List Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka. H
l mm*'	si.UV.l-«-* •«*»•-
1 ' - - « B T. 3 A « A
\ £i'OKOStl i "
smrtnice, zahvele, posiana, vabili L 1.20, oglase Mali oglasi: 30 stot. za besedo* na
jiifla: za 1 mesec L S.—; '•»čustvo m« jePr .-» 1 mm
V Trstu, v torek, 22. mnHa 1926»
EDINOST
Posamezna številka 25 stot
Letnik Ll
Uredništvo in npravništvoc Trst (3), ulica S. Francaaco d'Asiiri 20. T« le* on 11-57, Dopisi naf se poiiljafo izključno uredništvu, ogla«, reki« maciie in denar pa upruvniitvu. Rokopisi se na vračajo. Nalraakirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost* PodurednlStvo ▼ Gorici: uHca Gioeu* Cfcrdncd 8t. 7, Lil - Telet Št 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Ptllp Peric.
Pisma iz Rima
Zaključek parlamentarnega zasedanja.
Cassinelll
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, dne 20. junija. Za poslansko zbornico je odšel v sre-do na počitnice tudi drugi zakonodajni zbor, visoki senat, ko je tudi on dovršil svojo nalogo, ki je obstojala v glavnem v odobritvi proračuna za leto Po precej razburkani prvi polovici tekočega leta se obeta torej daljše zatišje, ki bo trajalo najmanj do jeseni, ako ga ne prekinejo nepredvidjeni dogodki.
Ako primerjamo potek ravnokar zaključenega zasedanja obeh zakonodaj-, nih zborov, je treba le priznati, da so| razprave v senatu po svoji resnosti mi trlobokosti daleko prekašale one v poslanski zbornici. V tem pogledu opažamo v parlamentarnem življenju današnje Italije ravno nasprotno sliko od one, kakor nam jo navadno nudi parlamentarno življenje v drugih državah.
Drugod, kjer sploh obstojata dva za-konodaina zbora, je poslanska zbornica ona, okoli katere se vrti os političnega življenja v državi, medtem ko je senat le nekako peto kolo. V današnji Italiji, v kateri je sicer radi razširjenih polnomočij vlade parlament izgubil velik del svojega vpliva, pa je postala poslanska zbornica ono peto kolo medtem ko si je senat ohranil in celo pridobil na svojem ugledu, ki se bo v očeh sedanjega režima še bolj razširil, čim bo s popoln j en z zastopniki korporacij.
Poletno zasedanje italijanskega parlamenta je torej zaključeno in prora-čun za leto 1926/27 je pod streho Nevredno pred zaključkom zasedanja senata je naznanil finančni minister <*pi razveseljivo vest, da bo znašal prebitek v tekočem poslovnem letu približno eno milijardo lir in tudi proračun za nastopajoče finančno leto predvideva znaten prebitek. Italijanske finance so zdrave, je zatrjeval minister Volpi, ali istočasno je svaril pred rožnatim optimizmom.	v . „
Za zdrav gospodarski položaj v državi namreč nikakor ne zadostuje, da je ni en proračun v ravnovesju ali pa iz-Vpzuje celo znaten prebitek. Razen pro-"•ma prihajajo za presojanje gosposke moči in blagostanja države v poštev še druga merila, ki so predvsem trgovska bilanca, višina denarnega obtoka in pa višina državnega dolga.
Vsa ta merila pa niso ravnotako razveseljiva, kakor je razveseljiv državni proračun. Zunanji dolgovi so bili sicer urejeni nedavno in bodo kriti z dohodki od vojnih reparacij. Toda pri vsem tem preostaja še znaten notranji državni dolg, ki znaša lepo svoto osemdesetih miljard lir. Obtok papirnatega denarja sicer ne narašča, ampak tudi ne pojema, ampak se suče vedno okrog svojih
20 miljard lir.
Zato pa vzbuja prav resne skrbi
trgovska bilanca. V letu 1925 so znašala pasiva skoraj 8 milijard lir, v prvih štirih mesecih tekočega leta pa znašajo ista že skoraj štiri milijarde, t. j. ze skoraj polovico lanskega deficita in za sedaj ni ,žal. nikakega izgleda na skorajšnje zboljšanje. V to svrho se sicer podvzemajo razne mere in proglašajo najrazličnejša gesla, o katerih bi bilo preobširno tu govoriti. Omenim naj le, da tudi žitna bitka ni prinesla vsaj za letos, sodeč po dosedanjih napovedih letine, niti zdaleka onih uspehov, katere so si mnogi obetali.
Sicer pa je bila Italija že od nekdaj pasivna v svoji trgovski bilanci ter je krila deficit v plačilni bilanci z denarnimi pošiljatvami izseljencev in pa z dohodki iz turistovskega prony3ta. Ali po vojni se je radi zapretja Zedinjenih držav število izseljencev silno skrčilo in ravnotako so se tudi radi malega za-služka silno skrčile tudi pošiljatve se* danjih izseljencev. Istotako se je letos znatno skrčil tudi turistovski promet, radi česar se je letos tudi ta dohodek znatno skrčil. Končno bi ostal še dohodek iz morskih prevozov, ki tvori tudi znatno aktivno postavko v gospodarstvu nekaterih držav. Priznati je treba, da je italijanska trgovska mornarica v poslednjih letih silno narasla, zlasti ona za osebni promet. Pred vojno je bila Italija tudi v tej postavki pasivna, sedaj pa je, po nekaterih, v ravnovesju, po drugih pa izkazuje celo prebitek.
Finančni minister je imel torej popolnoma prav, ko je svaril pred pretiranim optimizmom. Sicer pa svare pred njim, še več kot dovolj, tudi vsak dan bolj naraščajoče cene najnujnejših živ-ljenskih potrebščin.
Ravnokar zaključeno parlamentarno zasedanje je imelo torej tudi to korist, da je o priliki proračunske razprave spravilo na dnevni red in sprožilo pred javnostjo globoka in resna gospodarska vprašanja, od katerih je v veliki meri odvisen nadaljni razvoj države. Parlamentarne počitnice bodo najbrže jako dolge.
Z zaključkom sedanjega zasedanja se
priCenjajo v senatu razna obnovitvena dela, ker se bodo dosedanji pretesni prostori senata razširili potom hodnika tudi v sosedno palačo Giustiniani, v kateri je še pred letom prestolovai veliki mojster framasonskih lož Torri-giani. Ker bodo obnovitvena dela zahtevala 5 do 6 mesecev, se senat sestane zopet najbrže šele v novembru ali decembru.
Zato pa se sestane najbrže še pred njim poslanska zbornica, ako se Še kdaj zopet sestane. Razne časopisne sove ji namreč zopet naznanjajo bližnjo smrt. Ali meni se vse zdi, da bodo sedanji zdravniki pustili še nadalje hirati to bolnico.
m
Znatno zanimanje v rimskih političnih'krogih vzbuja izgon poslanca , Cassinelli-ja iz socijalistične stranke ' maksimalistov. Poslanec Cassinelli je že obrnil nase pozornost s svojim pričevanjem v M at teot ti j e vem procesu. Po svojem izgonu iz stranke se je poslanec Cassinelli pritožil na vodstvo stranke, toda še predno je bila njegova pritožba vzeta v pretres in rešena, je poelal predsedniku poslanske zbornice pismo, v katerem podaja ostavko kot poslanec ter istočasno obtožuje svojo lastno stranko, da ga je izgnala radi njegovega pričevanja v Matteottijevem procesu in pa radi tega, ker je preprečil možnost enega novega atentata na ministrskega predsednika Mussolinija.
Vodstvo maksimaliatične stranke se je prvotno omejilo na kategorično zanikanje trditev poslanca Cassinelli-ja, trdeč, da je bil Cassinelli izključen iz stranke na podlagi pismene ovadbe njegovega šoferja in... tajnika, ki je bil tako izvrsten tajnik, da je svojega gospodarja in Šefa nekoč celo oklofutal, a ostal še nadalje pri njem v službi. Ker odvetnik Cassinelli le ni utihnil, je vodstvo stranke objavilo obtožbo, katero mu je predložilo pred njegovo izključitvijo iz stranke na podlagi ovadbe njegovega šoferja in tajnika Um-berta Rosa. Iz te obtožbe izhaja, da je odv. Cassinelli gojil preveč prijateljske stike z nasprotniki in z novinarji iz nasprotnega tabora ter podtikaval za glasilo stranke «Avanti!» od nesocija-lističnih novinarjev napisane, a od njega podpisane članke. Med drugimi se nahaja v obtožbi tudi sledeče vprašanje: «Je resnično ali ne, da je bila tvoja izpoved v Matteottijevem procesu dogovorjena na sestanku s poslancem Farinacci-jem, ki se je vršil po posredovanju novinarja Bastiani-ja v v hotelu Bristol dne 5. februarja 1926?»
Kakor poudarja vodstvo stranke, poslanec Cassinelli nikakor ne zanika v svojem odgovoru v obtožbi navedenih vprašanj, ampak jih samo pojasnjuje. Kar se pa preprečenega atentata tiče, je le toliko resnice, da je prišel po atentatu stare Irke Gibson h Cassinelli-ju, ki je uradni zagovornik atentator-ke, neki blaznež, ki je tudi zamišljal iste načrte kot Gibson, ter jih je razodel Cassinelli-ju. Cassinelli je seveda naznanil celo zadevo policiji, ki je blazneža aretirala Tajnik maksimalistične stranke o tem dogodku takrat sploh ničesar vedel ni, ampak mu je Cassinelli povedal to šele pozneje.
No, in sedaj vlaga ta poslanec proti svoji lastni stranki ovadbo, da ga je izključila radi njegovega pričevanja v Matteottijevem procesu in pa radi tega, ker je preprečil nov atentat. Očividno si je hotel Cassinelli s svojimi očitanji pripraviti pot za prijetno presedlanje, a se bo najbrže temeljito ureze!. Hotel je izkopati jamo svoji lastni stranki. a si jo bo najbrže izkopal samemu sebi. Po objavi njegovega pisma na predsednika zbornice mu je namreč poslal njegov šofer in... tajnik, ki najbrže dobro pozna svojega gospodarja in šefa, zagonetno pismo, v katerem mu. sporoča, da mu po objavi njegovega pisma na predsednika zbornice ne preostaja ničesar drugega, kot ga (Cassinelli-ja) prepustiti njegovi usodi. Za Cassinelli-ja znajo tedaj priti v javnost še razna neprijetna razkritja.
m sklnitviji prijateljih PUBibc
med Italijo In Turčijo
RIM, 21. Preteklo soboto je bil podpisan v Rimu dogovor, ki urejuje pravno izročanje zločincev med Turško in Italijo. Temu dogovoru bodo sledili drugi dogovori, katere boste sklenili vladi navedenih držav tekom meseca julija. Na ta način — tako nagla^ ša agencija Radio Nazionale — se bodo odnošaji med Rimom in Angoro še bolj konsolidirali. Ista agencija pravi, ,da bo Italija v kratkem sklenila prijateljske dogovore tudi z Romunijo.
Tigire pretfral t Tnriin
TURIN, 21. Pesnik Tagore je predaval včeraj v prostorih glasbenega liceja o pred metu «Mesta in vasi». Po predavanju je ukrajinska pevka Mlata Lipovecka recitij rala nekatere njegove pesmi. Rabindranath Tagore pa je prečital v bengalskem, jeziku dve svoji pesmici, in sicer «Greh» in «Po-potnik».
Sindakalni zakon in veliki fašistovski svet
Sindakalni pravilnik bo objavljen po
24. t. m. — Zaupniki delodajalcev .
RIM, 20. Ministrski svet se sestane! šele prihodnji ponedeljek, 28. t. m., vt palači Viminale. Včeraj je ministrski predsednik sprejel predsednika faši-stovske industrijske zvoze ter se ž njim dolgo razg-ovarjal glede izvajanja novega sindakalnega zakona o industriji in glede splošne gospodarske situacije v deželi.
O sindakalnem problemu bo vsestransko razpravljal veliki fašistovski svet, ki je sklican za 24. t. m. V nekaj dneh se povrne iz ŽeAeve on. Rossoni in bo o imenovanem vprašanju imel razgovore z Mussolinijem.
Ministrski svet je odobril sindakalni pravilnik, ki pa do sedaj ni bil uradno še objavljen.
Poučeni krogi pravijo, da bo pravilnik objavljen po zborovanju velikega fašistovskega sveta, kateri je poklican, da prouči in reši številna vprašanja, ki so se pojavila na sindakalnem polju.
Vse kategorije delavcev in delodajalcev so se odločile, da predložijo faši-stovskemu svetu v proučevanje celo krsto važnih vprašanj. Ni torej izključeno, da bo raditega fašistovski svet na svojih sejali v nekaterih točkah izpremenil sindakalni pravilnik, ki ni bil je predložen kralju v podpis.
Sej fafcistovskega sveta se moraj a udeležiti tudi predsedniki 15 konfederacij. Za konfederacije delodajalcev je načelnik vlade še določil posebne zaupnike, ki bodo po zaključenem organizacijskem delu imenovani za fektiv-ne predsednike konfederacij. Zaupniki so naslednji: Za industrijo on. Bennl in Olivetti, za trgovino predsednik Bel-leni, Corrado, Marchi in Car toni in za prevoz na kopnem comm. Od done. Za delavce ne bodo zaenkrat imenovani nikaki zaupniki.
PUM kraljice m v Rimu
Provoz TMMskll« ostankov v Firenze
RIM, 21. Pogreb bivše grške kraljice Olge se bo vršil jutri ob 9. uri predpol-dne. Zemske ostanke bodo prepeljali v Firenze ter jih bodo potožili v grobnico ruske cerkve, kjer počiva tudi sin bivše kraljice Olge kralj Konstantin. Italijanski kralj je dal v to svrho na razpolago poseben mrtvaški voz.
Sinoči sta prispela v Rim sinova bivšega grškega kralja Jurija princa Andrej in Nikola
ATENE, 21. Listi poročajo, da je Pan-galos naročil grškemu poslaniku v Rimu, da se udeleži pogreba kraljice Olge v Rimu. Ta ukrep je napravil na vso grško javnost najboljši vtis.
Matil mlRMer v HHIžJu
TRIDENT, 20. Včeraj je prispel semkaj naučni minister on. Fedele. Danes ob 10. predpoldne je sprejel v občinski palači oblasti in zastopnike patrijo-tičnih udruženj, nakar si je ogledal mestno knjižnico in stolno cerkev. Popoldne je on. Fedele posetil nekatere šolske zavode in muzej. Naučni minister odpotuje jutri v Bolcan, kjer si bo ogledal najvažnejše prosvetne zavode.
Dva nova kardinala
Uoas. Saln reftki škof.
RIM, 21. Danes predpoldne se je vršil v Vatikanu tajni konsistorij. Za kardinala sta bila povišana prelata mons. Luigi Ca-potesti in mons. Carlo Perosi. Sv. oče je nato potrdil mons. Saina za škofa reške škofije.
Tri milijarde lir dima
RIM, 21. Agencija Volta javlja, da ima država v tekočem poslovnem letu 3 milijarde in 125 milijonov lir dohodkov od tobaka
Prod rešitvijo angleike radarsko krize?
LONDON, 21. Prihodnji teden bodo lastniki objavili pogoje, po katerimi lahko prično rudarji zopet delati, ako sprejmejo osemurni delovni čas. Premogovni revirji bodo razdeljeni v tri kategorije. V prvi kategoriji ostanejo prejšnje plače, v drugi se znižajo za nekaj manj kot za 10 odstotkov, v tretji pa za največ 10 odstotkov. Storili bodo vse mogoče, da ostanejo plače v največjem številu premogovnikov nespremenjen. Najbrže bo to mogoče v večini rudnikov. Drugi premogovniki bodo uvrščeni v drugo kategorijo in komaj četrtina pride v tretjo skupino. Istočasno bo sprejet v spodnji zbornici zakonski načrt o uvedbi osemurnega delavnika. Dokler ta zakon ne stopi v veljavo, izide tozadevno provizorič-na naredba.
■ jo živ
PARA (Brazilija), 21. Argentinski letalec Duggan ,ki hoče preleteti progo New York—Buenos Aires in o katerem ni bilo več dni nobene vesti, je srečno prispel v Vigio.	_____
Mod finsko in Letsko
RIGA, 21. Finski predsednik Relandert je obiskal letskega predsednika. Sprejel ga je ves diplomatski zbor in ogromna ljudska množica. Vsi listi poudarjajo ob tej priliki skupnost koristi med Letsko in Finsko.
Demonstracije o Zagrebu
Energičen nasiop policije
ZAGREB, 21. (Izv.) Za včeraj je bil v Zagrebu sklican javen shod proti ratifikaciji konvencij z Italijo, shod pa je policija prepovedala Radi tega je poslanec dr. Bazala sklical zaupno zborovanje, a tudi to zborovanje je policija prepovedala. Radi teh prepovedi je prišlo včeraj v Zagrebu do burnih demonstracij. Več ljudi, posebno akademikov, je bilo aretiranih. Vsa policija je bila na nogah; močni oddelki so stražili na vseh križiščih. Močno zastražen je bil tudi ital. konzulat, na katerem je bila izobešena italijanska zastava.
Tekom popoldneva je prišlo na glavnem zagrebškem trgu do burnih demonstracij proti konvencijam. Akademiki so se pomešali med množico in protestirali proti Italiji. Policija je skušala z energičnim nastopom razpršiti demonstrante in je povzročila med publiko precejšnjo paniko.
Po končanih demonstracijah so bili aretiranci odpeljani pod močno stražo v policijsko direkcijo. Aretiranih je kakih 10 akademikov, ostali so pa uradniki in trgovski pomočniki. Policija je demonstrante obsodila na 3 do 8 dni zapora.
Ob 8. zvečer so se demonstracije ponovile v manjšem obsegu.
Spor med radikali radi občinskih volitev v Beogradu
BEOGRAD, 21. (Izv.) Tekom včerajšnjega in današnjega dne ni bilo v 1 Beogradu nobenega važnega dogodka. Skoro vsi politiki so zapustili mesto in odpotovali domov praznovat pravoslavne binkoštne praznike, ali pa na shode.
Danes so se v Beogradu vršile le ! krajevne konference neenotne radikal-: ske stranke, to je skupin notranjega ministra Maksimoviča na eni strani in pašičevca Gobića na drugi strani. Te konference so veljale razmotrivanjem o predstoječih občinskih volitvah v Beogradu. Radikali se namreč za te volitve niso mogli zediniti. Maksimo-vićeva skupina kandidira za župana odv. Karo Jovanovića, pašičevci pa sedanjega voditelja občinskih poslov Bobica. Med obema skupinama je včeraj pričel živahen boj, ki vzbuja v vseh političnih krogih veliko zanimanja Gotovo je, da bodo pri občinskih volitvah, ki se bodo vršile meseca avgusta, nastopili radikali z dvema listama.
Nlmčić pri kralja
BEOGRAD, 21. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič, ki se je povrnil z Bleda v Beograd, je bil danes opoldne na dvoru, kjer je poročal kralju o poteku razprav na konferenci predstavnikov Male antante. Avdijenca je trajala eno uro.	_
Žalovanje Jngosl. dvora radi smrti grške kraljice-matere
BEOGRAD, 21. (Izv.) Za pokojno grško kraljico - mater Olgo je odredil dvor 21-dnevno žalovanje. Dvorna zastava visi na pol droga
Kongres invalidov v Cetinju
CETINJE, 21. (Izv.) V Cetinju se je vršil velik kongres invalidov vse države. Zborovanje je poteklo v popolnem redu in miru. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri ostro obsoja vlado, radi njenega postopanja napram invalidom. Resolucija zahteva nujno revizijo invalidskega zakona, ki «ubij a več invalidov, kakor jih je potolkel sovražnik na fronti». Bivšega finančnega ministra Stojadinovića nazivlje resolucija «invalidskega Golgoto».
Evharistični kongres v Chicagu in evro-pejski romarji
CHICAGO, 21. (Izv.) Včeraj se je v Chicagu pričel evharistični kongres. Kakor pravi poročilo iz New-Yorka, so tamkajšnje naselitvene oblasti zavrnile veliko število romarjev in potnikov, ki so hoteli v Chicago. Ameriške naselitvene oblasti opravičujejo svoje postopanje s tem, da nimajo zadostnih garancij, da bodo vsi ti romarji spet zapustili ameriška tla, ko bo kongres končan. Od 77 Jugoslovenov so oblasti dovolile pot v Chicago samo 13 o-sebam, 64 pa so jih zadržali na otoku pred New-Yorkom ter jih ne puste v mesto. Jugoslovenski^ poslanik v Washingtonu je ponovno interveniral pri ameriški vladi, a dosedaj brez uspeha
Kemal razlaga zaroto proti sebi
ANGORA, 21. Mustafa Kemal je izdal proglas na ljudstvo, v katerem pravi, da je bila zarota naperjena bolj na republiko nego nanj, toda republika bo večno živela, tudi ko bodo njegovo telo pokopali. Zastopniki inostranih vlad so Kemalu izrazili obsodbo radi nameravanega aten-tat.	======
Vsakdanja felemiika nesreča
TOURS, 21. Braovlak, ki vozi iz Pariza v Bordeauz, je pri Vouvrayu skočil iz tira. Mrtvih je 6, 7 težko ranjenih in kakšnih 30 lažje ranjenih.
IM sestavilo novo vlado
Herriot vrnil mandat — Poincare bc
prevzel fin. ministrstvo?
PARIZ, 21. Včeraj zjutraj je Herriot posetil predsednika republike Dou-merguea ter mu javil, da se odpoveduje mandatu za sestavo nove vlade. Vlade ni mogel sestaviti, ker je Bokanovski odpovedal sodelovanje.
Ob 11. uri je Doumergue pozval k sebi Brianda ter mu poveril nalogo, da sestavi novo vlado. Briand je mandat sprejel. Novinarjem je izjavil, da bo njegova naloga sedaj lažja, ker je Herriot sam propagriral idejo široke republikanske zveze. Pri svojem prvotnem poskusu je Briand skušal najprej sestaviti vlado svete zveze in skušal, kakor se je sam izrazil, uporabiti najširšo formulo za rešitev finančne krize. Poskus ni uspel. Prizadeval si je nato, da bi sestavil vlado na široki republikanski podlagi, vlado, ki bi jo sestavljale same ugledne osebnosti in ki bi baš radi tega tudi uživale ugled; bil bi to nekak kabinet politične sprave. Briand se je v to svrho obrnil do Iler-riota in Poincareja, ki sta pravzaprav žarišči republikanskih skupin, pa tudi ta prizadevanja niso obrodila uspeha. Tudi Herriot je poskusil, pa ni šlo. «Pri svojem tretjem poskusu, je rekel Briand, se bom obrnil do onih večinskih skupin, ki so me že podpirale. Lipam, da mi bo uspelo in zato sem se odločil, da sestavim novo vlado.»
Briand se je že včeraj razgovarjal z raznimi politiki in upa, da bo še tekom današnjega dne sestavil nov kabinet. Portfelj finančnega ministra i>o ponudil Poincar&ju, ki ga bo, kakor predvideva «Echo de Paris», skoro gotovo sprejel.
PARIZ, 21. Agencija «IIavas» poroča: Briand se je danes zjutraj dolgo razgovarjal s Poincarejem. Poincare je izjavil, da je pripravljen sodelovati z Briandom. Razpravljala sta skupno o finančnem vprašanju in sta ugotovila popolno skladnost v vidikih. Poincard je nato odšel v finančno ministrstvo, kjer se je razgovarjal s Peretom in s Sergentom. V parlamentarnih krogih pravijo, da je ta njegov korak jasen dokaz, da bo sprejel mesto -finančnega ministrstva v novem kabinetu.
Briand je danes rekel novinarjem med drugim: «PoIožaj je res težaven, a ja.z še zmerom trdim, da ni tak, da bi se ne dal rešiti; seveda ne smemo p rili vati strupa v obliki raznih političnih razmišljanj. Če v hiši izbruhne ogenj, mislim, da bodo vsi najemniki hiteli gasit in da bodo v tistem trenutku jk>-zabili na razne malenkostne razprtije. Ko so pa stvari spet lepo urejene, krene lahko vsakdo svojo lastno pot.»
Hiraj« razglasitve mikih knezov
ni i« rešeno
Izid plebiscita negativen
BERLIN, 21. Za včerajšnji plebiscit o razlastitvi bivših nemških knezov so vse stranke zastavile vse sile za. imitacijo in spravile so v službo vsa sredstva, ki so jim bila na razpolago. Nekatere stranke so izdale svojim volil-cem navodila, naj oddajo prazne ali raztrgane glasovnice, druge pa, naj vo-lilci sploh ne glasujejo. Stroške ljudskega glasovanja nosi država; občine dobe za svoje stroške povrnjene štiri petine in državni zbor je zaenkrat dovolil v to svrho 3 milijone in 700 tisoč mark.
Če plebiscit ne bi izkazal dovoljnega števila glasov, ni pričakovati, da se bo zadeva razlastitve nemških knezov u-redila še to leto.
Za glasovanje je berlinska policija ukrenila obsežne varnostne odredbe. Zastfsižila je vsa glavna mestna središča in prepovedala je vse demonstracije. V soboto je volilni boj dosegel svoj vrhunec. Po berlinskih cestah so korakali demonstranti v dolgih vrstah z godbami na čelu, ki so svirale, kakor je bila pač politična smer manifestm-tov, internacijonalo in druge revoluci-jonarne pesmi, ali pa domovinske pesmi in stare vojaške komade. Po mestu je krožil tovorni avtomobil z velikimi vislicami, na katerih so visele tri lutke, ki so predstavljale kneze; temu avtomobilu je sledil drugi, na katerem se je nahajala velika blagajna, ki jo je izpraznjeval mladenič, preoblečen v kneza.
Kakor so pisali večerni listi v soboto, so stranke porabile za volilno agitacijo 22 milijonov zlatih mark.
Na nekaterih krajih je prišlo te dni tudi do pretepov. Tako je nekaj tovornih avtomobilov, na katerih so se vozili člani nacijonalistične organizacije, naletelo v predmestju Glanchi na gru-•čo komunistov, ki so navalili na avtomobile in pričeli obmetavati nacijona-liste z opeko. Razvil se je pretep, v katerem so nacijonalisti imeli 23 ranjenih; koliko ranjencev so imeli komunisti, pa še ni znano.
BERLIN, 21. Plebiscit za popolno razlastitev bivših nemških knezov je dal negativen rezultat Za razlastitev ie
n.
«EBINOST»
V Tist«, dne 22. junija 192t
glasovalo 14 milijonov in 400 tisoč vo-lilcev, ki predstavljajo komaj 36.6% vseh volilcev, a bi se popolna razlastitev morala izvesti šele tedaj, ko bi zanjo glasovalo vsaj 50% vseh volilcev.
Proti razlastitvi je glasovalo 583 tisoč oseb (nekatere stranke so nagovarjale svoje pristaše, naj ne glasujejo, ali pa naj oddajo prazne glasovnice). Kljub živahni komunistični agitaciji je bilo zaznamovanih razmeroma malo incidentov.
Wolfov urad sporoča, da bo vlada predlagala sedaj državnemu zboru u-stanovitev posebnega sodišča, ki naj uredi vprašanje odškodnin bivšim knezom, upoštevajoč finančno in gospodarsko stanje prizadetih nemških dežel.	_
Angleški kralj posreduje
PARIZ, 21. Španski kralj je prejel od angleškega kralja brzojavko, v kateri izraža ta upanje, da Španska ne bo hotela vztrajati v odločitvi glede izstopa iz Družbe narodov.	__
nja* lovljenja po nadkriljevanju, delat Sanje je važno, ker je vprašanje naše tudi ogromne dohodke s tem, da proti
pa ne pravega. Govori se o vsem mogočem, celo o društvih in društvenem delu, vendar je glaven njih pomen v tem, da se tam prekljajo osebna mne-
inteligence v bodočnosti.
V veliki večini živi naše dijaštvo izven društev. Sola mu je le sredstvo do lepšega, lažjega življenja, pripomoček
Maroško vprašanje
PARIZ, 21. Francosko-španska konferenca o maroškem vprašanju je včeraj ponovno zborovala. Na seji se je dosegel o vseh vprašanjih popoln sporazum. Ta teden se bo vršila plenarna konferenca, Iti bo končno rešila tehnično stran izvedbe sporazuma glede maroškega problema.
Fez, 21. Med rifskimi plemeni se opaža ponovno gibanje. Francoske čete so zasedle brez boja važne strategične točke.
Grške zadeve.
ATENE, 21. Pangalos in vlada sta sklenila. da naj grško poslaništvo v Rimu pri: sostvuje pogrebu bivše kraljice Olge in naj položi venec na nje krsto. To je vzbudilo veliko odobravanje v vseh krogih.
ATENE. 21. Pogajanja za trgovinsko pogodbo med Grčijo in Rusijo so končana. Pogodbo podpišejo jutri ali pojutrišnjem.
Dve ostavki.
VARŠAVA, 20. Generala Haller in Szep-tycki sta podala ostavko.
Letalska nesreča
CHERBOURG, 20. Neki vojaški hidroplan je zadel ob jambor ameriške torpedovke «Lamson» in se prevrnil. Pilot je mrtev.
Naše dilaitvo
Prip. ur.: Prejeli smo naslednji članek in ga objavljamo, ker se nanašajo izvajanja lia važno vprašanje, o katerem je po našem mnenju potrebna javna razprava zato, da se prizadetim organizacijam olajša orijentacija z ozirom na tozadevne privatne razprave. Na drugi strani dokazuje članek, kako potreben je bil naš poziv za obnovitev običaja počitniških potovanj. O težkem vprašanju dijaške samoiz-obrazbe pa bi bila potrebna obširna razprava tudi s čisto tehnične strani.
K temu vprašanju se še povrnemo. * * *
Prijel sem «Edinost» od 17. 6. 1926 v roke in sem bil zelo vesel. Tu je poglavje, ki govori o obnovitvi lepega in koristnega običaja, o medpočitniškem potovanju dijaštva, ki je bilo nekoč v navadi, pa je danes Čisto izven programa dijaškega življenja, kot je postalo dijaško vprašanje sploh nekaj postranskega v dnevnih vprašanjih. Navaja se v tem članku knjiga enega najstarejših naših politikov Fr. Šukljeja: Iz mojih spominov, in se citira ono mesto te knjige, kjer se govori o tem vprašanju. Potem je k stvari malo kome ntarja in par besed v spodbudo. Ali bo ostalo pri teh besedah? Lepo je namreč o tem govoriti, delati načrte itd., toda izvesti nekaj podobnega je silno težko.
Na dan z vprašanji: kje je danes takozvana «Medpočitniška zveza»? - Tovariši, kaj dela «Viator». Rekel sem, da je lepo govoriti o takih stvareh in ustanavljati zveze in Viatorje ali morda celo izdajati almanahe z navedbo vseh mogočih krajev in ljudi, ki hočejo pomagati, težko pa je na taka potovanja iti. Danes imamo vlak in ko-rijero, danes imamo šemi-čevlje, kdo vraga bo hodil peš v «gojzarcah»?! Ali je mogoče vseeno, da se organizira taJto popotovanje? Ali kako, ko pa ni ljudi, ki bi potovali?
Ne bom stavil tu nikakih nasvetov, kako naj se to organizira, povedati morem samo, da po naših vaseh ne žive samo ljudje, ki nikdar ne dajo ničesar zastonj, pač pa vedno računajo točno in natančno, ampak se povsod najdejo i ljudje, ki so take vrste popotnikov naravnost veseli. Toda kdo ima danes še smisel za gledanje in ocenjevanje? Kdo se bo trudil po strmih poteh ali belih cestah, ko je pa doma tako lepo! ? In tudi če gremo kam, so slednje zatočišče krčme! Poskušajte danes iti po Julijski Benečiji z družbo, ki je morda vsaj navidezno primerna. Razočarani boste!
Krivda, da se taki stari običaji pozabljajo, je v nas samih. Prekomodni smo. Poleg tega tudi stariši nimajo smisla za take stvari. Često dijak ne sme delati v društvih, ker je nevarno za njegovo eksistenco itd. Će se je včasih dijak namenil na pot, mu je oče vsaj pomagal, kot pravi ona stara pesem o «študenlovski rajži>», in ga ni oviral. Mislil je, da 2e ve, zakaj in po kaj gre. Dandanes mu ne pusti več tako rad.
Poleg tega ne vrše cele svoje naloge tudi društva, ki bi morala zato skrbeti in voditi propagando. Pri sejah in se-
ganizatorje, da so v take strmine P™; gka Pravit da bi bila Družba narodov vedli njih nežne noge itd. Povedano bi resno kompromitirana, če bi pustila Nem-moralo biti Se več, pa je dovolj to, da eij0 samo v svoj svet, ker bi jo potem Bra-vemo, kako smo dolinski, vkovani v; zilij£L in Španska popolnoma zapustili in
~ "	" tudi Poljska tako, če bi jI ne ugodili v
njenih težnjah po stalnem sedežu. «Nowy kur jer polski» zahteva bolj resnih jamstev za stalne mandate, nego jih predlaga komisija Družbe narodov, če hoče ta, da se organizacijsko izboljša in da ne postane
nja in osebnosti sploh v edini želji po'k izključnemu ur ado van ju. Našemu di-briljiranju v zmotnosti govora in be-]jakti je preveč sveta kavarna s karta-sednega zafrkavnja. Naša društva pa mi in biljardom.
rabijo režiserjev, pevovodij, organiza-j Rekel sem v veliki večini, kar odgo-torjev notranjega dela, gospodarskih; var ja istini tudi glede manjšine, ki to-predavanj, antialkoholistične propa^jrej eksistira in dela. Če bi se o tej gande, praktičnih nasvetov, strojenja (manjšini moglo in smelo napisati par sposobnosti, poznanja izvoznih trgov za besed, bi bilo dobro. Toda molčimo za zgodnje sadje, mlečne izdelke itd. itd. danes. Vendar pa ostane res, da je tre-XT ... . - ba temu vprašaaju kot tudi splošno Vse to nas mora svariti, da si posta- j mladinskemu vprašanju posvečati vimo vprašanje, ali smo na pravi poti j g - . povsod. I. V. Manj besed in sklepov, več istine. Več " v J *-
dežele!
V «Našem
je
glasu» — dijaškem glasilu — je bil nekoč članek o tečaju v Krnu. V njem je stalo poleg drugega tudi, da so bili dijaki, ki so stokali, kako je visoka ta vas, in se jezili na or-
Politične vesti
SE ENA GROŽNJA BRUŽBI NARODOV
«Nowy kurjer polski», uradni vladni organ, je priobčil 20. t. m. članek, ki kaže, da bi tudi Poljska bila voljna delati Družbi narodov težave kakor Brazilija in Špan-
mestni prah in tlak, kako smo ko-modni in mehkužni in ne zmoremo vsega onega, kar nas spravlja iz ko-modnosti.
Dijaštvu smernic in dela, dijaštvu
tudi več prostora v časopisju. To vpra-! Poljska do njene usode brezbrižna.
DNEVNE VESTI
m	. . kUArfa.MMi •bMM icij, namreč 1000 lir. Za operacije, ki se
OflVKtllO \mm	Blllj« vršijo v vrednostnih papirjih, in za žirovne
„ ,. . , c j. ^1 operacije ni postavljena nikaka meja.
Kakor je «Edinost» z ane d. i. m.	^ Pristojbine za vlaganje in dviganje
ročala, je sklenil odbor jusarjev bism-|pri pogtllih uradih po glavnih mestih po-skega okraja, da odpošlje deputacijo krajin so odpravljene. Pristojbine pri naravnost v Rim, to z ozirom na ne- ostalih poštnih uradih se znižajo. Za pla-ki ga je bil zastopal čila s svotami, ki niso ostaJe vpisane na
ugodno mnenje,
tekoči račun, za dobo 10 dni se ne bo plačevala pristojbina kakor za nakaznice, temveč le pristojbina kakor je predpisana
u r * . za poštne urade izven pokrajinskih glav-mmistrstvu za državno gospodar-. nih mest £a operacije med imetniki rade- ; £unoT in Za »dovoljevanje kredita«, kakor
napram prejšnji deputaciji tržaški ko-misar.
Deputacijo je sprejel v Rimu referent pri ministrstvu za drža stvo, comm. De Renzis. Ko mu je — j putacija predočila namen in povod svo- je bilo opisano pod a), ne bodo predpisane ieea prihoda, jo je najprej zagotovil, da nikake pristojbine
ho rok za priglasitev občinskih užitkov 4) Obresti od vpisanih svot se ne bodo f^si civlcif^ljšan in da je dotični,vej ravnale mesečno, temveč vsak* 15
odlok že v tisku. (Ta odlok je bil medj 5)- Potrdila 0 vpia&mi svoti na tekoči tem že objavljen).	i račun se bodo lahko poSiljala brez vsa-
Glede vknjiženih pravic je Kospod kega zvišanja poštnine in se lahko prilo-referent obvestil deputacijo, da se pri- v odprtem zavitku k računu in razora vlia dekret, ki bo vseboval izrecno nim drugim vzorcem.
določilo da se bodo spoštovale pridob- Odredili sta se 5e dve drugi spremembi, ljene pravice posameznikov. Prečital je m. sicer ^ u^^o^^ glavnih mestih
odplačilu pooblasti eno ali drugo drža^ vo, da tiska za sebe denar po našem izumu. Po načinu našega tiska je namreč sestava klišejev taka, da omogoča vsaki državi posebno kombinacijo, ki ostane tajnost dotične države. Treba je le, da da država, ki odkupi izum, podatke o sestavi klišejev oni državi, ki hoče tiskati bankovce po našem sistemu.
V kratkem bo izum prijavljen za patentiranje ter se bodo dali natančnejši podatki oni državi, ki do 511. julija 1926 zagotovi najugodnejše plačilo za izum. Pri cenitvi vrednosti izuma naj se za sedaj upošteva le to, koliko bi se plačalo za izum, ki onemogoči falsifika-cijo bankovcev.
Dovoljujemo si Vas o tem obvestiti s prošnjo, da o izumu obvestite mero-d&jne faktorje s pripombo, da prosimo za takojšnjo izjavo, ali in v koliko se za izum interesirajo, ali hočejo stopiti med konkurente in koliko bi bili pripravljeni približno plačati za izum, ako se izkaže, da isti res onemogoča falsificiranje bankovcev.
Ponudbe naj se naslovijo na naslov:
Anton Sever, profesor v Ljubljani (SHS), Knafljeva ulica br. 4, I.
Ponudniki se bodo do konca oktobra 1. 1926 obvestili, kateremu ponudniku se je prodal izum.
tudi dotično besedilo.
V ostalem je referent izrazil nazira-nje, da ne more nikomur priti na misel, da bi ne priznaval pridobljenih
i>ravic ki so v zakonu utemeljene. Po- ——----
sebno z ozirom na vknjižbe v bistri- J segu. škem okraju, da ni treba nikomur ničesar prijavljati, a v slučaju kakega
pokrajin posebni odseki urada za tekoči račun in uvedejo se nakaznice za obtok. Posebni odseki bodo poslovali za imetnike tekočih računov glavnega mesta dotične pokrajine, tako da- se bo moglo posluževati občinstvo te ustanove v čim večjem ob-
spora, da bo itak moral sodnik razsoditi v prid tistim, ki so svoje pravice pridobili zakonitim potom. V tem oziru da so vknjiženi upravičenci lahko popolnoma mirni.
Deputacijo je spremljal in ji šel rade volje na roko g. poslanec dr. Besednjak, ki se je nahajal tedaj v Rimu.
Fran 2gur:
t Arturju Lokarju na grob
Zdaj ptic je čas, zdaj rož je čas... Cez sinj neba, meglic peroti, škrjančki solncu spo naproti — ne so od tam nam pesmi glas... Oj pesem sladka, glas višine, dan nosiš nam v srca globine in blesk navdušenja v oko,
seliš nebo nam v duše dno... ..........
A Tvoje pa oko zdaj palo
v noči je smrtno zagrinjalo...
Uho zdaj Tvoje več ne čuti
čez nebes solnčnih šum peruti;
srce ne čuti, sluh ne sliši
življenja prekipeči zvok —
Ne vzdrami več Te smeh, ne jok,
— zaspal si tihi, smrtni hiši!
Po delu, trudu zdaj počivaš,
tam sen globok, nevzdramen, snivaš...
A dela Tvoja pa v nebo
kipe, brste iz temne jame —
To zlato sadno je drevo
del Tvojih, ki jih pač nikdo
iz naših src ne vzame —
Saj to, kar blagi mož stori,
no vzame črna noč pogreba;
čez grob njegov spomin Uvi —
gre kakor zvezde svit vrh nibal
Obnavlja se kot cvetje rož,
Kot pesem ptic, — značaja mož—
Gre misel naša na Tvoj grob, nanj klone — žalosten golob — v globokem molku toži, plaka, s solzami moči grob možaka...
nekatere ntmm paslivsoja tetofib raftiav u niti
S kr. odlokom-zakonom od 7. marca 1926, št. 552, ki se začne izvrševati z dnem 1. julija t. 1-, so predpisane nekatere pre-uredbe v poslovanju tekočih računov pri pošti. Spremembe so v glavnem sledeče:
1) Imetniki tekočih računov lahko razpolagajo v vpisano svoto tudi v prilog tretjim osebam, ki nimajo tekočega računa. Te poslednje osebe lahko vpišejo njim postavljene svote na svoj
1 jo^olajševati plačevanje, ker bodo izplač ljiv« pri vsakem poštneiA uradu, brez ozira na to, kolikokrat so bile žirirane.
Izseljevani* ¥ Ameriko
Tukajšnji meksikanski konzulat sporoča:
«Z 10. junija je stopil v veljavo novi zakon o naseljevanju v Meksiki. Kdor bi se želel izseliti v Meksiko, mora vložiti po tem zakonu pismeno prošnjo pri meksikanskem konzulatu ter na podlagi listin dokazati, da odgovarja pogojem, pod katerimi je dovoljena naselitev v Meksiki. Na podlagi prošnje izda prizadetim konzulat izkaznico. Brez take izkaznice se ne bo smel nihče izkrcati na ozemlje meksikanske republike.
Pogoji, ki jih zahteva novi zakon, so sledeči: 1) potni list; 2) spričevalo o lepem obnašanju; 3) potrdilo o civilnem stanu; 4) delovna pogodba ali pa denarna sredstva, ki zadostujejo za tromesečno preskrbo, za kritje stroškov za potovanje od pristanišča do cilja ali za povratek; 5) zdravniško spričevalo in spričevalo o cepljenju koz; 6) šest slik.
bos za rnmm potM mkirav
Od g. Rudolfa Puca in prof. A. Se-verja v Ljubljani smo prejeli sledeče obvestilo o njunem izumu za prepre-čanje ponarejanja denarja. Izum je prišel, če se obnese, brez dvoma o pravem času, ko še vedno razburja široko evropsko in izvenevropsko javnost nedavni falsifikacijski škandal na Madžarskem. V naslednjem priobčujemo tozadevno ponudbo, kakor nam je bila sporočena:
Rudolf Pve je izumil način tiska bankovcev, katerih ponarejevanje bo s tem onemogočeno.
Izpopolnitev, praktično izvedbo in patentiranje izuma je prevzel Anton Sever, profesor na tehnični srednji šoli v Ljubljani	•
Izum vsebuje poseben način tiska bankovcev ter pomeni popolni preobrat pri dosedanjem tisku istih.
Ker bo na ta način falsificiranje izključeno ter ostanejo bankovci trajno v prometu, se bo za tisk lahko uporabljal najboljši papir in barvilo ter t iskalio z najbolj kompliciranimi klišeji. Iz tega razloga se bo lahko več potrošilo za tisk kakor do sedaj.
Izum se ponudi v odkup različnim državam ter se bo prodal najboljšemu ponudniku.
DrŽava, ki odkupi izum, bo zavarovala lastni denar proti falsifikatorjem ter imela tudi ogromne dobičke pri iz-
Jngoslo venski Izletniki v Trstu
Z luksuznim parobrodom «Karadjor-dje» bo dospela jutri na obisk v Trst skupina 110 jugoslovenskih izletnikov, ki se mudijo na zabavnem potovanju: Jj1^
po Jadranskem in Sredozemskem mor-jj)rUgi je privozil na cilj
igri, ki nam j« nudila ono, kar se lahko pričakuje in zahteva od tega lepega ženskega sporta. 6e S večjim veseljem beležimo, da eta Četi igrali meet ▼ ostrem tempu, a ves tmm x eleganco in kavalir* •tvom, kar do sedaj nismo bili navajeni vidctf, slasti pri tekmah Adria-Val ne. Četi »ta se uve« 1 javljali z lepo tehniko in lahko igro. Pri tem gr«^ zasluga tudi sodniku, ki je že v kali zaduSil vsafc poizkus teike igre. Se nekaj naj beležim: me s tO običajnega ženskega prepira med igranjem sq[ igralke ves čas igre molčale.
Ta lepa igra pa je bila žalibog predčasno preki-t njena, a to po krivdi neodgovornih in nedisciplin niranih šovinističnih suporterjev. Naj povem sod* niku, ki |e koi kapetan odtegnil četo Adrije, dal se je prenaglil, ker se kot sodnik ne sme prevefl ozirati na psovke slabo vzgojenih mladičev. Igrđ| bi se lahko nadaljevala, ker vpitje ni vplivalo na' disciplinirane igralke. Mora biti skrb odgovornih voditeljev na igriščih, da nezrele elemente izba-cijo iz njih.
Tekma kot taka pa je zapustila kljub temu incidentu lep vtis ter bi bilo želeti, da bi nam naSe hazenašice podale še več takih prireditev. V podrobni opis se ne bom spuščal, ker kdor ljubi sport in rad občuduje zmožnost posameznih igralk, naj se poda na igrišče.
*
Po tej tekmi bi se morali srečati nogometni četi obeh društev, kar se pa ni zgodilo, ker, kakor doznajem iz krogov Adrije, ima ista večino igralcev bolnih in brez katerih se ni mogla meriti z močno četo Valašev. Vendar bi morala Adrija to pravočasno javiti. Disciplina je potrebna!
Športnik.
Avtomobilska tekma Trst-OpČine
Na pobudo Tržaškega avtomobilskega kluba se je vršila v nedeljo predpoldne avtomobilska tekma Trst—Opčine. Tekme se je udeležilo znatno število dirkačev in je v vsakem oziru lepo uspela; razen posameznih incidentov, ki so neizogibni skoro pri vsaki tekmi, zlasti pa avtomobilski, ni bilo resnejših nesreč.
V splošni klasifikaciji si je priboril prvo mesto dirkač Enrico Ricchetti na avtomobilu Bugatti, ki je prevozil progo 9.5 km s povprečno brzino 72.705 km na uro.
Giaimi Maiani
poštnih uradih, ki jih sami označijo.
2) Meja operacij — vlaganja in dviganja — se pomakne navzgor, in sicer za operacije pri glavnih poŠtah v glavnih mestih pokrajin do 100.000 lir, in do 20X100 _	lir pri ostalih poštnih uradih. Pri poštah
Stankih je le premnogo besed, zbada- III. razreda ostane prejšnja vitina opera-
lahko đ^nVjo'-delavi bankovcev «a dru^e ^vc pri in sicer v enem ali več kratih in pri onih vsiljene poslužiti se nafiega sistema,^ker
ju. Izletniki se bodo mudili v našem mestu dva dni, nakar bodo odpotovali v Benetke.
SPORT
bode drugače trpela vrednost njih bankovcev. Izum je tudi tak, da s preko-tiskom obvaruje proti falsifikaciji one bankovce, ki so že sedaj v prometu. To se izvršuje s posebnimi klišeji.
DrŽava, ki odkupi izum, bo imela
ŠPORTNO UDRUŽENJE
Uradno poročilo (Dodatki in popravki v nedeljskem u. p.)
Naslov za dopisovanje: g. Bidovec Ferdo, Trst, Via S. Nicol6 18. IV.
Uradovanje: Dnevno od 19. do 20. in ob nedeljah od 8. do 12. v naših prostorih.
Sprejem: Sprejme se igralec Seflej in zavrne igralec Turina, oba od M. D. Magdalena.
Tekma Magdalena-Tommaseoi Sklepi T. V. N.: od 8. VI. t. 1. se spremenijo v toliko-le: Igralcem P. D„ B. R. in P. S. se zniža kazen na eno efektivno nedeljo prvenstvenih tekem prestano s tekmo Rocol-Tommaseo 13. VI. Igralcem P. D. in B. R. se da še strogi ukor z opominom, da se jima
(Aiia Romeo) v 7'5(T*/5; tretji pa Ivan Fer-luga (Alfa Romeo) v 8 2/b.
V posameznih kategorijah je bila klasifikacija sledeča:
II.	kategorija (motor do 1000 kub. cm)I 1. Evgen Comici (S. A. M.), 2. Josip Per-cosini (Peugeot).
III.	kat. (motor do 1500 kub. cm): Renato Lamborghini (Aurea), 2. Joso Pulialj (Au-rea).
IV.	kat. (motor nad 1500 kub. cm): Enrico Ricchetti (Bugatti), 2. Karel Kechler (O.M.).
V.	kat. (motor nad 2000 kub. cm): 1. jGianni Maiani (A. Romeo), 2. Ivan Ferluga (Alfa Romeo).
Vsi dirkači so dobili zlate svetinje; prvaki v posameznih kategorijah so razen tega dobili še razna dragocena darila.
Iz tržaškega življenja
v Gradežu
se je odigrala v
pri prihodnjem prestopku kazen podvoji.
Nogometno prvenstvo: Vse tekme se pričnejo v	Rodbinska tragedija
nedeljo z urnikom, ki ga bode priobčilo T. V. N. v	Preteklo soboto zvečer
četrtkovem uradnem PoročjJ"-	Gradežu krvava tragedija, ki je vzbudila
SAVEZ SODNIKOV	med tamošn. prebivalstvom mučen vtis, zla
V sredo točno ob 20. seja S. S. Prisotni morajo	sti> j^,. so ujenj junaki ugledne osebe. Tra-
biti vsi.	gediji so dale povod nesrečne razmere, ki
Concordia - Adria IL 6:0 (2:0)	so vladale v družini odv. Frana Oktavija
Kričena je nova četa, ki bo odslei v okviru	Raguse, bivšega policijskega komisarja, velike naše športne družine predstavljala ške- j Ragusa, Že prileten mož, je Živel Že del j denjjske športnike. Uspeli, ki so ga dosegli kon-, £asa iQgen 0(j SVoje žene in sinov Marija
kordiaši, je bil kolikor toliko predvidevan, vse-	in Mihaela, ki jima je sedaj 18 odnosno
kakor pa ,e prekoračil pričakovanje Nepnčako-	^ j t y ,očitvi je bilo baje dejstvo,
van na ie bil tudi vtis v Skednju, ko se je do-	...1T, , - , * J . *
i O krasni zma^i škedenjUega benjamina.	^ je imel Ragusa ljubavno razmerje z
Jasna priča, da se naše ljudstvo zanima za naše j neko žensko, s katero je v zadnjem času športno gibanje. Kronan je torej trud, požrtvo- tudi živel v divjem zakonu. Kakor je paC valnost in ljubezen voditeljev tega kluba in z j umljivo, sta sinova obsojala očetovo za-večjo ljubeznijo se prav gotovo oprimejo dela blodo, ki je bila v sramoto celi rodbinij
spričo moralne podpore s strani domače javnosti.
Concordia nas je v popolni meri zadovoljila. Krasne in hitre kombinacije, lepo podajanje in ostri streli v vrata. Bili s-o momenti, ko so nad-kriljevali celo tretjedivizijske ital. čete. Kar je najbolj povzdignilo moralo te čete, je — kar je vsem četam priporočljivo — bila igra skupnosti. Individualizem ni imel dela in na tej stopnji naj
zato sta večkrat posredovala pri roditelji^ da bi se spravil z ženo, ali da bi se vsaj ne pečal z drugimi ženskami. Toda njuno prizadevanje je bilo zaman. V soboto zvečer sta mladeniča zopet prišla k očetu ia začela razpravljati z njim baje o nesrečni zadevi. Razgovor se je kmalu razvil v hud prepir, tekom katerega je Marij Ragusa
vedno stoji Concordia in uspehi so gotovi. Om«- potegnil revolver in izpalil proti očetu tri niti moram, da so kljub dvema rezervama vsi strele; zadel ga je v glavo in v hrbet. Dasl njeni člani igrali brezhibno.	J nevarno ranjen, je Ragusa zbežal na ulico,
Adria IL »e dala, kar je mogla — poznalo pa kjer SQ mu poskočili na pomoč ljudje, ki se ji je takoj, da ji vodstvo ne obrača večje po- SQ prihiteli na streljanje. Ranjenec je bil
zornosti. Oči teh so na Adriji I. Prav, toda za pomladek ie treba tudi skrbeti; kdo bo pa polnil vrste prve v slučaju potrebe? Najboljša in vedno okupirana je bila obramba « Štolfo na čelu, medtem ko napad ni mogel priti — izvzemši parkrat — do veljave — kljub svoji individualni sposobnosti.
Igralo se je lair in kavalirski. Čast obema četama. Sodil je tekmo g. Sancin dobro, nepristranski in objektivno. — E. 2.
HAZENA S. D. Adrija - S. K. Val 3 12
Zanimanje za to tekmo je privabilo lepo število občinstva na igrišče Vala, ki je res leno
pozneje prepeljan v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
Brata sta po zločinu zbežala, a sta bila kmalu potem aretirana in odvedena v zapor.
Včeraj je ranjenca zaslišal preiskovalni sodnik. Ragusa je izjavil, da sta sina prišla k njemu le radi denarja; ker pa jima ni hotel dati, sta se začela prepirati z njim. in ga naposled tudi dejanski napadla. Sodeč po teh izjavah, bi bil glavni vzrok tragedije zgolj gmotnega značaja. Vseka-zgrajeno na Trsteniku. četi, ki sta se me^si^kor pa za sedaj ni mogoče izreči o žalost-si enakovredni (izid prve tekme 4:4), radi Česar nem dogodku končne sodbe, ker ni znano, je bilo pričakovati zelo ostrega in napetega boja kako se zagovarjata mladeniča, ki sta se za zmago. Prisostvovali smo v resnici hitri in lepi drznila streči po Življenju lastnemu OČetU.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Nadaljevanje brez konca o Kemperln
Državni pravdnik ni nič kaj zadovoljen z oprostilno razsodbo goriških sodnikov napram Kemperlu, zato je vložil proti njej priziv na prizivno sodišče v Trstu.
Toča na Kras«
Krasu ni bilo letos prizanešeno po neštetih vremenskih nevihtah, ki vihrajo preko cele naše dežele.
Ista toča, ki je potolkla pridelke na Planini, je neusmiljeno razbila vse kmečke upe na dobro letino vzhodno od Kobjegla-ve, okoli Avberja, Hruševce in tam naokoli. Prešla je preko onega gričevja na Vipavsko ter tamkaj dovršila svoje uničer valno delo.
čtraftnjev Izvozni trg v nadeljo In pon-dftljak, 2$. In 21. t. m.
Cene so bile v nedeljo sledeče: bele cep-ljenke 1.30—1.40, črne Crešnje 0.80—2.40, zeleno stročje 0.60—0.80, grah 0.40—0.70, šparglji 1.60—2.00, krompir 0.40.
V pondeljek pa sledeče: bele cepljenke 1.20—1.40, črešnje črne 0.70—2.00, zeleno stročje 0.40—0.60, grah 0.40—0.60, šparglji 1.50—1.80, krompir 0.40.
Na trg je bilo pripeljanih v nedeljo okoli 80 q črešenj, v pondeljek pa okoli 900 q.
Trg je bil dober, povpraševalo se je ve« po Crnih, ker belih je le mala količina ve«
samo eksport. Kljub dežju je bilo blago Se precej dobro, ker kmetje sami že doma zbirajo nabrano sadje in polovico sami odvrže j o.
Kar je prinešenih do sedaj na trg črešenj ali pa breskev ne prihaja še dosti v poštev, ker se gre le za malenkostne količine. Svilodnl trg v Gorici v pondeljek 21. t. m.
Na tre je bilo prinešenih okoli 80 kg svi-lodov. Cena jim je bila razmeroma za letošnje leto dobra okoli L 28 kg.
V	Vidmu in videm&ki okolici so tudi že začeli delovati svilodni trgi. Tudi vse svi-lodne zadružne sušilnice že sprejemajo blago. Cena pa tamkaj ni znana, ker se jemlje blago na odprto ceno.
Kar pa imamo vesti iz drugih krajev Italije, je cena cvilodam od 25—29 lir kg.
LJUDSKO GLEDIŠČE - TRGOVSKI DOM V soboto 2f. t. m. ob 21. uri bo zadnja predstava v tej režiji. Uprizori se enode-janka »Volkovi® in enodejanka «Maska».
GRGAR
V	Četrtek je dala slovo naši občini učiteljica g. Nemec Milka iz Bilj. Nadomesto-vala je g. Vodopivca Alojzija, ki leži že več mesecev težko bolan. V kratkem Času službovanja v naši vasi si je pridobila splošno ljubezen in simpatije. Soglasno jI kličemo: «2ivelal»
Obenem želimo tudi g. Vodopivcu, da bi
in Sveplarji nimajo veC interesa z njimi, kmalu okreval in prijateljsko stopil v našo Zato prihaja sedai za črešnje v poštev1 družbo.
V Trstu, dne 22. junija 1926.
cEDINOSTt
ŠT. VIŠKA GORA
Doznali uno, da nas bo t kratkem zapustil poveljnik tukajšnje orožniške postaje g. brigadir Fiore Oreste. Premeščen je menda v svoj rojstni kr&j, v Neapolj.
Dasiravno je bil med nami le malo časa, iomaj tri mesece, si je vendar znal pridobiti spoštovanje občinstva. Bil je res mož la svojem meetu, vseskozi vesten in pravičen, kot jih je dandanes le malo.,
SOLKAN
Na podlagi neke ovadbe so napravili ^arabinerji Brezigarju Antonu hišno preiskavo. Dobili so pri njem 15 kvintalov vojnega materijala, lastnine torej državne uprave. Naznanili so seveda Brezigarja ;odniji, ki je pa pred sodnikom dokazal, ia je pooblaščen pobirati vojni materijal, vi ga je pri sebi le hranil, nikakor pa ne -krival. Na podlagi teh dokazov ga je sod-lik oprostil. Prav tako je bil obtožen tudi vodelja Blaž, da je oškodoval državo s krivanjem vojnega materijala, a tudi Kch lelja je bil oproščen, ker se sodnik nikakor iti mogel prepričati o njegovi krivdi.
AJDOVŠČINA
V nedeljo dne 13. junija t. L se je zaključila tukajšnja ^Obrtno-nadalje-alna šola», ki je velike važnosti in loristi in pravi ponos za trg Ajdovščino in sosedne občine. Gospod ajdovski :upan I. Kovač, ki je obenem predsed-lik kuratorija je zaključil 16. leto te ibrtno-nadaljevalne šole — v lepih — edrnatih besedah. Pozdravi učence in ičenke ter zbrano občinstvo, med ka-erim smo videli poleg mnogih obrtni-:ov in drugega občinstva okoliške žu-ane, nekaj uradnikov, odvetnika go-poda dr.ja Fornazariča itd. — Zahvali
0	v nadaljnih besedah učiteljstvu za rud in lepi uspeh; zahvali se učencem a redno obiskovanje šole ter marljivi apredek. Bodri in priporoča učencem,
končajo ta obrtno-nadaljevalni te-aj, naj uporabljajo lepe nauke, ki so ih slišali od svojih učiteljev, kar bo oristilo obrti, njim samim, občini in lržavi.
K besedi se oglasi tudi župan lokav-ki, ki je tudi član kuratorija. V slojem :i v imenu svoje občine se je zahvalil čiteljskemu zboru za trud in mu če-tital na krasnem uspehu. Zahvalil se 3 županu iz Ajdovščine g. Kovač za jegovo požrtvovalno delovanje v prid ? koristne šole; občini Ajdovščini, ki aje brezplačno prostore, kurivo, razveli javo; ajdovski posojilnici za veli-odušni in plemeniti dar Lir 500.— in bčini Sv. Križ za L 100.—. Navdušeno e je spomnil učencev; svetoval jim je, aj se nadalje izobražujejo, naj se lepo
1	vljudno vedejo, naj bodo pridni in arčni. Priporoča jim še posebno — aj ne zabijo vere svojih očetov, ter ^■zika svoje matere! —
Nato je g. predsednik razdelil naj-larljivejšim učencem darila v nagra-
0	za njih pridnost in v spomin na >lo.
Občinstvo si je ogledalo nato razsta-
0,	ki je bila res nekaj krasnega. — olska dvorana je kazala praznično ce. Vse stene polne risb posameznih čencev obrtnikov. Mize polne različ-Jh zvezkov, ki so kazali napredek rvega razreda in sicer; v geometriji, rojekcijskem in geometričnem risa-ju, obrtno pisanje in računstvo, itali-mščina; v II. razredu: strokovono ri-inje, italijanščina, obrtno spisje, knji-rvodstvo, obrtna kalkulacija in drža-jznanstvo. — Kdor je pregledal te zvezke in kra-le risbe, je moral priznati, da je tu speh velik in da je vrlo učiteljsko *>bje naučilo učence v tako malo roh veliko lepega in koristnega Ve-iilo nas je videti poleg zelo natanČ-> izdelanih risb — ročne izdelke Vencev. — Na pr. lično podstrešno ino (okvir) in vratca štedilnika v naivni velikosti natančno po meri in priženi risbi izdelan posteljnjak in je-lno mizo v minijaturi, itd. Učitelj M. ras. — Želeti je za drugo leto več ena-ih izdelkov.
Učiteljski zbor je štel v ravno pro-em šolskem letu sledeče učne moči. an Kavs, vodja šole — učil: račun-vo, kalkulacijo, spisje, zakonodaj stvo
1	knjigovodstvo; Marij Bras je učil sarske predmete. Katarina Boštjan-č obrtno spisje in državoznanstvo. rane Tessitore italijanščino, oziroma >isje. Učiteljstvo se je menjavalo v jeh razredih.
Šola je pod državnim nadzorstvom, •danji nadzornik je inžener R. Penso sedežem v Gorici. Ob koncu leta je lo v obeh razredih 64 učencev in
:enk.
Po obrtu so bili letošnji obiskovalci ko-le razvrščeni: trgovcev 15, mizar-v 10, čevljarjev 6, ključavničarji 4. o jači 4, kleparja 2 zidarja 2, peka 2, >vač 1, strojar 1, urar 1, livar 1, "čmar 1; čakajočih na obrt ali brez >rti 10. —
Zanimivo je vedeti,-kako je ta šola Lpredovala v teku 16 let. V letu 1910. bila šola otvorjena in je štel takrat razred le 17 dečkov in 22 deklic. Leta J18-19. je bila šola zaprta radi vojnih >godkov in šele 1919-20. je zopet oži-da, za kar se je največ trudil takratni jnik trg. in obrtne zbornice g. dr. Bi-ak. Potem je postal nadzornik g. in-ner R. Penso, ki še danes vrši ta po-
1.	Leta 1919. se je odprl II. razred. >Ia je lepo napredovala in vsako leto ihajajo učenci v večji množini, tako • so danes prostori tega učnega zada premajhni. Od postanka, te šole
danes sta bila sprejeta 402 učenca, a dobrim uspehom je ta tečaj dovršilo 3 učencev obeh spolov.	-
Cestni promet skozi trg	seme kulture povsod in vedno. Ne osta-
Vsako toliko časa se vrše po vseh! ni te pri prvem uspehu, ampak stopite
mestih avtomobilske motorne in druge tekme. Pa stojijo takrat na vogalih razni pazniki in stražniki, da opozarjajo ljudi in vozila na red. To pa le vsako toliko časa.
Pri nas so pa dirke skozi trg čisto običajne. Nobeno avtovozilo ne zmanjša niti najmanj svoje hitrosti skozi naš trg, ampak drvi v istem mrzličnem tempu skozi naše vijugaste ulice kot da bi se nahajalo sredi stepe. Frči blato na vse strani po hišah tja gori do prvih nadstropij, ubogi pešci skačejo v stran in se tišče sten, otroci vrišče in oko postave ono občinsko in ono orož-niško vsega tega ne vidi. Dve revni, zaprašeni tabli: Vozite počasi — Al Passo d'uomo — sta brez moči, nihče ju ne vidi, služita le vrabcem za stojišče.
Nujno potrebno bi bilo, da bi obe omenjeni očesi vsaj od časa do časa opozorili avtomobilske dirkače, da ima Ajdovščina čudovito ozke ulice, nesramno ostre in zavite vogle ter da imajo Ajdovci zlomljive kosti in ude.
Pričakovati je, da bo nad vse brižno oko postave i semkaj usmerilo svoje prizadevanje in poglede.
IZ KANALSKE DOLINE
Nepretrgano deževanje v petek Jčez dan in po noči je povzročilo razne usade zemlje. Zemlja se je udrla na železnico in pa na cesto med Ročinjem in pa Kanalom. Dotičnim posestnikom je napravila precej škode. Pa tudi raznim drugim posestnikom je voda drla po nabrežnih njivah in odnašala zemljo i Soče
še na oder, upoštevajoč te skromne nasvete. Vadi JtovajriŠi-delavci iz doline, iz mesta, Vam bodo stali ob strani, kolikor bo mogoče. Gorska mladina — naprej! Priredite morda kmalu zonet kako igro, da se znova povzpemo iz zaprašenega mesta k Vam na čisti zrak. gladini iz Ledin, Vrsnika, Idrskega pa kličem: «Posnemajte Gorja*ne!» — Idrijčan.
IDRIJSKA OKOLICA Donesek k planinskemu vprašanju
Mesto Idrija je samo na sebi nekako izhodišče za srednjegorsko turistiko. Obdano je od visokih hribov krog in krog in leži v ozki dolini ob izlivu Nikove v Idrijco. Mesto samo na sebi nam ne nudi dovoli znamenitosti, pač pa njena okolica. Vzemimo samo gornji tek Idrijce. Izvira v Gornji Tribuši pod najvišjo vasjo Julijske Krajine, pod vasjo Vojsko (1098 m) 4 ure hoda od Idrije in tere po ozki iako romantični dolini. Med potjo, ki si jo je morala priboriti med velikanskimi skalami (na nekaterih mestih je komaj 2 m široka struga), dela neštete slapove, sicer ne velikih, a zato nič manj lepih. Važno je omeniti tudi klavže,4t. j. nasip, ki zadržuje oz. nabira vodo, ki so jo rabili za splavi j an je lesa. Takih klavž je več: ene lesene in ene kamenite na Idrijci, Puterh in Bela ob pritoku reke Idrijce ob Belci. Vsej pokrajini pa delajo okvir krasni, na mnogih krajih še nedotaknjeni gozdovi, v katerih stoji še nešteto pravih velikanov med drevesi, zlasti smrek in bukev.
Skratka lahko rečemo, da je ta dolina od izvira do izliva Idriice v Sočo ena izmed najlepših, če ne najlepša, kar jih je v Jul. Krajini izvzemši dolino v gornjem toku
* *
ter letošnji še nezreli drobni krompir. Škode je posebno po njivah veliko.
Na doblarski cesti, ki pelje proti Srednjemu, sta se ubila dva konja Pri obračanju voza sta konja udarila nazaj, voz je zašel pod škarpo in vse je strmoglavilo v grapo, kjer sta *se konja ubila. Sicer mala voda doblarske-ga hudournika je nenadoma tekom petka narasla in odplavila mrtva konja v Sočo. Deroči Sočini valovi so valili po svoji strugi tudi razno drugo živino, par krav, kokoši itd., katero je najbrže povodenj višje gori odplavila
GORE NAD IDRIJO
V nedeljo dne 13. junija 1926. je priredila gorska mladina Remčevo žalo-igro «Užitkarji». Bila je to znova oaza kulturnega dela na bivšem Kranjskem, ker reči moramo, da je pri nas povsod še preveč zaostalega duha in življenja. Zato nam ne bo nihče zameril, če se spustimo malo dalje v stvar in lahko rečemo, da nam bo tudi «Edinost» naklonjena in ji ne bo žal, če bo morala v vesteh od nas raztegniti prostor v svojih kolonah. —
Pri nas bo res treba še orati. Medtem, ko imajo povsod drugod že dobro razvita društva in društveno delo, je okolica Idrije šele začrtala prvo brazdo. Veliko dela nas še čaka, toda dalje po poti, dalje in vztrajne je. —
Gorska mladina je tokrat prvič nastopila z resnim delom, zato gotovo ne bo iškodilo, če povem gotove napake, ker le z vajo in delom moremo koristiti skupni stvari in z malenkostnim trudom odpraviti napake.
Splošno so bili igralci glasovno šibki. To se je opazilo pri vseh. Tako manjka glasne izgovorjave in točne kakor tudi razgibanosti.
Užitkar na pr. je bil skozinakoz preveč monoton, čeravno sicer dokaj dober. Tudi ušitkarici bi se marsikje bolje podalo malo korajše v glasu in ne vednega joka Snaha in Peter sta bila dokaj na mestu, sosed pa je bil dober vaški mogotec, tako v igri sami na sebi kot tudi v maski. Mešetar ni poznal svoje vloge, ne v kretnjah ne v besedi. Bil je boi j podoben kakemu gluhemu pastirju kot mešetarju. V svojo vlogo se ni vživel. Sicer mu ne odrekam sposobnosti in volje do dela, le resnega stremljenja za stvarjo mu manjka. Na kakem semnju naj si ogleda mešet&rja, pa bo videl, da je res. —
Sodnik je bil sicer dober, le videlo se je, da po sodnijah ni imel mnogo opravka, kar mu je le v čast, ker ni znal biti dostojanstven kot so to sodniki, zlasti ko izrekajo sodbo. Nič ne škodi, napravil je dober vtis.
Med vsemi najboljši je bil kancelist, dober tip mestnega slabotneža. Gospodična dobra, živahna, tudi sosede kažejo, da bodo mogle nastopiti prihodnjič v boljših vlogah in večjih. Fantek se bo še dobro razvil. Uporabljajte ga.
Vriskanje svatov za odrom preglasno, radovednost neke gospodične, ki je kukala s celo glavo skozi okno, bi lahko izostala.
To bi bilo v kratkem par napak, ki jih mora bodočnost popraviti, s čimer si dajemo torej tudi smer bodočega dela. Vsi igralci so bili prvič na odru in so pokazali, da so njih sposobnosti tolike, da bodo gotovo še nastopili. Moj namen ni, da bi Vas strašil in Vam jemal korajžo, ne, niti od daleč. Toda namenili smo se, da napredujemo^ da se z dneva v dan izpopolnjujemo, zato pa je naša dolžnost, da si odkrito povemo, kar ni prav. Ne za zabavo, za prospeh delajmo in za povzdigo svete žrtvujmo. Je med Vami marsi-kak dober talent, ki bo na Vašem odru dober igralec-dilentant. Požrtvovalnosti je treba in te imejte dovolj, zato pa bodite v zgled vsem mlaČnežem daleč na okoli. Ne strašite se truda. Vsnlr korak, ki ga napravite na tej poti. Jo steber skupne zgradbe. Zato orjite in sejte
Od mosta dalje pa vzbujajo zanimanje zlasti velikanske skale, ki so se odtrgale z vrhov za časa najhujšega potresa, kar jih je čutila ta naša dolina, deioin še iz ledene dobe. Značilna je tudi meja med Krasom in Jul. Alpami. Rob Krasa, t. j. rob Trnovske planote pada strmo skoro na vsej črti v dolino Idrijce in njenih pritokov, tvoreč strme prepade iznad katerih se nudi turistu na j krasne jši razgled na bližnjo in daljno okolico.
Med te vrhove bi šteli v glavnem: Zeleni rob in Poldanovec nad Tribušo. Od severne strani skoraj nepristopna hriba se odlikujeta ne le po razgledu, ampak tudi po bogati flori. Omeniti je tudi hrib Hudournik nad Tribušo.
Ob Idrijci je sicer speljana pot, toda ne nudi nobenega posebnega užitka, ker je previsoko speljana. Kdor hoče občudovati dolino, mora pretrpeti marsikatero nepri-Iiko in iti oz. plezati ob strugi, kar pa ni posebno lahko in mnogokrat tudi tako nevarno, zlasti po večjem deževju, ko so tla premočena
Kake tri četrt ure od mesta leži v kotlini tik Idrijce «Divje jezero» obdano od dveh strani od neprehodnih sten, od tretje pa od meli, ki se dviga strmo proti obroblja-jočim jo stenam. Proti izlivu je sicer odprto, toda pogled nam ne nudi nikake posebnosti. Znamenito je radi podzemske zveze z Vipavo.
Tudi dolina Zalice je jako romantična. Po silno ozki dolini se vije umetno speljana cesta, pod njo pa teče Zalica, nad katero se dvigajo strme in grozeče stene, da človek misli, sedaj pa sedaj se mora sesuti ta ali ona.
Glavna posebnost naše okolice pa je izredno lepa flora, ki pa žal že nekoliko izgineva in se je bati, da bodo nekatere rastline zatrte. Med znamenitimi cvetkami bi bilo omeniti planiko na Gol jakih, Hudourniku etc., kranjski jeglič (Primula car-niolica) c dolini Idrijce, na Jelenku, Hudourniku, rumeni jegttč (Prim. auri cola) .samo na Jelenku, rumena lilija izumira; dve vrsti rdečih lilij; nemška perunika (Iris gsrm.), r&vš ali rododendrum, ki krije pobočja nekaterih hribov, in nekatere, ki so malone fte izginile.
Posebne pozornosti pa naj bo deležna >kačja smreka, to je neke vrste eksotična smreka (en sam eksemplar), ki raste na KoŠevniku.
Najkrasnejše razgledne točke, na katere je mogoče priti iz mesta, so: Jelenk (1106 m) nad Sp. Idrijo, Javornik (1242 m) nad Crnim vrhom, Raaglednik (700 m) na Gorah, Rejčev hrib (877 m) nad Ledinami, Goljaki (1481 m) na Trnovski planoti.
Poleg lepega razgleda, ki ga uživa turist s teh lahko pristopnih hribov, se ti ponašajo s prekrasno floro, kajti poleg omenjenih redkih rastlin je moči dobiti tudi gorski emijan, ciklamen, šmarnico, narcise, zvončke itd.
Glede razgleda bodi omenjeno, da je zlasti z najvišjih vrhov jako obširen. Sega daleč v Furlaniio na eno stran, na drugo pa preko */» Slovenije. Vidijo se grebeni Jul. Alp, Karavank, Kamn. planin, del Krasa, morje z okolico Trsta in Gradeža itd.
ČRNI VRH NA IDRIJO
Kot smo že svoječasno poročali, se je pri nas osnoval nekak cerkveni odbor sa zidanje župnišča. Nimamo nič proti temu, ker čutimo sami živo potrebo po dostojnem stanovanju svojega dušnega pastirja, zdi se nam pa vendar potrebno spregovoriti par besed o stvari. Razumljivo je, .da je moralna dolžnost vsakega iu pijana, da prispeva po svojih možnostih za občeko-ristno napravo. Vendar pa ni v skladu s to moralno dolžnostjo dejstvo, da se hoče nabiranje prispevkov Izvajati po nekakem davčnem sistemu, to se pravi, da si gospodje, ki jim je stvar največ pri srcu, navajajo pravico prisilnega odmerjanja prispevkov. Tako postopanje s nam ne zdi umestno in ga bomo odklonili, tudi radi motenja dobrohotnosti posameznika, ki mora vsaj pri dobrodelnosti imeti svobodno voljo. Toliko glede prispevkov samih.
Glede gradbenega načrta bi bilo tudi marsikaj pripomniti Proračun zidave je naravnost ogromen za naše missrns gospodarske prilike, ker presega baje 100.000 lir. Ne samo, da nam ta račun prinaša previsoka obremenjenja, ampak je tudi skrajno neekonomičen. Z stavbo novega župnišča je predvidevano poslopje, ki ga je svoječasno v ta namen zapustila pok. g.a Pleš-narjeva. Poslopje se nahaja v povsem dobrem stanju razen nekaterih malenkostnih popravil, ki so pa Zgolj gradbeno-tehnične narave. Mnenje gradbenik a-etro-kovnjaka je, da ki se poslopje dalo povsem
naših občinarjev preosnovati v reprezentančno župniŠČe, na katero bi bili lahko ponosni, z eno tretjino svote predvideva-nega prej omenjenega proračuna. Prosimo in pozivljemo radi tega cerkveni odbor in g. žup. upravitelja, da upošteva ta naš težki gospodarski položaj in se ne spuščata v razkošne načrte, ki nam gotovo ne bodo prinesli blagostanja, in naj upoštevata trud in napor kmeta, ki si v znoju in mučnem delu mora varovati v sedanjih težkih časih svoj dom in svojo zemljo. Odobravamo misel, da dobi naš dušni pastir primerno stanovanje, ne sme se pa v tem oziru pretiravati. Pa brez zamere!
VEDRIJAN
Pred nekaj tedni se je ustanovilo pri nas Prosvetno društvo. Nič nimamo proti temu. Le naj se organizira tudi drugomiš-■ljenik. Samo to svetujemo nekaterim poglavarjem pri tem društvu, da naj namreč ne govorijo, da tisti, ki čita «Edinost» ni kristjan, da podpira kapitalizem itd. Vedo naj, da smo mi na našo «Edinost» ponosni in da ji zaupamo, ker vidimo, da nastopa tudi v obrambo vere, kadar je to potrebno, kakor ne prizanaša kapitalistom, kadarkoli se je nudila prilika, da nastopi v zaščito delavca. Zato ne bodo taka govoričenja prav nič zalegla pri nas. To naj si zapomnijo klevetniki našega vrlega glasila — Več vaščanov.
IZ KOBAR1ŠKEGA KOTA
Ali sesavci ali dvoživke?
To soboto je minulo devet tednov, odkar neprenehoma dežuje. Skoraj ne vemo več, naj se prištevamo sesavcem ali dvoživkam. Ker smo na meji med ravnino in gorovjem, smo sicer že vajeni več ali manj dolgotrajnega pomladanskega deževja, a takega vremena kakor letos, ne pomnijo niti stari ljudje. In vendar je pričetek ka-žal jako lepo. Gozd je letos 14 dni prej oze* lenel nego navadno in po njem smo se ravnali glede setve, a varali smo se. Druga leta ob tem času nam je sirk — naš glavni pridelek — segal že do pasu, sedaj ga je komaj za ped, vratnino (poljsko seno) smo imeli okrog sv. Antona že spravljeno in s košnjo smo se počasi pomikali proti vrhovom, letos še vse stoji in marsikoga je vjedlo radi sena. Zanašaje se na bližnjo košnjo je marsikdo prodal preveč lanskega sena in sedaj si ne more pomagati.
Starega sena ni več, novega ni še.
Starega sena ni več, novega ni še in nekaj dni je tako neprestano deževalo, da ni bilo mogoče izpod strehe in se ni moglo trave nakositi niti sproti. Pravijo celo, da si je moral neki kmet, ki je prodal lepih kvintalov sena, pomagati s slamo iz po-stelnjaka, ako je hotel nakrmiti živino! Nekam žalostno gledamo v prihodnost. Poljski pridelki kažejo skrajno slabo in seno je redko, ker manjka toplote. Ako se vreme kmalu ne predrugači, bomo reveži. Naši kraji ležijo ob vznožju Stola, kjer je najti ob vsakem koraku studenec, zato so letine pri nas boljše v suhih letih. Vendar upajmo! Ker je naš svet bolj peščen in večinoma v bregu, se bo voda že odtekla. Še slabše nego pri nas je v kobariški rav-r nini. Zemlja je ilovnata in svet raven ka-kar miza, da voda ne ve kam bi se odtekala
Podbela (občina Sedlo). Vsaj neredni poštni urad bi radi Imeli!
Poredkoma se izgubi v našo vas kak časnik, a še takrat, ko ga dobimo v roke, smo zunanjemu svetu nevoščljivi, čitaje kako se drugod pritožujejo radi slabega poštnega prometa, radi nerednega poslovanja, radi zakasnelega vročevanja pisem itd. Da bi le mi imeli kaj podobnega, kar diši ali smrdi po poštnem urdu, nabiralnici ali pismonoši! A od vseh uradov poznamo le domaČo šolo in davkarijo, ki je pa v Kobaridu. Naša vas šteje 55 hiš. številk in je po načinu tuk. obmejnih vasi tudi naša tako skupna da v 10 minutah lahko obhodiš vse hiše ne da bi izpustil eno. Nimamo ne nabiralnice ne pismonoše in moramo hoditi na oddaljeno pošto v Bre-ginj.
Podbelskl poštni nabiralnik v grmovju Ssdlsm in Podbela.
in morda pri karabinerjih ter potem ukrepala na podlagi dobljenih informacijah.
2) Glede razlastitvene odškodnine zem-< ljišč, po katerih teče železnica Čedad - Kobarid, je tajništvo izvedlo sledeče: Družba ki je sedaj sprejela nase upravljanje te železnice, se je morala obvezati, da izplača tekom tekočega leta vse razlastitvene odškodnine. Pričeli so že ponekod z merjenjem zemljišč. Tajništvo je že stopilo pismeno v stike z ravnateljstvom družbe ter bo v kratkem tudi osebno posredovalo v tej zadevi.
Pošto prenašajo večinoma otroci, in da od takih pismonoš ni mogoče zahtevati reda in pismene tajnosti, je pač umevno. Ce kdo pričakuje odgovora na svoje pismo, mu svetujemo, naj pregleda grmovje ob poti med Sedlom in Podbelo, morda dobi tam težko pričakovanih vesti.
Nasvet za odpravo sedanjih neznosnih poitntli razmer
Poštnina je dandanes že itak neznosno visoka, ako pa moramo radi pisma izgubiti še pol dneva v Breginj in nazaj, je to vsekakor preveč. Pismenega prometa je precej, ker se nahaja polovica moških po svetu. Na otroke se za prenašanje pisem ne moremo zanašati, ker od njih ne moremo zahtevati odgovornosti in tako nam pošta prizadene prav občuten davek. Ker že hodi pismonoša v Sedlo iz Bregianj ter tudi v Stanovi šča in Homec, ki ima le 11 hiš, bi bilo pač umestno in potrebno, da dobimo tudi mi poštno nabiralnico in pismonošo, saj smo oddaljeni od Sedla le bora 2 km. Seveda ife moremo tega zahtevati od pismonoše, ki za revnih 80 lir mesečno dnevno obere 3 vasi, a upravičeno smemo zahtevati to od poštne uprave. Saj vendar ne živimo v osrednji Afriki, ampak imamo tudi mi šolo, kjer se učimo čitanja in pisanja, a kaj nam to koristi, če nam je čitanje in pisanje tako otežkočeno. Še bolje pa bi bilo, da se naša vas v poštnih zadevah priklopi Borjani, kamor imamo le pičle pol ure in naši ljudje pogostoina gredo mimo na poti v Kobarid, Čedad itd. Vendar je edino prava rešitev v tem, da dobimo, če že drugače ni mogoče, vsaj tri krat na teden pismonošo, ker le on je odgovoren za to, da se pisma oddajajo in vročijo.
Slabšanje poštnih razmer
Da so naše poštne razmere slabše nego nekdaj, nam dokazuje tudi to, da se je iz breginjske pošte odpravil telefon do Kobarida, kar nam je bilo v veliko olajšavo, če drugače ne, vsaj v slučajih nujne zdravniške pomoči.
Pri p. uredn.: - Politično tajništvo «Edlnosti» v Gorici je na podlagi Vaših sporočil napravilo takoj vlogo na poštno direkcijo v Videm, da vsaj glede razdeljevanja poštne korespondence ukrene potrebno. Poštna direkcija bo gotovo vpra-
Iz tržaške pokrajine
ŠEMPOLAJ
Pri nas imamo sedaj dve učni moči, in sicer g. učitelja Vlacovich-a in njegovo gospo soprogo. Gospod Vlacovich uči italijanščino« gospa pa bi morala učiti slovenščino od četrtega razreda dalje, kajti slo1-venščina je bila do sedaj ukinjena, kakor je znano, samo v prvih razredih, dočim bi moral biti v ostalih razredih učni jezik še vedno slovenski. Toda pri nas žalibog ni tako. Kajti g. Vlacovich, kot šolski voditelj, je popolnoma ukinil slovenščino tudi v ostalih višjih razredih. — Obračamo se tem potom na našega poslanca g. d.rja Wilfana ter ga prosimo, da intervenira na merodajnem mestu, da se zopet vzpostavi v višjih razredih ukinjena slovenščina.
Ali ste si naročili knjige „GORIŠKE MATICE"?
podvizajte se in naročite se
Čimprej na knjige goriške matice, ker potekajo zadnji dnevi nabiranja članov.
ako ni v tvojem kraju nobenega poverjenika za goriško matico, sprejmi nase to dllo, ti priprosti fant in dekle! piši po nabiralno polo na goriško matico v gorici, ul. fa-vetti S.
dostojno in v skladu z estetičnim čutom šala potrebne informacije pri županstvi!?
To in ono
—	Na evhar is ličnem kongresu v Chicagu gre vse na veliko, po ameriško. Komarje iz vsega sveta računajo na 1 milijon. Za to množico je katoliških cerkva v Chicagu premalo, pa so dali protestantje še svoje na razpolago. Za tisk so osnovali novih brzojavnih prog; ker niso mogli prisostvovati vsi veliki pontifikalni maši v soboto, so instalirali mogočen radioionski aparat s 45 govorili, ki so dovoljevala tisočim ljudem poslušati mašo iz daljave. Prihodnji evharistični kongres se bo vršil v Sidneju v Avstraliji.
—	Beograjski občini so sodnijsko zaplenili avtomobile, ker ni hotela plačati 183.000 dinarjev nagrade bančnemu uradniku Štefanu Jovanoviću. Nagrado si je Jovanović zaslužil, ker je dokazal, da izdeluje Standard Oil Company potvorjene bilance in je na ta način državo opeharila za velike svote. Obsojena je bila, da plača beograjski občini okoli 2,000.000 Din. troša-rinskih pristojbin, a od teh bi pripadalo 183.000 Din. Jovanoviću.
—	Francoski kontreadmlral Jolivet,, vodja pomorske misije na Poljskem, je v Varšavi umrl. Bil je eden najboljših francoskih vojnih pomorščakov in je štel 58 let.
—	Strašilna bomba. Pri preiskavi bombe, ki jo je hotel atentator Mihić zagnati na Štefana Radića ob priliki nekega zadnjega njegovega shoda, so dognali, da je bila napolnjena z navadnim Črnim smodnikom in torej čisto neškodljiva.
—	Kitajske ulice, n. pr. v Pekingu, nosijo čudna — za naše pokvarjene posluhe — čudna imena. Ena se imenuje «Ulica srečnih vrabcev« — ker je te živali tam toliko. Evropejci bi jo gotovo imenovali samo «Vrabčja ulica» — če ni v svoji nepesniški suhoparnosti sploh prišli do tega, da bi jo imenovali po vrabcih in ne po kakšnem starem soldatu ali še starejšem rodoljubu. Druga ulica se imenuje «Ulica večnega miru» — pa je najbolj bučna in najprometnejša v vsem mestu. Tudi takšne dobiš, ki se imenujejo «Poslušnost» ali «Kameniti tiger» ali «Barbarska ulica» — tujcem na čast. Neka stara mestna vrata se imenujejo «Vrata stalne nedolžnosti.^
—	Znanstveno delo v Rusiji je posredo valo lani 75 naučnih zavodov in akademij, 11 naučnih knjižnic, 476 muzejev, 11 na-učno-umetniških zavodov in društev in 202 društvi za znanstvo in krajevno spoznavanje. Obrana prirodnih lepot je bila razširjena lansko leto na 111 mest.
—	7§0« žen iz Angleške se je zbralo v Londonu, kjer otvarjajo kongres proti vojni. Vso pot so prehodile peš, oblečene v modre jumperje, na katerih je naslikan golob miru in besede «Pax» (mir). Po poti so pridigovale za mir. — Med sedanjim pokolenjem, ki ga tvorijo sami zakrknjeni bojeviti grešniki, so s takšnimi sredstvi dosegle gotovo prav majhne uspehe. Bolje bi bilo, da bi vzgajale pacifizem v duše svojih otrok. Tako bi nekaj izdalo — celd brez kongresov in napornega potovanja peš.
—	Rusko-kitajska pogajanja zavoljo vzhodne kitajske železnice so se ustavila. Rusi so začeli zbirati čete ob mandžurski meji. Vest, da bi bili boljševiki zasedli Mongolijo, še ni potrjena. Gotovo pa je, da se na daljnem vzhodu pripravljajo nove vojne homatije.
—	Dunajski socijalisti so priredili v soboto velikansko demonstracijo proti nameravani šolski reformi. V sprevodu je bilo nad 100.000 ljudi. Incidentov ni bilo.
—	Romunski Landru. Policija je v Al-czinu blizu Hermannstadta aretirala nekega Čevljarja Schwartza, ker je bil z nožem ranil svojo osmo ženo, ki se je hotela zavoljo njegovega brutalnega karakterja od njega ločiti. Schwartz je priznal, da je u-moril 11 žensk, med temi vseh prejšnjih sedem, s katerimi je bil poročen.
Avstrijski krftšansko-socljalni posla-
Lunsekak, obenem predsednik krščan-sko-socijalne stranke je podal na to funkcijo demisijo, ker se je pojavil v stranki odpor proti šolski pogodbi, ki jo je bil sklenil z demisijoniranim ministrom Schneiderjem s socijalnimi demokrati.
ORDUfOST*
V Trstu, dne 22. ]nnlja 1926.
_ Rabindranath Tagore, ki je Se vedno
v Rimu, obišče v bližnjih dneh Čehoslovar
ško.
—	Razstava slovenske slikarska moderne
Be je otvorila v Sarajevu. Odičena je tudi po slikah dveh naših rojakov, Vena Pilona in Franca Stiplovška.
—	Sloviti jugoslovanski dramatik knez
Ivo Vojnovič je odlikovan s češkoslovaškim redom Belega leva.
—	Proti švedskemu prestolonasledniku
je bil nameravan atentat. Na njegovo ladjo sta bila izstreljena dva strela in ranila enega mornarja. Princ sam je bil ta čas na drugi ladji, ki se je pripeljala nekaj pozneje na mesto atentata, in je tako ušel nevarnosti. Storilci so izginili z motornim čolnom, iz katerega so bili streljali.
—	Verlžniki stavkajo. V Johannesburgu (Južna Afrika) so izjavili izposojevalci denarja na menice in zastavljanje, da bodo zavoljo nekega novega zakon proti odiranju zaprli svoje urade. To bi bila končno takšna stavka, za katero bi bilo treba njene udeležence podpihovati, naj vzdržijo do zadnje kaplje krvi.
—	Uspešno morilno sredstvo predstavlja avtomobil. V samih Združenih državah je lansko leto uničil 25.000 človeških življenj, med temi kakšnih G000 otrok. Bolj ali manj ranjenih je bilo 750.000 oseb.
—	Xnter»*artne ka/.n*1nice imajo na Ru-munskem. Da jih imajo tako interesantne, so zvedeli Romunci šele te dni, ko je nenadna oblastna preiskava spravila nič manj nego 17 kaznilniških ravnateljev pod ki luč, med njimi celo glavnega kaznilniš-kega nadzornika. Ugotovilo se je. da so ti ravnatelji za podkupnino dovoljevali kaznjencem vse mogoče ugodnosti, ki si jih more človek izmisliti, med katerimi je še najmanjša ta, da so jih puščali po mili volji na prosto, v zabavišča, v gledališča, na obiske domov ali kamorkoli. Pa če se je hotel ilovek pozabavati, mu ni bilo treba niti ven, kajti v kaznilnici mu je bilo vse na razpolago, v nekih kaznihnicah so imeli celo stalno nameščene družbe žensk. Po vsej Rumunski se dviga sedaj nad zadevo gost prah.	__
kot pa pred 14 dnevi Zlasti napoletan-ski krompir je lep in po velikosti ves enak. Seveda ni beli krompir še tako trden, ker je presvež, toda kmalu bo popolnoma odgovarjal prav vsem zahtevam lepegafc zrelega krompirja za
trg-
Jako lep in debel je rumeni krompir ter ga. posebno radi tega imajo sedaj radi na vseh trgih.
Nekoliko se je ustavil promet s po-dolgastim krompirjem, ker prihaja sedaj na trg okrogli krompir v zadostni množini ter lepe in debele kakovosti.
Cene so bile na monakovskem trgu sledeče:
Krompir iz Apulije (Puglie) v južni Italiji ima najlepšo ceno, ker je najbolj zrel. Kvintal od 18-19 mark.
Beli napoletanski od 12-14 q, rumeni napolet. od 15-16
Stuttgart. V tem mestu je cena nekoliko višja in se prodaja apulijski po 23-26 mark kvintal, rumeni napoletanski po 18-20 mark kvintal.
V Frankfurtu je približno ista situacija kot v Stuttgartu.
Severna nemška mesta. V Berlinu, Hamburgu in Bremenu so cene nekoliko višjo kot v južni Nemčiji. Povsod na trgu dosti zrelega apulijskega krompirja, rumenega in belega napo-letar.^kega. V Bremenu je predvsem priljubljen rumeni krompir, drugod pa posebno v Berlinu, pa beli.
Eorina pore*!*«.
Trst, 21. junija.
Amsterdam 11.00, Belgija 80.50, Francija 79.50, London 134.80, New York 27.65, Španija 453, Švica 536, Atene 34.25, Berlin 655, Bukarešt 11.50, Praga 81.50, Ogrska 0.0387, Dunaj 393, Zagreb 49. Vojnoodškodninske obveznice 68.55._
Imrntt in umetnost
otoman zadnjega Habsbnržana . - Razpad carstva. - Oskar Habicki. Knjižnica «Jutra» V Ljubljani 1926.
Pravkar je izšel ponatis tega romana, ki je lani izhajal v podlistku «Slovenskega Naroda» v Ljubljani in vzbujal med čita-jočim občinstvom spložno pozornost in zanimanje. Knjigo, ki obsega 333 strani, krasi originalna slika cesarja Karla z madžarsko kraljevsko krono na glavi, po katerem sega koščena mrtvaška roka. Roman se naslanja na zgodovinske dogodke in slik v najpestrejših barvah življenje na dvoru cesarjev Franca Jožefa in Karla, razkriva smelo roko vso propalost najod-ličnejših predstaviteljev habsburške cesarske rodbine in kaže na markantnih zgledih iz življenja nadvojvode Otona, Karlovega očeta, nadvojvode Frana Ferdinanda, Karlovega strica in cesarja Karla samega, da je bil propad te vladarske hiše nujna posledica dekadence njenih članov, moralne njih nebrzdnosti v življenju in politiki in nedostajanja vsake etike. Orgije, ki jih je uganjal Karlov oče nadvojvoda Oton, pobožnjaška, pri tem pa vse zakone prave morale suvereno zametajoča Karlova vzgoja, nehotična razuzdanost dvorjanikov, predstavljenih v osebi dvornega svetnika Hortinga, vse to je opisano z rafinirano umetnostjo, vendar pa decent-no in na način, da povzročajo ves nastopajoče osebe samo stud in gnus, a nobenih simpatij.
Posebno se je piscu posrečila karakteri-zacija treh glavnih oseb, ki so v zadnjih desetletjih odločevale o usodi avstrijske monarhije in njenih številnih narodov: nadv. Frana Ferdinanda, cesarja Franca Jožefa in cesarja Karla. Zlasti izborno i£ uspela pisatelju karakterizacija cesarja Karla. Stoji pred nami kot duševno manj vreden človek, kot slabič, ki kot nihalo koleba sem ter tja, kot mož brez energije in lastne volje, ki je sicer dostopen vsem vplivom, ima pa nad njim vso, naravnost de-nionično moč njegova žena Žita. Takšen je bil Karel v resnici. — Roman konča s propadom avstrijskega cesarstva in s Karlovo smrtjo na Madejri. Njegov zaključek je tragičen in kot tak bi moral vzbujati v čitatelju sočutje, simpatije, toda dojem tega življenjskega romana je čisto drugačen: srce ostane docela hladno in čitatelj si od-, dahne, ko odloži knjigo, v prepričanju, da je habsburška drama morala končati tako, kakor je, ker je to neizprosno zahteval zgodovinski razvoj, ker je bil to postulat pravičnosti, ki se je ob koncu koncev morala uveljaviti in naj so ji Habsburžani klubovali tudi dolga stoletja.
Roman je pisan z napeto živahnostjo. Posamezni prizori so podani naravnost mojstrski, tako na primer ljubezenska scena z Mici Lorenz, prizor z natakarico v Brandysu itd. Knjiga je pisana v lahkem slogu, stavki os kratki, jezik lep. Dogodki se razvijajo naravno, jadrno kakor v filmu. Čitatelj sledi dogodkom z največjo nai petostjo in ne odloži knjige, dokler je ni prečital do konca. Roman ni za mladino. V odraslih bo zapustil dojem, da je bil spričo propadjosti in moralne dekadence vladajoče dinastije že zadnji čas, da je razpadla Avstrija, ker bi bila bolna dinastija sicer okužila moralno še zdrave narode. Knjig se dobiva pri upravi «Jutra» v Ljubljani.
EAZVOJ KROMPIRJEVEGA TRGA V NEKATERIH MESTIH NEMČIJE
Opisati hočemo na kratko razvoj krompirjevega trga v nekaterih mestih Nemčije, kamor se je pošiljal in se pošilja tudi iz goriške okolice prvi zgodnji krompir.
Stanje teh trgov v preteklem tednu hočemo podati v par potezali v toliko, da bodo naši ljudje videli, s kakim konkurenčnim blagom imajo opraviti.
Predvsem je bil važen in dober trg za našega štandreškega, in šempeterske-ga kmeta Monakovo.
Krompir, ki je prihajal pretekli teden na trg, je bil popolnoma drugačen
DAROVI
V spomin dragega znanca blagopokojne-ga notarja Arturja Lokarja daruje g-a ivanka Dekleva 20 L za Dijaško kuhinjo.
CENA 5 LIR ZA 4 KNJIGE GORIŠKE MATICE JE PAČ TAKA, DA NE VELJA IZGOVOR O POMANJKANJU DB-NARJA1 ZATO SE NAROČI ČIMPREJ, ŠE TE DNI NA KNJIGE.
MALI OGLASI
BE1UTZ SCH96LVU Torre bfanca 21- -ouk~ - -
i prevodi v vseh jezikih. (9f5
DVA NOVA, enouprežna voza, proda Peter Pajntar, kovač, Podbrdo ob Bači.	979
Iz dunajske klinike se je povrnil
Primari! Dt ITOflilla
specijalist za oiesne bolezni
in ordinira
v Gorici - Corso Verdi 24
od 10 do 12 in od 3 do 4. 717
ČEVLJARNICA v najboljšem kraju, pripravna za vsako obrt se odda po dogovoru. Via Ruggero Manna 3, Griioii.	9S0
AVTOMOBIL «Alfa Romeo« v najboljšem stanju, električna luč Bosch, model 1915, se proda za 10.600 lir. Naslov pri upravništvu.	981
VAJENEC za mesnico se iSče. Via Roma 13. (982) zmerni ceni. Mazzini 37.	975
24. T. M. OB 10. predpoldne se bo vršila pri tukajšnji preturi v sobi 36 prisilna dražba nepremičnine vi. št. 527 k. o. Padriče, ki obsega hišo pol. št. 92 z gospodarskim poslopjem, vrtom in dvoriščem ob cesti iz Trsta v Bazovico nad Sv. Ivanom. Nepremičnina je cenjena na L 9638. Najmanjši ponudek znaša L 6425.33, vadi j pa L 963.80. Podrobnejše je razvidno v sodni pisarnici in pri dr. Josipu Wilfanu.	967
POROČNE sobe. masivne, s	psiho ali umivalnikom 1800.—; mahagonijeve	1900.—; topolove 2000.—. Turk, San Lazzaro	10. Oglejte si brez obveze za nakup.	966
SPREJEMNA SOBA, dobro ohranjena, se proda. Via Commerciale 29/1., vrata 7.	965
BABICA diplomirana, sprejema noseče na dom. Madonnina 10/11.	972
PRIJETNO STANOVANJE na deželi v Jugoslaviji z dobro hrano in ljubeznjivo postrežbo v slučaju bolezni nudi samostojećim gospem in gospodom majhen petusion. Pojasnila daje Auersperg, pošta Vič pri Ljubljani.	971
GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le «Glykol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovicb, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob).	952
TROPINOVEC, pridelek < Zadružne žganjekuhe» v Dornbergu, (Montespino), je pristen in po ceni. Razprodajalci naj se obrnejo naravnost na tvrdko, ki razpolaga z veliko zalogo in ga razpošilja v
vsaki množini.	945
BABICA, avtorizirana, sprejema, noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.	958
IZLOŽBENA OKNA, popolna, se prodajo, po zmerni ceni. Mazzini 37.	939
BALKON iz belega kamna se proda po zmerni ceni. Mazzini 37.	976
OGRAJE, držaji, plošče, tlak, velike šipe in raznovrsten materijal se prodajo po zmerni ceni. Via Mazzini 37.	977
ŽELEZNO tramovje, profil 40, dolžina 5.83 in 5.47 se proda po nizki ceni. Mazzini 37.	978
BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Amerschitz-Sbaizero, Faraeto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. (896)
POZOR SLOVENSKI KROJAČI IN ŠIVILJE iz
Julijske Krajine I Krojna akademija v Ljubljani, Stari trg 19, (včlanjena v Londonu in Parizu) priredi počenši z dnem 27. junija, za Časa velesejma, krojni tečaj za krojače in šivilje. Znižani vizum in vožnja nudita vsakemu priliko, da se udeleži tega t ečaja, ki bo celodneven, in da istočasno obišče velesejem. — Kroj, katerega se bodete učili, je najnovejši, lahek in preizkušen v naši krojni akademiji. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobivajo pouk z učnimi zvezki, ki se pošljejo po pošti. V naših modnih listih dobi vsak krojač in šivilja zaželeni kroj, ki priatoja brez vsake po-skušnje. Cena Din 120.—. Razpošiljanje in izdelovanje krojev po vseh merah in podobah. Udeleženci dobijo ob zaključku tečaja odpustno spričevalo in anglo-francosko diplomo. Pojasnila daje Krojna akademija, Ljubljana, Stari trg 19. Priložite znamko za odgovor.	946
Dr. Sardoč D.
ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 16. L (vsi na L taai)
od 9-12 in od 5-7
694
im®
Laurent Puccetti (Vili« Mana) Bilje - Gorica (prej ▼ Pariza 39 Rae Pascal)
GLUHOST
Brez operacije in bole Sin zamorejo GLUŠCI, ki so poskušali v<sa brezuspešna sredstva, zopet pridobiti sluh, po učinkovitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in trudapolnih znanstvenih raziskovan] proti glakosti, šibkemu aluhu in brenčanju.
Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s prak tičnimi poizkusi pokazal ta novi način.
Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: REKA, sreda 23., četrtek 24. junija Hotel Koyal TRŽIČ (Monfalcone) petek 25. junija Hotel Roma GORICA, sobota 26. junija Via Garibaldi 10 TRST, nedelja 27., pondeljek 28., torek 29. in sreda 30. junija Hotel Vanoli, Piazza Unita VIDEM (Udine) četrtek 1. julija Hotel Nazionale.
ŠIVALNI STROJI
NASMEH VESELJE ZDRAVJE
Kadar so vaSa Čreva in val želodec res Cisli in urefeiii, tedaj le teSko oholite. Za očiščenje Želodca in črev Je še najbolji! čistilni Čokoladni bonbon ARRIBA.
Je fe odvajalno sredstvo, ki učinkuje z vso gotovostjo pri starih in mladih. ARRIBA prinese v hišo nasmeh, veselje in zdravje. *
L 0-5D komad
<ARRf
najboljših tu- in inozemskih tovarn po najnižjih cenah.
Popolno jamstvo. 551 Pouk vezenja brezplačen.
Spedjelen tip s predalom, s pokrovom in košaro L 560.—.
CCtVEiUNI
VIA G. MURATT1 ŠTEV. 4 (Kinematogra; Exce!sior)
ČISTILNI ČOKOLADNI BONSOM
Kemično - lekarnfiki zavod .Alta K»dona* deli«
Saluie.* - Ca*. Kefl. Gotfloa -frfesi«, S. Ciscomo. Clemi z«9leBnik Im »tajnik za lialffo in
NarottHa in limite EDINOST"


PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhiajalnim alekcijam. Steklenica za odrasle L 7,50, za otrake L 5.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovicb, Trst, Via Giuliani 42. (901)
IZŠEL JE: Roman v treh delih
MOČ PRETEKLOSTI
Spisala V. }. Kriianovska. b ruščine prevedel IVAN VOUK.
Cena L #r—, po pošti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je izdala is zalotila tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 26/1., - Knjigarna J. Štoka, Via Milano 37 in Žen. dobr. udruženje v Trstu, Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Kraigher josip, Postojna.
Vezane ▼ ariglHdae platnice (cena L 19'—) se dobi v knjigarni STOKA.
TISKARNA ,EDIN0ST'v TRSTU
bvrSuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor f tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, | črkami, Lynotype, stereotypijo ter rotacijskim strojem. ; | Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. j
Ulica S. Francesco d'Assisi 20
plačuje	549
ALOJZIJ POVH, Piazza Garibaldi 2
prvo nadstropje
Pazit« na naslov-
Pazite na naslov J
Skladišče
Pohištva
712
dunajskega in lastnega izdelka po konkurenčnih cenah s prodajo na drobno in debelo
Semolich & C.
Via Cecilia De Rittmeyer št. 1
(Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega št. 12
KRONE
po L 2.10 komad
Zlato, feriljante, platin. 20-kronske zlate Imti
kupuje in plačuje po najvišjih cenili
Albert Povh — urarna
Trsi« Via Mazzini 48 669
VOZNI RED
CENTRALNA POSTAJA
TRST - TRŽIČ - ČERVINJAN - BENETKE
Odhodi! 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17.—; 18.—; 18.15; 19.30; 23.45.
Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.15; 17.—; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50.
TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM
Odhodi: 5.40; 6.25;	7.10; 8.20;	12.45; 15.35; 17.30; 19.55.
Dohodi: 7.53;	8.55;	11.50; 14.35;	18.—; 19.—; 20.—; 22.55.
TRST - NABREŽINA - SV. PETER - POSTOJNA
Odhodi: 1.—; 5.05; 7.—; 9.25; 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05.
Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 11.25; 12.35; 16.42; 18.43; 20.15; 21.35; 23.10.
DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BUJE - POREČ
Odhodi: 5—; 10.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50; 12.15; 18.10; 21.15.
TRST - GORICA - PODBRDO Odhodi: 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi: 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.40.
TRST - HERPELJE - PULA Odhodi: 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. Dohodi: 7.32; 9.50; 16.04; 21.32.
Tržaška posojltalin in hranilnico
regislruvsna zadruga z omejeni n porolttfJ a
uradu/« v svoji lastili hiši ulica Torrebianca 19, l. nadst.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun h ^logo za čekovni promet, ter jih obrestuje
MT 4%
večje in stalne vloge po dogovorit
Sprejema „Dinarje14 na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostna celice (safe)
Orodne m za stranke od 87* do 23 In od 16 do 18
Ob nedeljah je urad zaprt.
Stav. talef. 29-67.	690
Najstarejši slov. denarni zavod
PODLISTEK
J U LES VERNE:	<51>
Skrivnostni otok
V	gozdu so rastle po večini drevesne vrste, ki so jih videli v okolici jezera m granitne hiše, namreč deodarji, douglasi, casuari, gumijeva drevesa, enkolipti, zma-jevci, hibiseusi, cedre in druge vrste srednje velikosti, ker se drevesa niso mogla razviti zaradi goste sence. Po tej poti ki so si jo morali skoraj vsak korak šele na-pravljati, »o naselniki počasi napredovali. Po inženirjevi domnevi bi bili morali priti
nekje do Rdeče reke.
Naselniki so ves čas hodili ob globokih pobočjih, ki jih je tvoril orografski sestav otoka. Tla so bila zelo suha, toda bujno rastlinstvo si je bilo mogoče razložiti na ta način, da je bila pod zemljo razpredena mreža vodnih žil, ali pa da je nekje v bližini tekla kakšna voda. Cir Smith pa se ni spominjal, da bi videl kakšno drugo reko razen Rdeče reke in Hvale, ko se je povzpel na ognjeniško žrelo.
V	prvih urah so naletali večkrat na skupine opic, ki so začudeno strmele v ljudi. Gedeon Spilett je rekel v šali, da jih spretne in krepke četveroroke opice smatrajo morda za sorodnike pokvarjene pasme. In resnično, naši preprosti pešci, ki so jih grmovja ovirala pri hoji in drevesna debla zadrževala, so bili videti kaj nerodni ▼ primeri z onimi spretnimi Živalmi, ki so
skakale z veje na vejo, pri čemer jih ni nič oviralo. V številnih skupinah so se opice iz-prehajale po gozdu, toda na srečo niso kazale nobenih sovražnih namenov.
Videli so tudi posamezne mrjasce, dalje ^agutise, kengurje in druge glodavce in dalje še dva ali tri kulaje, ki bi jih bil Pencroff rad pozdravil s šibrami.
«Sicer pa ni lova še konec. Le skačite in frfolajte zdaj prijatelji, ob povratku bom že izpregovoril nekaj besed z vami!»
Okrog devetih in pol zjutraj jim je nenadoma zastavila pot do tedaj nepoznana vodna struga, ki je bila trideset do Štirideset čevljev široka in katere voda je bila deroča. Struga je imela precejšen padec in voda je pljuskala ob skalovje, ki je ležalo raztreseno v njej. Ta potok je bil globok jn bister, toda neploven.
«Odrezani smo! je vzkliknil Nab».
—	O ne, je rekel Harbert, to je samo potok, ki ga moremo z lahkoto preplavati.
—	Čemu pa? je odgovoril Cir Smith. Ta voda teče k morju; če se držimo levega brega in gremo ob njem dalje, bi bilo Čudno, če ne bi v najkrajšem času prišli na obalo. Naprej!
—	Počakajte trenotek, je rekel poročevalec. Ime te reke? Naš zemljevid mora biti popolen.
—	Res je! je pritrdil Pencroff.
—	Krsti ga ti, sinko, je rekel inženir mladeniču.
—	Ali ni bolje, da počakamo, dokler ne pridemo do izliva? je odgovoril Harbert.
—	Dobro, je odgovoril Cir Smith, torej pojdimo ob vodi dalje.
—	Še trenotek, je prosil Pencroff.
—	Kaj pa je? je vprašal poročevalec.
—	Ce je lov v gozdu prepovedan, ribe loviti pa je vendar dovoljeno, je dejal mornar.
—	Ne smemo izgubljati časa, je odgovoril inženir.
—	Samo pet minut, je prosil Pencroff, v interesu našega zajutrka prosim pet minut odloga!«
i . neroff se je zleknil ob bregu na tla, segel z rokami v živo vodo in kmalu vrgel na breg nekaj ducatov lepih, malih rakov, ki jih je med kamenjem kar mrgolelo. To bo dobro! je vzkliknil Nab, ki je pomagal mornarju.
—	Kakor sem rekel, tako je. Na tem otoku se dobi vse razen tobaka! je zamrmral Pencroff ter vzdihnil.»
V petih minutah so nalovili celo zalogo rakov, katerih je bilo silno dosti v reki.
Ti raki so bili na hrbtu kobaltnovišnjeve barve, a glava se jim je končavala v majhen kleščast nastavek. Napolnili so z njimi celo vrečo ter nadaljevali pot.
Ob bregu nove reke so naselniki laže in hitreje hodili. Tudi v tem kraju niso našli človeških sledov. Zdaj pa zdaj so odkrili v tleh stopinje večjih živali, ki so prihajale bržkone pit vodo k reki, drugega pa niso nič zapazili. Vse je kazalo, da ni bil oni pekarij, zaradi katerega je prišel Pncroff ob zob, obstreljen v tem delu Daljnega Zapada