prihajajoči sezoni namerava točkovno bero precej povečati. »Kot mlad tekmovalec bom na najvišji ravni še vedno predvsem nabiral izkušnje, ob boljšem strelskem izkupičku pa se nadejam tudi več uvrstitev med dobitnike točk,« nam je ob ponovnem snidenju na oktobrskem medijskem dnevu SZS v Planici načrte za prihajajočo sezono, ti vključujejo tudi nastop na domači tekmi svetovnega pokala na Pokljuki, zaupal Planko. Doslej je nastopil na 17 tekmah najvišjega ranga, prve letošnje preizkušnje ga čakajo konec novembra v finskem Kontiolahtiju. Sledi Kamničanke bodo v sredo potrebovale pomoč s tribun. / Foto: Klemen Brumec stitvi v drugi krog kvalifikacij bo odločala povratna tekma v Kamniku, prepričan sem, da bomo na treningu dvignili svojo formo in prikazali v tem trenutku svojo najboljšo igro. Zadnji test bomo imeli v soboto, ko bomo gostili SIP Šempeter. Prepričan sem, da se bomo uvrstili v drugi krog kvalifikacij, bi si pa želel tudi podporo s tribun,« v čim večjem številu gledalcev v sredo ob 20. uri vabi Gregor Rozman, trener odbojkaric Calcita Volleyja. Prepozno so se zbudili »Prva dva niza sta bila z naše strani resnično videti zelo slabo, čeprav je bila pri igralcih velika želja, da bi se dokazali v Ljubljani. Ampak verjetno je bilo vsega preveč. Fantom sem ves teden poudarjal, da je to šele prva medsebojna tekma, da jih bo v sezoni še veliko in da so lahko popolnoma sproščeni. Šele v tretjem nizu smo končno pokazali svoj pravi obraz in imeli v četrtem tudi realno možnost, da tekmo pripeljemo v peti niz. Na koncu smo naredili dve napaki in potem je tudi težko računati na kaj več kot poraz. Čestitke Ljubljančanom, mi pa se bomo zaprli nazaj v dvorano in delali naprej,« je po prvem letošnjemu obračunu z večnimi tekmeci iz Ljubljane dejal Matija Pleško, trener kamniških odbojkarjev, ki pred tem v prvenstvu niso izgubili niti niza. Kljub slabi igri v prvih dveh nizih, ko prenovljene kamniške zasedbe ni bilo prepoznati, je nadaljevanje tekme pokazalo, da gre za ekipo, ki obeta. Normalno je, da bo potrebovala še nekaj časa, da se igralci začutijo med sabo, saj sta iz lanske sezone le kapetan ekipe Jan Klobučar in Nik Mujanović, ki je dan pred tekmo v Ljubljani postal polnoleten. Ko se bo to zgodilo, bo to ekipa, ki se bo lahko borila za najvišja mesta v domačih tekmovanjih in tudi v srednjeevropski ligi. Na prvi tekmi odlični Matjaž Spruk Ribnica – V soboto, 15. oktobra, je v prenovljenem 25-metrskem bazenu v Ribnici potekal 15. Pokal Ribnice. Tekmovanja se je udeležilo 20 slovenskih klubov, med njimi tudi 23 tekmovalcev Plavalnega kluba Calcit Kamnik pod vodstvom trenerke Lare Seretin in trenerja Emila Tahirovića. Nastopili so: Kaja Hočevar, Neža Hren, Anja Hribar, Zoja Ivančič, Taja Klemen, Tina Klemen, Maruša Kugler, Ema Matijaš, Vita Mlakar, Tajda Spruk, Tymur Beshlyk, Matic Golob Tršinar, Gal Jeran, Žiga Keržič Rakar, Nace Končan, Žiga Kugler, Peter Lackovič, Tian Majdič, Lan Mojsilović, Adrian Perković, Maj Prosen, Jaka Serko in Pavlin Zule. Odlično so plavali vsi plavalci in plavalke in po večini priplavali nove najboljše osebne čase, kar kaže na to, da so po poletnih počitnicah resno zastavili treninge. Vrhunskih rezultatov je bilo res veliko, zato poglejmo le uvrstitve na prva tri mesta v posameznih kategorijah. Ne samo med kamniškimi plavalci, ampak tudi med vsemi, je blestela Neža Hren, saj je osvojila kar pet odličij: 1. mesto na 50 m prsno, 2. mesto na 100 m prosto, 100 m prsno in 100 m delfin ter 3. mesto na 100 m hrbtno. Prvo mesto na 100 m delfin je osvojil Tymur Beshlyk, Komenda – V soboto, 8. oktobra, in nedeljo, 9. oktobra, je Judo klub Komenda že sedmo leto zapored organiziral veliko mednarodno tekmovanje v judu sedmi Pokal Komende – Komenda Open. Turnir je v nekaj letih iz prijateljske tekme prerasel v eno največjih slovenskih tek- Taja Klemen tretje mesto na 100 m hrbtno in Tina Klemen tretje mesto na 100 m delfin. Z oktobrom so se plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik ponovno začeli voziti na treninge v Radovljico in s tem ponovno izgubljajo dragocen čas za učenje. vrnitev v Alpe (Avstrija, Francija), po novem letu pa bodo že na sporedu pokljuške tekme. Dolgoročno Lovro seveda cilja precej višje kot v poolimpijski sezoni. Po Andreji Mali, Andreju Lanišku ter v Kamniku živečem Domžalčanu Boštjanu Lekanu je lansko sezono postal četrti kamniški biatlonski olimpijec. V načrtu ima udeležbo na vsaj še dveh igrah. Pa ne zgolj udeležbo. »Seveda imam najvišje cilje, za to treniram,« o olimpijski kolajni odkrito razmišlja Planko, ki pa ni edini aktivni Kamničan v slovenskem biatlonu. Že omenjena Malijeva je trenerka ženske mladinske reprezentance, Robert Sitar pa skrbi za perspektivno mlado selekcijo iz osrednje slovenske regije. Pa se Kamničani, morda kdaj neformalno, pogovarjajo o oživitvi kamniškega bia- tlona? »Sam sem osredotočen na tekmovalno kariero, Andreja in Robert sta prav tako vpeta v delo na nacionalni ravni, tako da se resneje o tem nismo pogovarjali. Je pa o tem že razmišljal Boštjan Lekan (eden od 'krivcev', da je Lovro pristal v biatlonu, op. a.), ki kot strelski trener dela s Hrvati. Težko kaj bolj konkretnega rečem, bi bil pa seveda vesel, če bi klub dobili tudi v mojem domačem kraju,« je klepet pod Poncami zaključil gostobesedni sogovornik, ob katerem tem za pogovor ne zmanjka. Ob športu ga namreč navdušujejo tudi rokovska glasba, fotografija in grafično oblikovanje. Slednjima se posveča tudi kot študent, saj se še kako dobro zaveda, da je selektivni vrhunski šport lahko tudi krut in je zato vedno treba imeti še kakšnega asa v rokavu. Turnir znova uspel Katarina Kumer Neža Hren / Foto: Lara Seretin Kamničan Lovro Planko je v Planici razkril načrte za poolimpijsko sezono. / Foto: Gorazd Kavčič movanj v judu. V dveh dneh je na njem namreč nastopilo več kot 450 judoistov iz 48 klubov iz Bosne, Avstrije, Srbije, Italije, Hrvaške in Ukrajine. Odlično so nastopili tudi naši judoisti, ki so na domačem terenu osvojili ekipno tretje mesto. Dobro so se odrezali tudi posamezniki, ki so na Pokalu Komende osvo- jili kar sedem zlatih, dve srebrni in pet bronastih kolajn. Tekmovanje se je letos prvič nadaljevalo tudi naslednji dan, v nedeljo, ko so na vrsto prišle mlajše kategorije, in sicer judo vrtec ter U8 in U10. Vrtčevski otroci so tekmovali v sumo borbah – izrivanju nasprotnika iz označenega kroga, šolski otroci pa v judo borbah. 12 petek, 21. oktobra 2022 Zanimivosti Z vetrom v laseh Osnovna šola Frana Albrehta se je pridružila projektu Fundacije za šport Veter v laseh. Jana Svetec, Tamara Bračič Kamnik – Na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik se trudimo učencem približati veselje do gibanja. Želimo, da jim športno preživljanje prostega časa pomaga krepiti in ohranjati zdravje. Za iste cilje se zavzemata tudi Športna unija Slovenije in Fundacija za šport, zato smo se odločili za sodelovanje v njihovem dolgoletnem projektu Veter v laseh. Organizacijo omenjenega dne smo prevzeli Tamara Bračič, Andrej Kunčič in Jana Svetec. Ker smo lani izvedli Evropski športni dan za učence naših podružničnih šol, smo se tokrat odločili, da pripravimo zabavno-športni program aktivnosti za vse učence od 1. do 5. razreda na matični šoli. Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo aktivnosti lahko izvedli v naravi in na mekinjskem stadionu. Vse udeležence sta pozdravili simpatični maskoti projekta Veter v laseh Športko in Vihra. Uvodnemu nagovoru, v katerem smo učence spodbujali, da se s pomočjo športa borijo proti različnim zasvojenostim, smo se pridružili učitelji organizatorji, petju himne, plesu in vadbi za ogrevanje pa še navdušeni učenci animatorji. Himna je donela iz zvočnikov, zastava akcije Veter v laseh je plapolala, kot so plapolali naši lasje, ko smo se športno zabavali na pri­ pravljenih postajah. Nekaterim učencem pa smo ponudili minuto za zdravje s Športkom in Vihro, ki sta s svojimi animatorji obiskala tudi ravnatelja Rafka Laha. Veter v laseh je zavel tudi na vzgojni in socialni vidik medgeneracijskega sodelovanja med učenci, ki je stkal nove, sveže vezi in izboljšal samopodobo marsikaterega učenca, saj so ob aktivnostih vsi doživljali uspeh, kar je razvidno tudi iz video posnetka, ki si ga lahko ogledate na spletni strani OŠ Frana Albrehta Kamnik. Skupinska fotografija udeležencev / Foto: Osnovna šola Frana Albrehta Obiskali Brežice Zvonko Cvek Brežice – Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda je v soboto, 17. septembra, organiziralo strokovno ekskurzijo v Brežice z okolico. Po krajšem postanku v Kostanjevici na Krki so v Brežicah obiskali grad, si ogledali Posavski muzej in spomenik osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Grad Brežice je bil po nekaterih podatkih sezidan v 12. stoletju in je služil upravnim in obrambnim namenom. Ob gradu je zraslo mesto, ki je 1353 leta pridobilo z listino potrjene mestne pravice. Sedanji dvonadstropni grad je najmogočnejša stavba v Brežicah, zgrajena sredi 10. stoletja na mestu, kjer je bil sta- ri grad povsem porušen med vseslovenskim kmečkim uporom leta 1515. V gradu, spomeniku nepremične dediščine, od leta 1949 deluje Posavski muzej Brežice, ki predstavlja dediščino Posavja od najstarejših dni do danes. Po ogledu muzeja so se kamniški veterani srečali z veterani Brežic pri spomeniku osamosvojitvene vojne, ki so ga postavili v začetku letošnjega leta. Seznanili so se z delovanjem veteranov med osamosvojitveno vojno v Brežicah in okolici ter se nato odpravili v Rigonce, vas na slovensko-hrvaški meji ob reki Sotli. V Rigoncih postavljeno obeležje spominja na spopad teritorialcev s tankovsko enoto JLA, ki se je hotela prebiti do Brežic. Strokovna ekskurzija v Brežice z okolico / Foto: OZVVS Kamnik - Komenda Prva trgatev V petek, 2. septembra, smo se zbrali na samostanskem vrtu, da opravimo trgatev namiznega grozdja, ki je letos kljub mladim sadikam obilno obrodilo. Valentin Zabavnik Mekinje – Pred leti smo člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice posadili pet sort namiznega grozdja. Te so: ester, modri muškat, nero, primus in palatina. Vse so odporne proti naravnim vplivom, vzgojene so bile v Trničarstvu Martinčič na Dolenjskem. Zgodba o namiznih sortah grozdja pa je veliko daljša. V Slovenijo jih je prinesel član našega društva, žal že pokojni Tugomir Najdič. V Tacnu pod Šmarno goro je ustvaril biodinamični vinograd, ki je veljal za največjega v Evropi. V njem je zasadil več kot 350 namiznih sort grozdja. Njegova ideja je bila spodbuditi slovenske kmete k pridelavi namiznih sort kar ob opuščenih kozolcih, ki so medtem svojo funkcijo izgubili. Slovenija kot vinorodna dežela žal namiznega grozdja ne prideluje, temveč ga uvaža – kljub ugodnim pogojem za vzgojo lastnega pridelka. Gospod Tugomir Najdič se je trudil na vseh mogočih ministrstvih, vendar ni bil slišan. V času od začetka julija do konca septembra bi v Sloveniji lahko pridelali dovolj grozdja za vrtce, domove starostnikov, šole, hotele in javne ustanove. Zato je zasaditev v Samo- Prva trgatev trte na vrtu mekinjskega samostana / Foto: Javni zavod za kulturo Kamnik stanu Mekinje prvi korak k obuditvi Najdičeve ideje in hkrati enkraten primer samooskrbe s sadjem za goste, ki preživljajo počitnice za samostanskimi zidovi. V uvodu je Valentin Zabavnik, predsednik Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice, ki vestno bedi nad celotnim samostanskim sadovnjakom, pojasnil Najdičeva prizadevanja ter predstavil naporno postavitev brajde, nad katero je bdel Janez Golob. Besedo je prevzel župan Matej Slapar, ki se je prisotnim zahvalil za vestno delo. Nato so k brajdi pristopili prisotni župan Matej Slapar, direktorica samostana Irena Gajšek s sodelavko Katarino Mihelič ter člani Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice z glavnim izvajalcem del Janezom Golobom. Pri vsaki trti je župan odrezal grozd, člani pa so pojasnjevali lastnosti posamezne sorte. Ponosni smo, da je Občina Kamnik kot ena redkih javnih ustanov na svoji zemlji pridelala namizno grozdje. V prihodnjih letih, ko bo pridelka vedno več, bo mestna oblast brez skrbi povabila goste na trgatev ali pa jim grozdje podarila kot svojevrstno protokolarno darilo, saj se vsi zavedamo, kako pomembna postaja popolnoma naravna, ekološka pridelava. Ob tem se nam odpira veliko idej, predvsem pa je pomembno zavedanje, da si takšen nasad namiznega grozdja tu pod planinami ustvarimo lahko sami. Nasad 16 trt namiznega grozdja je enkratna pridobitev za samostanski sadovnjak, ki skupaj z drugimi starimi sortami sadnega drevja, med katerimi prevladujejo slive in jabolka, navdušuje tudi obiskovalce samostana. Po deželi Šavrink V začetku oktobra smo se člani Društva Sožitje Kamnik v organizaciji Turizma Vrankar in naše Edite odpeljali na celodnevni izlet po istrskih vasicah, ki ležijo na obrobju Šavrinskega hribovja. Irena Bizjak Kamnik – Pred Koprom se nam je pridružil lokalni vodič, ki je poskrbel, da našim očem in ušesom ni ušel noben pokrajinski ali arhitekturni dragulj, med nas je povabil domačine in nam dan popestril s številnimi zgodbami in zabavnimi anekdotami. V Koštaboni, vasici, v kateri so hiše nanizane v obliki drevesne krošnje, nas je pred cerkvico sv. Kozme in Damijana, zavetnikov zdravja, pričakala Šavrinka z velikim peharjem sladkih dobrot in domačim sokom. V spremstvu članice kulturnega društva, ki se trudi ohranjati kulturno dediščino, jezik in običaje, smo se sprehodili skozi vas, se seznanili z izvorom imena, bogato zgodovino, se navduševali nad kraškimi hišami iz sivega peščenjaka z modro pobarvanimi polkni, poslušali zven verzov iz zbirke Šavrinske pesmi pesnika in župnika Alojza Kocijančiča in izvedeli, da se je v Koštaboni rodila slovenska pevka Elda Viler. Našim radovednim očem ni ušel niti Planet 47, razvojno-raziskovalni center, ki podpira otroke in mladostnike z Downovim sindromom v odkrivanju in razvijanju njihovih talentov. Kam drugam naprej kot v Krkavče, idilično vasico, zgrajeno na treh živih ska- lah, ki na vaškem trgu ponosno razkazuje 800 let staro oljko in cerkvico, ki znotraj svojih zidov skriva še eno manjšo ... Izza kamnitih zidov so nas vabile oljke, fige, mandarine, zreli sadeži pasijonke in rdeča granatna jabolka. Z dovoljenjem domačinov smo ji pokusili, marsikdo prvič v življenju. Na turistični kmetiji Tonin v Pučah so nam postregli z Dobro razpoloženje med udeleženci izleta / Foto: arhiv društva bobiči in drugimi kulinaričnimi dobrotami. Za slovo smo pobožali še njihovega oslička in se odpeljali v Srgaše na obisk oljarne, kjer so nas podučili o vsem, kar je treba vedeti o pridobivanju oljčnega olja, čemur je sledila tudi pokušina. Nekaj tega tekočega dišečega zlata iz istrskih oljčnikov smo si odnesli tudi domov. Za konec pa še skok v Marezige, kjer se z vrha slemena ponuja čudovit pogled na Koper, prestolnico slovenske Istre, obdan z morjem, in če bi veter razpihal oblake, bi uzrli tudi alpske vrhove z očakom Triglavom. Prav tu, v središču Šavrinije, so domačini postavili prvo vinsko fontano v Sloveniji. Izlet, od katerega smo si zjutraj želeli le lepega vremena, prijetnega druženja in spoznavanja novih krajev, nam je z osupljivo lepoto in prijaznimi domačini napolnil srca z doživetji, ki jih bomo še dolgo nosili s seboj. 13 petek, 21. oktobra 2022 Zanimivosti V dolino Bele Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_22_18 NALOGA LAŽJI SUDOKU Dolgo načrtovani pohod v dolino Bele v Kamniški Bistrici smo zaradi pandemije v preteklih letih previdno prelagali, v zadnjem obdobju pa predvsem zaradi prenatrpanega programa in delno zaradi pretirane vročine ali močnega deževja. REŠITEV 8 4 3 9 5 7 6 1 2 5 3 6 1 2 4 9 8 7 4 7 8 3 6 9 2 5 1 1 9 2 5 7 8 3 6 4 NALOGA sudoku_LAZJI_kam_22_18 TEŽJI sudoku_LAZJI_kam_22_18 SUDOKU 6 9 2 8 1 3 7 4 5 1 9 6 7 8 2 3 5 8 4 5 2 5 1 6 7 9 4 8 6 9 2 3 7 5 1 4 5 7 6 4 5 9 8 1 9 12 3 6 7 78 5 5 4 1 8 6 1 2 5 4 1 3 9 7 9 7 4 5 11 49 33 6 8 2 4 37 86 8 2 9 1 3 5 3 9 48 74 1 5 2 8 6 7 9 8 95 1 12 33 6 67 4 4 1 5 4 7 8 6 9 2 3 8 6 2 3 7 9 4 1 8 5 6 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_kam_22_18 6 8ponovilo 9 ne5v vrstici 3 ne2v koloni 7 ne1 v enem 4 se ne bo nobeno število REŠITEV sudoku_LAZJI_kam_22_18 NALOGA Rešitev: 5 3 8 4 6 1 2 9 7 2 4 1 7 9 3 6 5 8 7 6 9 2 5 8 4 1 3 8 5 4 6 1 9 7 3 2 3 2 6 5 4 7 1 8 9 1 9 7 8 3 2 5 6 4 9 8 5 1 7 4 3 2 6 6 7 3 9 2 5 8 4 1 4 1 2 3 8 6 9 7 5 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_22_18 8 9 6 1 4 3 3 8 4 7 1 3 6 8 4 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV 4 1 5 5 7 6 9 8 1 7 5 1 9 5 3 8 4 6 1 2 9 7 sudoku_TEZJI_kam_22_18 NALOGA mniški Bistrici z ogledom lovskega dvorca, dela našega arhitekta Jožeta Plečnika. V gostišču I. P. C. Pri Jurju pa so nas postregli z izdatno malico in pijačami iz priznanih pivskih in vinskih kleti. Več slik s pohoda si lahko ogledate na FB-profilu, za kar je poskrbel Sašo Hribar. 7 5 9 2 1 6 8 4 3 pomembne dogodke iz tistih časov, saj je v tej bolnici deloval tudi njegov ded. Pohodniki smo se s prižigom svečke in minuto molka ob spominski plošči poklonili vsem trpečim in umrlim na tem mestu ter se vpisali v spominsko knjigo, iz katere je razbrati, da to obeležje obiskuje vedno več ljudi. 6 2 1 8 4 3 7 9 5 bil naš cilj obiskati grob padlega ameriškega pilota in pa obeležje same partizanske bolnice, ki je bila v bližini slapa Orglice. Pohodnike je vodil naš član, upokojeni stotnik Slovenske vojskeMiroslav Potočnik, ki s svojo ženo skrbno neguje in vzdržuje to obeležje, na celotni poti pa nam je podrobno opisal vse Rešitev: 3 1 5 6 8 2 4 7 9 Del pohodnikov na začetku poti / Foto: OZSČ Kamnik - Komenda S pohodom smo zaznamovali več obletnic, med drugim tudi 30-letnico delovanja Območnega združenja slovenskih častnikov Kamnik Komenda. 1 3 7 4 5 1 9 6 7 8 2 3 5 8 4 5 2 5 1 6 7 9 4 8 6 9 2 3 7 6 5 1 4 sudoku_TEZJI_kam_22_18 2 6 4 7 9 1 5 3 8 Kamniška Bistrica – Končno smo v četrtek, 22. septembra, le dočakali dan, ki je bil kot naročen za naš pohod, saj sta varnost in dobro počutje pri takem pohodu na prvem mestu, za kar sta mimogrede poskrbela naša člana Bojan Pollak in Bogomir Bajc, sicer člana Gorske reševalne službe Kamnik. Namen pohoda je bil večplasten. Z njim smo zaznamovali 30-letnico delovanja Območnega združenja slovenskih častnikov Kamnik - Komenda, počastili 79. obletnico izgradnje partizanske bolnice in 80. obletnico pohoda Druge grupe odredov iz Zasavja in Gorenjske čez Belo na Štajersko v najtežjih časih NOB. Poleg samega gibanja v prelepi naravi in objemu krušljivih sten Rzenika med zelenjem in ob rahlo žuborečem potočku Bele je 8 9 8 7 4 3 5 1 2 6 Pohod smo po dobrih štirih urah rahlo utrujeni – a bogatejši še za eno spoznanje o naši polpretekli zgodovini in napolnjeni z lepimi vtisi neokrnjene narave in lepot doline Bele – zaključili v Ka- Marjan Schnabl 9 2 N OVO 2 4 1 7 9 3 6 5 8 7 6 9 2 5 8 4 1 3 8 5 4 6 1 9 7 3 2 3 1 9 6 4 2 9 8 7 1 Psi so bili prve udoma6 7 5 3 2 čene živali na svetu in5so podvrsta 8 1 volka. 9 3 Lahko so vzgojeni za 4 3 7 2 8 delo, lov, čuvanje ali pa so 7le hišni 2 ljubljenčki. 4 5 V6 priročniku je opisanih 1 pasem 5 3psov,8in če9 200 vas zanimajo 8 6 2 psi4ali 7 se odločate, da boste 9postali 4 pasji6 lastnik, 1 5 je ta knjiga kot nalašč za vas. Slika in podroben opis vas bosta hitro opremila z osnovnim znanjem o psih. Omejeno število priročnikov je na voljo po izredno ugodni ceni Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. 750 EUR + po št ni n a Če želite, da vam ga pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Usode, Milena Miklavčič Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 28. oktobra 2022 na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 14 petek, 21. oktobra 2022 Zanimivosti Na Prazniku drobnice Dogajanje med počitnicami Ob dvajsetletnici delovanja so člani kamniškega Društva rejcev drobnice pripravili Praznik drobnice, ki je pred Samostan Mekinje pritegnil precejšnje število obiskovalcev. Počitniško dogajanje med jesenskimi počitnicami v Snoviku bo pestro. Aleš Senožetnik Mekinje – V soboto je bilo na dvorišču mekinjskega samostana vse v znamenju Praznika drobnice, ki so ga pripravili člani Društva rejcev drobnice Kamnik. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo ovc, spoznali, kako poteka striženje ovc in si ogledali delo ovčarskega psa pri zganjanju drobnice. Sprehodili so se lahko tudi med stojnicami, kjer so potekali različni prikazi, kupiti pa je bilo mogoče tudi izdelke iz ovčjega ali kozjega mleka, mesa, volnene izdelke in drugo. S pestrim dogajanjem so člani društva zaznamovali dvajsetletnico delovanja, ki so jo sicer praznovali že lani, a zaradi epidemije covida-19 takšne prireditve niso mogli izpeljati. »Reja drobnice ima na Kamniškem lahko svetlo prihodnost. Naši pašniki in bregovi kar kličejo po ovcah in kozah in k sreči je pri nas kar nekaj rejcev, ki to Na stojnicah so bili tudi izdelki iz volne. / Foto: Aleš Senožetnik vidijo in te travne površine tudi obdelujejo z drobnico,« je povedala Marjana Cvirn, organizatorka, sicer pa tajnica kamniškega društva in tudi urednica revije Drobnica. Kot je dodala, se jim je v zadnjem času pridružilo kar nekaj mladih članov, ki bodo lahko nadaljevali delo starejših. Predsednik društva Janez Pavlič je zadovoljen s tem, da število rejcev na Kamniškem rahlo raste. S takšnimi dogodki, kot je potekal v soboto, pa želijo tudi ozaveščati o pomenu drobnice. »Med ljudmi je še vedno razširjena misel, da je ovčje meso čudnega okusa, in s takšnimi dogodki poskušamo razbijati tudi te mite,« pravi predsednik kamniških rej- cev drobnice, ki je dodal, da je reja drobnice precejšnjega pomena tudi za ohranjanje strmejših pobočij, saj jih s pašo ohranjajo urejena, drobnica pa ne poškoduje brežin. V zadnjem času se rejci srečujejo tudi s težavami, ki jih predstavlja divjad. Kot nam je povedal Pavlič, so imeli na območju Menine nekaj težav predvsem z medvedom, v preteklih letih pa so škodo povzročali tudi izpuščeni psi, čeprav je v zadnjem času tega manj. Obširneje je o izzivih kmetov in še posebno rejcev spregovoril Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, ki je poudaril širjenje volka. »Število zveri se iz leta v leto povečuje. Še posebno veliko težavo predstavlja širjenje volka, ki se ne upravlja, rejcem pa povzroča veliko škodo,« je povedal med drugim in pohvalil kamniško društvo, ki velja za eno najaktivnejših v zvezi. Damijan Rifl Snovik – Daleč stran, a hkrati tako blizu. Samo dobrih petnajst minut vožnje iz centra Kamnika se namreč v zeleni dolini nahaja naše domače termalno kopališče, ki so ga slovenski kopalci nedavno, že drugo leto zapored, uvrstili med najboljše v kategoriji malih termalnih kopališč. Po lanskem tretjem mestu so Tuhinjci tokrat v izboru »Naj kopališče« – pripravljata ga RTV Slovenija in spletni portal Dobro jutro – segli še mesto višje. »S ponovno uvrstitvijo med najboljše dokazujemo, da so naše usmeritve prave in s strani gostov tudi opažene. Hvala vsem, ki ste oddali glas! Predvsem pa se zahvaljujem sodelavcem, ki gradijo našo zgodbo,« je bila po podelitvi prestižnega priznanja na Štajerskem zadovoljna Katarina Hribar, direktorica Term Snovik. Da pa z ekipo ne počivajo na lovorikah, dokazuje tudi privlačen program, ki dnevne in penzionske goste čaka v času tako imenovanih krompirjevih počitnic. Od zadnje oktobrske sobote pa vse do prve novembrske nedelje bo namreč v in ob bazenu ter v bližnji okolici še kako pestro. Na zadnji oktobrski večer se nam obeta spektakularna čarovniška animacija, rajanje s palčkom Snovičkom iz za konec sežig čarovnice! »Otrokom med počitnicami pri nas res ne bo dolgčas, njihovim staršem prav tako ne. Sprostili se bodo lahko v našem velnes centru in tudi na prostem. Gozdna joga in meditacija sta zgolj dve izmed aktivnosti, ki bosta zagotovo pritegnili pozornost gostov. Zadnji dan počitnic ob gozdu pripravljamo tudi prav posebno kulinarično doživetje,« razloži direktorica snoviških Term, ki je prepričana, da bodo njihove kapacitete dobro zasedene. »Navade penzionskih gostov so se v zadnjih letih sicer spremenile. Oddiha večinoma ne načrtujejo vnaprej, vse bolj pogoste so rezervacije v zadnjem hipu. Ampak smo dobro pripravljeni, tako da ni bojazni,« poudarja Hribarjeva, ki vse Kamničane vabi na kopanje in številne dogodke v počitniškem tednu. Opazovanje sončevega mrka Razstava drobnice / Foto: Aleš Senožetnik Ovčarski pes pri delu / Foto: Aleš Senožetnik Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem www.gorenjskiglas.si 14 dni brezplačnega časopisa Gorenjski glas izhaja vsak torek in petek in pokriva vsak košček naše prelepe Gorenjske. Ne iščite informacij iz vašega kraja na internetu v Gorenjskem glasu so zbrane vse na enem mestu! V vsaki številki najdete novice z Gorenjske, križanko, recepte, nasvete, zgodbe, ob petkih pa še televizijski spored Vikend. Kamnik – Po sedmih letih bo v torek, 25. oktobra, pri nas končno spet viden zanimiv in redek astronomski dogodek – delni sončev mrk. Luna se bo med Zemljo in Soncem »znašla« ob 11.18, največja stopnja mrka nastopi ob 12.20, mrk pa se bo končal ob 13.23. Ob največji stopnji bo zakrite približno 36 odstotkov površine Sonca. K atraktivnosti mrka lahko pripomorejo tudi Sončeve pege in izbruhi s površine Sonca, ki se v zadnjem času v precejšnjem številu pojavljajo na površini naše zvezde in jih lahko pričakujemo tudi med tokratnim dogodkom. Ob tej priložnosti Astronomski krožek RAK iz Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik ter astronomi iz Astronomskega društva Komet iz Kamnika v primeru jasnega vremena pripravljamo javno opazovanje mrka na parkirišču pred GSŠRM. Vabimo vas, da se nam pridružite in si ogledate ta redek pojav s pomočjo projektorjev ali pa pokukate skozi katerega od teleskopov oz. solarne teleskope. Naslednjič bomo namreč tovrsten pojav primerljive stopnje pri nas lahko opazovali šele leta 2026, pa še to le v primeru lepega vremena ... L. V. Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Naročnina poleg dostave na dom prinaša še popuste in darilo. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. Sončev mrk / Foto: RAK 15 petek, 21. oktobra 2022 Zanimivosti Prireditve, zahvale Razstava ob stoletnici gorskih reševalcev Časopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje Kamnik – V začetku oktobra so v Medobčinskem muzeju na p Kamnik na gradu Zaprice odprli razstavo ob stoletnici o orgastaja in n končna ov vlak niziranega reševanja na Kamniškem. Šest panojev v fotogra- številka 1 Oglašujte fijah, risbah in besedilu predstavlja najpomembnejše poudarke bogate dejavnosti Društva gorska reševalna služba Kamnik. Avtorica razstave je kustosinja Janja Železnikar, pri izboru besedila je sodeloval alpinist in gorski reševalec France Malešič, ki je ob odprtju tudi pripravil predavanje o najpomembnejših intervencijah. Pri pripravi razstave pa je sodelovala tudi tajnica GRS Kamnik Irena Mušič Habjan. Razstava bo na ogled do 5. maja prihodnje leto. A. Se. Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Slovenije, tali članski Waterpolo so saj so v vel pokalni prv premagal ikem fina aki i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpo da bo pos Jan Justin. - dila mnik Gra taja sta Bor Sose razigral dopustili, da bi ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob venske žel ca leto »Do al, prvi dan pobudo, eznice več čina je namreč slovenskihšnjega leta bo po ga znova da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala stili – 15. a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo v vinskega zgodovaterpolisti 21.1 tem delu jih poztrenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 an Mat bljana). in ob 23. alni prva kilo met rov hitrosti do 140 par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. je železnic »Ka de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj ko tajo jo 189 je ,« 1, in za kolesa,« sem prip se z novim prostora , ki so tnik se zahvali je dejal župan Alojz Pra eljal podjel ministrs lem dogodk je ob tem vese peljali prot vlakom tudi poSlov šnik tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na ML men Cop AD t rnij I in kart celo leto Kamnik – e zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi eščeni iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, kraj som ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor pri nas ima od . Hitro testiranje gativen izvi a Kamnik, nekakš ga glavna v i kate knji neg zov pote re- do žnic torka dalj a jasličarj d naloga je obraavtorja ka da konca janu i, pa je še e v Dom a, ki pres net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, u kulearja na ogle razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru nik, a magistra zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. d arhi be. s ni no opravit test pa je mož inženirja tekture. - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru pozitivn o tudi še prihodnjih nič drugače. v pa sta potrebna ega izvida Na odvzem dneh. takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva zd Kavči č 041 634 948 Foto: Gora v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 5 stran 7 France Malešič je navedel najbolj izstopajoče intervencije v stoletni zgodovini gorskih reševalcev. / Foto: Aleš Senožetnik stran 9 stran 16 Sreda, 26. oktobra, od 7. do 13. ure, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Rdeči križ Slovenije: Krvodajalska akcija Vstopnina: brezplačno Pot iz depresije, tesnobe in panike Kamnik – Pred nedavnim je v Samostanu Mekinje potekalo predavanje Barbke Špruk, ki je spregovorila o lastni izkušnji boja z depresijo, tesnobo in paniko, o zdravljenju s psihiatričnimi zdravili in na koncu tudi o tem, kako se je znova postavila na noge. Od leta 2008 je ponovno zdrava in je zaživela novo življenje. Že osem let tudi svetuje ljudem s podobnimi težavami in predava po vsej Sloveniji. Kot pravi, je njeno poslanstvo, da ljudem sporoči, da vedno obstaja pot iz vsake stiske. »Uspelo je meni, lahko tudi tebi,« pravi in dodaja, da je človek, ki poišče pomoč, veliko in bliže rešitvi. Na to, kako aktualna je tematika, kaže tudi dober obisk zadnjega predavanja v samostanu. Več kot sto ljudi je namreč prisluhnilo njeni pripovedi. A. Se. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Petek, 21. oktobra, ob 17. uri, Knjižnica Komenda Pravljične urice Vstopnina: brezplačno Sreda, 26. oktobra, ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik DELIMO ZNANJE: Najti zavetje v vsakdanjem doživljanju sveta Vstopnina: brezplačno Petek, 4. novembra, ob 17. uri, Krajevni knjižnici Komenda, otroški kotiček Pravljična urica s pravljičarko Mašo Levinger Vstopnina: brezplačno Sobota, 5. novembra, ob 10. uri, Špitalič Špitalska literarna transverzala: odkrivanje skrivnosti, zgodovine in posebnosti Špitaliča Vstopnina: brezplačno MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Sreda, 26. oktobra, ob 18. uri, Medobčinski muzej Kamnik Dr. Matija Turk: Sledovi kamenodobne poselitve na Kamniškem Vstopnina: brezplačno Petek, 28. oktobra, ob 17. uri, Knjižnica Komenda Pravljične urice Vstopnina: brezplačno Sreda, 2. novembra, ob 17. uri, Komenda, prostori zavoda za medgeneracijsko središče SREČANJA S KNJIGO: Nicholas Sparks: NAJDALJŠA POT, vodi: Danijel Bezek TERME SNOVIK Od petka, 28. oktobra, do nedelje, 6. novembra, med 8.00 in 18.10, Terme Snovik Krompirjeve počitnice v Termah Snovik Vstopnina: brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje ali doplačilo Organizator: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Vstopnina: brezplačno Sreda, 2. novembra, ob 10. uri, Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju Kamnik – Štacjon SREČANJA S KNJIGO: Bojana Ivanović: POSKRBI NAJPREJ ZA SVOJO RIT, vodi: Zehra Bećiragić Organizator: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Vstopnina: brezplačno Barbka Špruk / Foto: osebni arhiv Prireditve v oktobru in novembru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/VpisDogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Sreda, 2. novembra, ob 17.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Pravljična urica s pravljičarko Damjano Pirc Vstopnina: brezplačno Četrtek, 3. novembra, ob 11. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba KOLO USTVARJALNOSTI: počitniške ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst Vstopnina: brezplačno Petek, 4. novembra, ob 11. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Kolo ustvarjalnosti: počitniške ustvarjalne delavnice z Rosano Kleindienst ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 72. letu nas je zapustil dragi mož in oče Drago Dimec iz Motnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem za izrečena sožalja, podarjeno pomoč, cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Hvala g. župniku, članom PGD Motnik in Lovski družini Motnik - Špitalič za lepo opravljen pogreb. Vsi njegovi Vstopnina: brezplačno MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Petek, 28. oktobra, ob 20. uri MC Kotlovnica Kotlovniški stand up: Open mic Vstopnina: brezplačno ZAVOD ZA KULTURO KAMNIK Torek, 25. oktobra, od 7. do 13. ure, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Rdeči križ Slovenije: Krvodajalska akcija Vstopnina: brezplačno Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: malioglasi@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Vstopnina: brezplačno Zahvale, osmrtnice www.gorenjskiglas.si Petek, 21. oktobra, ob 20. uri, MC Kotlovnica Volkulje: Cikel zvočnih performansov 16 petek, 21. oktobra 2022 Zadnja Na najvišji ravni Alpinistični odsek Planinskega društva Kamnik nadaljuje tradicijo prirejanja nogometnih turnirjev na Korošici. Bojan Pollak Korošica – Mnenja o kakovosti slovenskega nogometa so različna. Nedvomno pa je nogomet na najvišji ravni tisti, ki se igra na največji nadmorski višini. To pa je tisti, ki se že od leta 1979 in od leta 1996 igrata na Korošici – 1800 metrov nad morjem. V avgustu je to redni turnir v malem nogometu po splo- in druženje tistih, ki poleg hoje in plezanja po hribih nadaljujejo tradicijo. Kot vsa leta do sedaj se je tekma začela točno opoldne. Po začetnem udarcu so »Štajerci« napadli z vso močjo, tako da so se morali presenečeni Kranjci najprej zbrati in ustrezno odgovoriti – organizirali so »bunker«. Vendar »Štajerci« niso popustili in je zato igra večino časa Zmagoviti moštvi tokratnega turnirja / Foto: arhiv dogodka šnih nogometnih pravilih, ki ga organizira PD Celje Matica od leta 1996 naprej. Prvo nedeljo v oktobru pa je to nogomet po malo prirejenih pravilih (ni avta, ni ofsajda, ni vratarja …) – že od leta 1979 v organizaciji AO PD Kamnik. V začetku in še veliko let po tem je bil to nogomet ob zaključku poletne alpinistične sezone; pravzaprav prijateljsko srečanje in druženje alpinistov dežel Kranjske in Štajerske. Sedaj je pa to bolj srečanje potekala na »kranjski« polovici igrišča. Vendar »Štajercem« kljub veliki zagnanosti, borbenosti, skoraj stalni gneči pred kranjskim golom, volji in trudu tokrat ni uspelo doseči zmagovitega zadetka in se je tekma končala z neodločenim izidom 0 : 0. Prihodnja taka tekma bo v nedeljo, 1. oktobra 2023, z začetkom točno opoldne na Korošici, če le ne bo preveč neugodnih vremenskih razmer. Mesto mladih 2022 V Kreativni četrti Barutana je v začetku oktobra Mladinski svet Kamnik (MSK) pripravil dogodek Mesto mladih 2022, kjer so se predstavile kamniške mladinske organizacije. Maša Likosar Kamnik – Dogodek Mesto mladih MSK organizira že vrsto let z namenom, da mladi spoznajo delovanje kamniških mladinskih organizacij, ki se ob tej priložnosti predstavijo in medse povabijo nove člane. Kot je pojasnil Nace Ajtnik, generalni sekretar MSK, trenutno pod njihovim okriljem deluje šest mladinskih organizacij. »Te so aktive tako na športnem, kulturnem, izobraževalnem kot družbenem področju, ponujajo res široko paleto različnih dejavnosti in prepričan sem, da se za vsakega nekaj najde,« je pojasnil. Hkrati so potekale različne zabavne igre. Mladi so se lahko preizkusili v županskem twisterju, županskem beer pongu ali pa skakanju po trampolinu. Obiskali so jih tudi trenerji pri mladinskem delu iz MSS – Mladinski svet Slovenije. Za glasbo je poskrbel DJ Jernej Jurič, proti večeru pa sta zbrane s standupom zabavala Alen Borišek ter Sebastjan Spital. Lakoto so potešili s peko dobrot na odprtem ognju, ki so ga postavili ter vzdrževali kamniški skavti Mamutov steg – Kamnik 1 ter taborniki Rod bistriških gamsov Kamnik, žejo pa gasili s kuhanim vinom, ki so ga kuhali člani Predstavile so se mladinske organizacije, ki delujejo na Kamniškem. / Foto: arhiv MSK Študentskega kluba Kamnik. Noč se je zaključila ob prvovrstnem petju karaok. V sklopu dogodka je bil predviden tudi tek po Kamniku, kjer ne bi štel le čas, temveč tudi opravljene naloge udeležencev, a je bil zaradi premajhne udeležbe odpovedan. Zbirali so tudi podpise za večjo podporo Kreativni četrti Barutana ter želje o tem, ka- kšen bi Kamnik lahko bil v prihodnosti. »Kreativna četrt je zadnji dve leti zaživela, med poletjem je bil tu praktično vsak dan dogodek, vsak teden tudi en večji,« je dejal Ajtnik in nadaljeval: »Mladi so med drugim izrazili željo, da bi bil Kamnik bolj zabaven in kulturno obarvan, v MSK pa si želimo predvsem, da bi bil mladim prijazen.« Povedal je še, da dajejo velik poudarek trajnosti in zelenemu razvoju, zato so imeli tudi na dogodku ekološke kozarce za večkratno uporabo, obenem si prizadevajo, da bi imeli mladi še več prostora, kjer bi lahko ustvarjali in se družili. »Seveda pa je naša želja še, da bi nas pri tem kamniška občina podprla, morda tudi s finančnega vidika,« je še povedal Ajtnik. Stolp v zelenem Aleš Senožetnik Kamnik – Ob svetovnem dnevu cerebralne paralize, 6. oktobru, je bil, tako kot še številni drugi objekti po državi, tudi stražni stolp na Malem gradu osvetljen v zeleno. Na ta dan so tokrat pod sloganom »Milijon razlogov – za dostopne tehnološke rešitve« v Zvezi Sonček pred- Vse zimske pnevmatike so enake. Dokler ulic ne pobeli sneg. Nova zimska pnevmatika WinterContact™ TS 870. Nemški varnostni inženiring za obvladovanje kakršne koli zime. Ohranite hladno glavo in uživajte v popolnem nadzoru na zasneženih in poledenelih cestah. Ostanite na voznem pasu z izjemnim zaviranjem na mokri podlagi in odpornostjo proti akvaplaningu. stavili cerebralno paralizo. Zavzemajo se za skupnost, ki jo bo sprejemala brez predsodkov. Med 12. in 14. novembrom pa bo v znak ozaveščanja o sladkorni bolezni stražni stolp »obarvan« modro, s čimer se bomo tudi v Kamniku pridružili aktivnostim ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni. Prevozite daljše razdalje z izjemno nizkim kotalnim uporom. Zimske pnevmatike + praktično po akcijskih cenah darilo 01/839 50 40 AVTO CERAR + praktično darilo telefon: 01/839-50-40 e naslov: info@avtocerar.si + praktično darilo • mehanična popravila za vsa vozila • kleparska in ličarska popravila • cenitev vozil za zavarovalnico Triglav in Zavarovalnico Sava • vulkanizerstvo • avtovleka osebnih vozil • izposoja vozil • pranje in čiščenje vozil Stražni stolp odet v zeleno / Foto: Občina Kamnik