OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
IzTTŠnjMno TsakofTStiiM UakoTin«
OPR
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printiiig of AUKlndf
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), DECEMBER 15, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 247

Helen petkovšek
Po kratki in mučni bolezni je preminila v Mt. Sinai bolnišnici Helen Petkovšek, rojena Music stara 70 let, stanujoča na 1119 Addison Rd. Soprog Matt je umrl leta 1924. Doma je bila iz Bevke pri Vrhniki, kjer zapušča polbrata Janeza in polsestro ^rančiško. Bila je članica društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ, društva sv. Ane, št. 4 SDZ, podružnice št. 25 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Vida.
Zapušča sestro Mrs. Theresa Podboy v Waukeganu, 111., tukaj pa nečakinje Mrs. Josephine Kotnik, Mrs. Helen Krem-zar, Mrs. Frances Leonard in Mrs. Marjanca Kuhar, nečaka Frank in več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek ob 7.30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph žele in snovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 8. uri
ter nato na pokopališče Calvary.
#
Louis medved
v petejc opoldne je po šestletni bolezni preminil na svojemu domu poznani Louis Medved, star 57 let, stanujoč na 6305 Glass Ave. Doma je bil iz Vasi Bukovca, fara Št. Vid na T^olenjskem, odkoder je prišel vi^^
KONFERENCA N.A.T.O. V PARIZU; PRISOTEN TUDI DEAN ACHESON
PARIZ, 15. decembra—Danes so se sestali v Parizu zastophiki članic držav severne Atlantske zveze, da prisostvujejo drugi splošni konferenci vojaške organizacije te zveze N.A.T.O. in pregledajo, v koliko je bilo že izvršenega na polju skupne obrambe ter ugotovijo, kaj naj bo pro gram nadaljnih let.
Ameriko ieta 1912. Na zgornjem naslovu je vodil v^č let restavracijo in gostilno. Bil je član društva France Prešeren, št. 17 SDZ.
Tukaj zapušča soprogo Jennie, rojena Volk, hčer Mrs. Virginia Sadowsky, vnuka, dve sestri, Mrs. Josephine Zaje in Mrs. Mary Lube, v stari domovini pa brata, Antona in Jožefa. Pogreb Se vrši v torek zjutraj ob 9. uri 12 Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev Sv. Vida in nato na pokopališče
Calvary.	,
*
carolina skok
Nagloma je preminila v petek Zvečer na svojemu domu Carolina Skok, rojena Sylvester, stara ^8 let. Stanovala je na 1697 Fulton Rd. Rojena je bila na Češkem. Tukaj zapušča soproga Vinko Skok. Pogreb se vrši v torek ob 1. uri popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053
62 St., na pokopališče Highland Park.
#
J^AVID p. intihar
Po dolgotrajni bolezni je umrl Pet-letni David Paul Intihar, sinček družine Frank in Jennie Intihar iz 51j91 Stanley Ave., ^aple Heights, Ohio. Bil je član Mladinskega oddelka društva sv. Družine, št. 207 KSKJ.
Poleg žalujočih staršev zapušča bratca Raymond in dve sestrici, Joan in Carol. Pogreb se yrŠi v sredo zjutraj ob 8.30 uri Louis Ferfolia pogrebnega ^voda v cerkev sv. Venceslava ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
#
i'andelia lipa
V okrajni hiralnici je umrl včeraj popoldne Pandelia Lipa, star okrog 62 let, ki je stanoval v okolici Payne Ave. in E. 32 St. t^elal je kot "bus boy" po resta-^»•acijah. Doma je bil iz Struge, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Tukaj zapušča nečakinja Alexander Filipovich in bra-(Dallc na 2. strani)
jaški krediti. Tako na primer bi morala N.A.T.O. postaviti že koncem leta 1954 na noge sto divizij, predvideva pa se, da bo ta cilj dosežen šele leta 1956.
Postavimo se na lastne noge
Dobro znamenje bodoče gospodarske osamosvojitve zapadne Evrope je skupna izjava 17 držav Evrope, da naj preneha evropsko gospodarstvo z ameriško pomočjo in naj to gospodarstvo začne z novo politiko slonečo na medsebojni trgovini lastnih produktov.
Ameriko zastopata državni tajnik Dean Acheson in zakladni tajnik John Snyder.
Dean Acheson je ob svojem prihodu podal izjavo, da s& na sedanjem zasedanju N.A.T.O. ne bodo sprejeli kaki izredni sklepi. Toda v preteklosti se je mnogo lapravilo k pojačenju varnosti zapadne Evrope. Najvažnejše je dejstvo, da smo si zgradili v preteklih letih osnovo, na kateri lahko skupno sodelujemo in drug drugemu zaupamo.
Dean Acheson je izrazil svoje obžalovanje,, da se v svojstvu ameriškega državnega tajnika zadnjič udeležuje sej N.A.T.O. Acheson je najavil, da bo z nastopom republikanske vlade on sam šel nazaj v privatno življenje, da pa bo on sam tudi kot pri-tavnik storil vse, kar bo v njegovi moči, da pomaga pri spopolni-tvi organizacij severno Atlantske zveze in N.A.T.O.
Organizacija N.A.T.O. ni dosegla ciljev, ki so bili postavljeni na skupni konferenci v Lisboni preteklega februarja. Krivda ne gre toliko na organizatorje, v kolikor na splošno gospodarsko stanje v državah, članic N.A.T.O., ki je AJ'iaio', da šo sse cixaii visok', vo-
Cene mesu so padle
CHICAGO, 14. decembra — Cene svinjini so koncem zadnjega tedna padle 29 centov pri funtu. Enako cene srednji govedini. Cene govedini v prodaji na debelo so enako občutno padle.
Padec cen je dosegel celo 35% v primerjavi s cenami leta 1951 ob istem času.
Gospodarski strokovnjaki pripisujejo padec cen glavno temu vzroku: Koncem leta 1952 bo goveja živina narastla na 93,-000,000 glav ali za 15,000,000 več, kot jih je bila v Zedinjenih državah leta 1949.
Vaje zbora Slovan
Jutri, v torek zvečer ob 7.30 uri se vršijo pevske vaje zbora Slovan v navadnih prostorih Ameriško-jugoslovanskega centra na Recher Ave. Prosi se vse pevce, da se gotovo udeleže.
32-LETNA STARA MATI
GREENSBORO, N. C., 14. decembra — Bolniška strežnica Maurice Elmore, ki je uslužbe-na v tukajšnji porodnišnici, je pomagala pri rojstvu svojih vnukov. Maurice Elmore, ki je stara sedaj 32 let, se je poročila že s 14 leti in je imela troje otrok. Vzgledu matere je sledila hčerka. Najmlajši otrok Maurice Elmore 4^dem let in je samo šest let starejši kot prvi vnuk Maurice,Elmore.
Letna seja
V	torek zvečer, 16. decembra se vrši važna letna seja društva sv. Katerine, št. 29 ZSZ v navadnih prostorih. Pričetek ob 8. uri. Poleg drugih važnih zadev, bodo volitve odbornikov, in raz-pečevani bodo dividendni čeki in stenski. koledarji iz glavnega urada. Po seji bo izmenjava božičnih daril, domača zabava in prigrizek. Članstvo je prijazno vabljeno na polnoštevijno udeležbo.
Za knjižno kampanjo
V	spomin pokojne Caroline Šorh sta darovala Leo in Viki Poljšak $10 v knjižni fond Progresivnih Slovenk. Odbor se jima najlepše zahvaljuje za velikodušni dar.
NAČRTI GOVERNERJA LAUSCHETA
COLUMBUS, 14. decembra — Frank Lausche, ki je bil pri zadnjih volitvah četrtič izvoljen za governerja države Ohio, je javil, da petič ne bo kandidiral. Ko bo preatana sedanja governerska doba, se bo vi nil v privatno življenje in se posvetil advokaturi.
Governer Frank Lausche je nadalje zatrdil, da tudi nima namena, da bi segel v splošno ameriško politiko. Frank Lausche je sedaj star 57 let. Pri zadnjih vo-
litvah je dobil nad svojim republikanskim tekmecem Charles-om Taftom 425,000 glasov večine vkljub temu, da je sicer v državi Ohio zmagala splošna lista generala Eisenhowerja s pol milijona glasov večine.
Governer Frank Lausche priznava governerja Stevensona za odličnega voditelja demokratov in napoveduje, da bo demokratska stranka zopet zmagala in se vrnila v Belo hišo in kongres.
MLAD ZAČNE, DA POSTANE MOJSTER
NEW YORK, 14. decembra— Amerika ima novo senzacijo: 12-letni Jimmy Boyd je avtor pesmi "I Saw Mommy Kissing Santa Glaus," ki se vrti na ploščah Columbia. Boy^ je prodal čez milijon teh plošč in bo pri njih zaslužil okrog $100,000. Verjetno se bo Boyd pojavil tudi na televiziji in bo dobil še nadaljnje ponudbe, da nastopa v javnosti.
Njegov oče je mizar v LosAn-
gelesu. Boyd se zanima za konje in ne bi bil pravi Amerikanec, če si ne bi kupil s tem denarjem tudi novo pištolo. Boyd pa se udej-stvuje že pri lovu, posebno pa pri ribolovu. Boyd je nastopal 3 posameznimi pesmimi že ko je bil star sedem let, njegov oče pa ga je spremljal na kitari.
S svojimi 12 leti je umsko zelo razvit in se povzpenja do trditev, kot na primer, "da ima konje raje kot pa deklice, ker so konji bolj pametni."
PAMETNI NASVETI IN BOŽIČNO DREVO
če hočeš imeti v hiši za božične praznike tudi božično drevo, potem: Ne kupi večjega drevesa kot ga rabiš. Velika drevesa redoma, če preti kaka nevarnost, delajo zapreke pri izhodu iz hiše.
Kupi sveže, ne suho drevo, in odreži, kar je gorljivega na njem.
Ko napeljuješ po njem razsvetljavo, bodi pameten. Na noben način pa ne obesi na drevo sveč!
Pazi na kratke stike, pazi, kaj daš na drevo, da ne bo na njem preveč okraskov iz papirja in iz bomba-baža. Če zapustiš hLso, poglej, če so vse luči ugasnjene. Odstrani božično drevo čimpreje. Čimbolj je namreč drevo suho, tem večja je nevarnost ognja. Pri vsem tem pa si zapomni:
Poveljnik gasilcev v At-lanti je vprašal šolske otroke, kje so in kdo so glavni povzročitelji požarov in ognjev?
"Moški, ženske in otroci," so odgovorili šolski otroci.
Kontrola mezd naj ostane
WASHINGTON, 14. decembra—Radi ohromelega urada za stabilizacijo mezd, ki je postal dela nezmožen, ker so iz njega izstopili zastopniki industrije, je predsednik Trunaan--dal Rog-erju Putnamu splošno pooblastilo, da Putnam v okviru tega pooblastila vrši posle urada za stablizacijo mezd. Urad za stabilizacijo mezd ima nujno rešiti kakih 12,000 pogodb, v katerih so se delodajalci in delavci sporazumeli na zvišane mezde. To povišanje pa mora, da postane veljavno, potrditi urad za stabilizacijo mezd. Delavske unije so sicer zagrozile s stavko.
Pravo
"preseljevanje narodov"
NEW YORK, 14. decembra— Novo ustanovljena judovska država Izrael v Palestini skuša z vsemi sredstvi, da reši svoje so-narodnjake-Jude v državah sovjetskega satelitskega bloka in jih naseli v nacionalni državi Izrael v Palestini. Do sedaj je prišlo čez 400,000 Judov v Izrael, po podatkih, ki so Judom na razpolago pa živi v teh državah še 535,000 Judov, ki so izpostavljeni bodočim preganjanjem.
Država Izrael si je nadela ogromno nalogo, da vkljub svojemu začetku in malemu prostoru preživi 700,000 novo naseljencev, tem pa doda še 535,000 teh ljudi, ki naj se razselijo iz držav sovjetskega bloka. Judje pravijo, da bodo vkljub vsem težavam to novo breme prenesli.
CENE HIŠ STALNE ALI ŠE VIŠJE
WASHINGTON, 14. decembra—Osrednja zveza prekupčevalcev z nepremičninami trdi, da cene hišam v prihodnjih šestih mesecih ne samo, da ne bodo padle, marveč gre tedenca za tem, da bodo, če ne stalne kot so, pa vsaj nekaj višje. Komaj desetina članov te zveze izraža svoje prepričanje, da bodo cene novim hišam lahko padle.
Čez 2 milijona žrtev vojne na Koreji-
to je bilanca krvoprelitja
so nastali novi upori. Ko je uprava taborišč hotela napraviti red, je morala rabiti orožje. Več desetin ujetnikov je bilo ubitih, nekaj ameriških straž pa ranjenih.
"Sveta vojna" muslimanov
SILNE IZGUBE KOMUNISTOV; JUŽNI KOREJCI KRVAVIJO
NEW YORK, 14. decembra—Uradno se je objavila statistika izgub vojne na Ko»eji. Vseh žrtev je bilo 2,129,-310. Od teh odpade 364,370 na Združene narode.
Severni Kitajci so" imeli 497,-768, kitajski komunisti pa 1,-292,878 žrtev.
Med vojnimi ujetniki v rokah zaveznikov, 123,053 po številu, je 102,053 severno Korejcev in 21,-000 Kitajcev.
Južno korejska armada je imela do sedaj 151,678 izgub. 15 držav, razen Amerike, ki posegajo v boje na Koreji, je imelo skupno 10,240 mrtvih in ranjenih.
Visoko število izgub v vrstah južnih Korejcev gre na račun aktivnejšega posega v boje od strani novo organizirane in opremljene južne korejske armade.
Visoko število vojnih ujetnikov—severnih Korejcev pa je pripisovati dejstvu, da so se ti predajali v masah, ker so jim zavezniki obljubili politični azil.
Poleg Amerikancev imajo na zavezniški strani razmeroma visoke izgube Kanadčani, Avstralci, Britanci in Nizozemci. Znamenje, da so ravno te čete živahno posegale v vojne operacije in imajo na Koreji precejšnjo zastopstvo.
Tudi ni podcenjevati Turčijo,
ki je imela skupno 2,569 žrtev,
med temi 518 mrtvih, 1,650 ranjenih in 401 pogrešanih.
Kar se tiče ranjencev na zavezniški strani, je med sto ranjenimi 85 takih, ki se kmalu ozdravijo in se lahko povrnejo nazaj v vojno službo.
Britanski dominijon Indija je na Koreji zastopan samo v zdravstveni službi in so Indijci imeli med svojim moštvom do sedaj enega mrtvega, enega pa ranjenega.
Združeni narodi upajo, da se bodo na komunistični strani znale ocenjevati visoke žrtve in da bodo komunisti pristali na ustavitev sovražnosti ter s tem na premirje na Koreji.
CASABLANCA, Maroka, 14. decembra — Francoska policija je javila, da je v poseti dokazov, da so Muslimani-Maročani proglasili zoper Francoze in francoske oblasti v severni Afriki tako imenovano "Sveto vojno." Če je proglašena "Sveta vojna," potem ima" vsak Musliman notranjo obveznost, da po-bije čimveč tujih policajev, vojakov in civilistov.
Evropejci, ki bivajo v Casa-blanci v svojem posebnem okraju, so se ustrašili nove akcije domačinov in zaprosili francosko oblast za zaščito. Več kakor 20,000 tujcev - Evropejcev je francoska oblast razselila v druge "varnejše kraje." Francoskg, vlada istočasno javlja, da bo vsake nove nemire zatrla z orožjem in v kali.
Kitajska odklanja Indijo
TOKIO, 14. decembra—Kitajski zunanji minister je odklonil indijski posredovalni predlog glede miru na Koreji. Od svoje strani je predlagal, da se reši korejsko vprašanje prav pod pogoji kakor jih je navedel ruski zunanji minister Višinski pred Združenimi narodi. Med temi pogoji je tudi prisilna vrnitev vseh vojnih ujetnikov.
V taborišču vojnih ujetnikov
Kratke vesti
General Eisenhower se je vrnil v New York in izdal za javnost poročilo, ki pa ne vsebuje nobenih konkretnih predlogov glede Koreje. Južne Korejce je treba čimpreje oborožiti. Več vojnega materiala je treba na Koreji, treba pa je tudi potrpljenja.
Clevelandski advokat H. Chapman Rose, specialist na korporacijskem polju, je bil imenovan za pomočnika zaklad-niškega tajnika, tudi Cleveland-čana, George Humphrey.
Volitve v Bolgariji so prinesle zmago dosedanji vladujoči "domovinski fronti." Udeležba je bila 97r&.
/ ■
V Ameriki je zapadel sneg v 15 državah. Poročajo o šestih smrtnih slučajih. V Dakoti, Ne-braski, Kansasu, Oklahoma je nastopil oster mraz, 15 do 30 stopinj pod ničlo.	<
KAJ JE Z USODO GRŠKIH OTROK
ŽENEVA, Švica, 14. decembra—V grški državljanski vojni, ki. je divjala pred tremi leti, so komunisti odpeljali iz Grčije 28,000 otrok, ki so bili stari od štirih do 18 let. Večina teh otrok in mladine je bila odpeljana v Bolgarijo, na Madžarsko v Romunijo, Poljsko in Češkoslovaško.
V Jugoslavijo je prišlo 9,000 grških otrok, katere pa je Jugoslavija Grčiji vrnila in to po posredovanju Medna rodnega rdečega križa.
Mednarodni rdeči križ je sedaj končal z napori in posredovanji, da se vrnejo grški otroci, ki se še nahajajo izven Grčije
in to v satelitskih državah, ka kor omenjeno, nazaj k, staršem. Mednarodni rdeči križ je sporočil grški vladi, da se države sovjetskega bloka ne brigajo za opomine in posredovanja in je torej končati nadaljnje delo kot brezplodno.
Grški zastopnik je vzel to izjavo na znanje. Kakih 250 te gr ške mladine se po poročilu Rde-' čega križa nahaja celo v Vzhodni Nemčiji v rudnikih, kjer se koplje uran. Na Poljskem jih je kakih 500, ki se vzgajajo v prave komuniste. Privaditi se morajo razumljivo ruskemu in poljskemu jeziku.
Ženska obsojena na smrt
BATA VIA, O., 14. decembra Do vie Blanche, stara 54 let, je stala pred sodiščem pod obtožbo, da je po zrelem načrtu zastrupila svojega moža, katerega je poročila preteklega aprila, da bi dobila njegovo premoženje, ki je bilo ocenjeno na $27,000. Porota jo je po kratki debati spoznala krivo obtožbe in ni pri-poznala nobenih olajšalnih okol-nosti. Dovie Blanche Dean čaka vsled tega smrt na električnem stolu.
Ako se obsodba izvrši, bo Mrs. Dean druga ženska v zgodovini države Ohio, ki bi storila smrt na tak način.
NE MARA BITI PRINCEZINJA
LONDON, 14. decembra— Hčerka malajskega princa se je šolala v Londonu, kjer je navezala prijateljske vezi z Arthur-jem Collinsom, ki je bil takrat vajenec neke londonske tiskarne. Princezinja Zabriah je bila posvarjena od doma, kaj da počenja, je bila razdedinjena, izključena od družine, se je končno dosegla sprava med njo in njeno družino, toda rezultat je bil isti: Zabriah, ki je bila po veri musliniankaj, ije prestopila v kščanstvo, spremenila svoje ime, se poročila s Collinsom in vkljub temu, da bi lahko sedaj šla na Malajski polotok v očetovo hišo, raje ostane v Londonu. Kruh si služi kot strojepiska.
ŠE "EDEN" BO REŠIL KOREJO
TOKIO, 14. decembra—Verski propagator Billy Graham se nahaja na propagandi po Japonskem in gre tudi na Korejo. Tako je sam napovedal.
Napovedal pa je tudi, da ko bo končal svoje pridige po Koreji, se bo vrnil v Washington, kjer bo novemu predsedniku Ei-senhowerju povedal svoj načrt, kako končati na časten način vojno na Koreji.
Britsko jeklo— 20 milijonov ton
LONDON, 14. decembra—Sedaj, ko je britanska spodnja zbornica sprejela konservativni predlog, da se jeklo in železo vrneta v privatne roke, so britanski kapitalisti napovedali, da bodo vložili v jeklarne novih in vesticij za $1,680,000,000. S temi novimi investicijami pa naj bi se dvignila britanska produkcija jekla od sedanjih 12,750 ton na 20,000,000 ton letne produkcije.
(Britansko produkcijo jekla prekaša že sedaj vzhodno nemška, ki producira letno 16,000,-000 ton jekla. Za leto 1953 pa ameriška produkcija jekla predvideva 120,000,000 ton produkcije) !
Iz bolnišnice
Poznana Mrs. Anna Traven se je povrnila iz bolnišnice na svoj dom na 11202 Revere Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
(
v
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
15. decembra 1952
it
ENAKOPRAVNOST
»J
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndersan 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
MAROKO IN TUNIS
(1)
Ce govorimo o zibelki naše kulture in deloma civilizacije, govorimo o Sredozemlju, ki je tudi rojstni kraj naše kulture. V starih davnih časih je bilo Sredozemlje torišče in glavni oder človeškega udejstvovanja. Če pa govorimo o trgovini, o plovbah po morju, o morskih roparjih in o vojaških četah, ki so se premikale sem in tja in ko imenujemo Sredozemlje, imenujmo v isti sapi tudi severno afriško obalo, pa preidimo hitro na sedanjost in se ustavimo v tistem delu severne afriške obale, katero obliva v kotu okrog Gibraltarja na eni strani Sredozemsko, na drugi strani Atlantsko morje. Tam ležita dve francoski koloniji, ki danes razburjata svet—Tunis in Maroko. Del Maroka ima v posesti sosednja Španija. Sosednji Tanger, ki je imel večjo srečo, da je bil 1906 internacionaliziran, kar je bilo ponovno potrjeno po zadnji vojni leta 1945, danes ne razburja sveta. Z internacionalizacijo Tanger j a je bilo zadoščeno tudi britanskim interesom. Maroko in Tunis, ki sta v zadnjem času na dnevnem redu, sta izključno pod francosko oblastjo, torej je njuna zadeva že bolj enostranska. Ali pa se bo tudi glede Maroka in Tunisa uresničilo, kar je trdil laboristični "lord" v britanski zgornji zbornici, da namreč koncem tega stoletja "sploh ne bo več kolonij in kolonijalnih razmer?"
Ko se omenjate francoski koloniji Tunis in Maroko, ne smemo izgubiti izpred oči, da je Francija za Veliko Britanijo največja kolonijalna država in gredo njena kolo-nijalna posestva tja po Afriki in tja po Aziji. Ce sta Tunis in Maroko v severni Afriki nemirna; če so v francoski Indokini krvavi boji, ki trajajo že nekaj let, ima Francija ostale kolonije, ki so za enkrat še mirne. Ce bo ukrotila Indokino v Aziji, Tunis in Maroko v severni Afriki, bo njen kolonijalni imperij zopet mirna celota, katero bo lahko birokratično upravljalo iz Pariza francosko kolonijalno ministrstvo s pomočjo francoskega vojnega ministra, ki mu bo dal na razpolago potrebno vojaštvo. Kajti po načelu francoske kolonijalne politike, "da so domačini v teh kolonijah zelo primitivni ljudje in vse kar razumejo, je strah pred silo in zato ubogajo," ima puškino kopito in nasajeni bajonet, kar potrjujejo tudi dogodki zadnjih dni, v teh kolonijah prvo in zadnjo besedo.
Francoski koloniji Tunis in Maroko sta tipično ogledalo osvajalne imperialistične politike evropskih velikih držav koncem zadnjega in začetkom tega stoletja. Malo pregleda:
Maroko ima danes 8,594,000, Tunis pa 3,387,000 prebivalstva. Da sta obe pokrajini strateško važni, je nazorno pokazala svetovna vojna. 2e leta 1942 so zavezniške čete korakale preko obeh pokrajin za končno zmago nad Rimom in Berlinom v osrčju Evrope!
Obe pokrajini sta važni za gospodarja v gospodarskem oziru. Trgovina ob obalah severne Afrike je vtisnila pečat tudi Tunisu in Maroku. Obe pokrajini gospodarja zalagata z vsemi vrstami surovin, v dajanju fosfata pa nimata tekmeca na celem svetu. (Tudi za to gre!) Deželi, imata pretežno kmetijski značaj. Domačini so morda res primitivni; take tudi gospodar rabi. Nepismenost med njimi je strašna. Evropejci, ki se ponašajo kot pravi popolni gospodarji, živijo ločeno in udobno in skrbijo, da imajo njihovi otroci na posebnih šolah vso vzgojo moderne dobe. Industrija razumljivo nj v rokah domačinov, marveč tujcev, predvsem Evropejcev.
V Tunis se je Francija zagledala že leta 1881 in ga spravila pod svoj protektorat. V Maroko nekaj let kasneje,' ko sta ga leta 1904 delili med seboj Francija in Španija i in imamo tako še danes španski in francoski Maroko. Leta i 1912 je bil seveda ne po domačinih, marveč po evropskih' velesilah Franciji priznan protektorat nad Marokom. Ta j protektorat je priznala tudi Nemčija, ki je že leta 1905 povzročila v zgodovini mednarodne politike znano "maroško krizo." Tudi Nemci so zatrjevali, da imajo v Maroku svoj gospodarski interes. Ce je bila ta maroška kriza to leto odstranjena, se je pojavila ponovno 1911, ko je kri-zarila v teh vodah nemška bojna ladja.	L.C.
EVELETH, Minn.—Tu so se minulo poletje nahajali med drugimi posetniki na obisku tudi Mr. in Mrs. Peter Kure, sin in hčerka iz Chicago, 111. To je bil njih prvi obisk teh krajev in za Mrs. Kure še izredna posebnost, ko se je nepričakovano snidla s svojim bratom, katere-' ga ni videla 47 let in sploh ni vedela zanj. Povpraševala sta po naših ljudeh ko je slučajno naletela na svojega brata, kateremu je ime George Fugina in živi že mnogo let na Elyu.— Enako nepričakovano se je letos znašel Michael J. Prebilic s svojim bratom Jožetom, s katerim se nista videla že nad 35 let in nista vedela eden za drugega, dasiravno živita samo okrog 100 milj eden od drugega.
WINDSOR HEIGHTS, W. VA.—Truplo vojaka Paul Sti-pandič je dospelo domov za pokop. Svoje življenje je zgubil v bitki Koreji, 27.' julija il950. Bil je član SNPJ.
CLE ELUM, Wash.—Po 18 mesecev trajajoči bolezni, v katerem času je bil neprenehoma priklenjen v posteljo, je 15. nov. umrl Gregor Butala, rojen 1. 1869 v Tunjicah na Gorenjskem. V Ameriki je bival od leta 1907 ter je delal po raznih državah.
LA SALLE, 111.—Po dolgotrajni bolezni je umrl Joseph Zo-kal, star 71 let, doma iz Krškega okraja na Dolenjskem. V Ameriki je bival 51 let ter je de-"al kot kovač pri Peru Plow & Wheel Co. Zapušča štiri sinove, hčer, osem vnukov, brata Mi-chaela v Chicagu in v starem kraju brata Franceta.
EAST MOLINE, 111.—Dne 4. iecembi-a je po dveletni bolezni umrl Anton Prosen, star 68 let, ,doma iz Trebnjega na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 52 leti. Bil je podpredsednik društva št. 286 SNPJ. Zapušča ženo, dva sina, pet hčera, tri brate in dve sestri.
HARRISBURG, 111.—Dne 24. nov. zjutraj je umrla Karolina Lukančič, isto popoldne ob 4. uri pa se je ustrelil njen mož Valentin Lukančič, ki je bil zelo potrt nad smrtjo žene. Ustrelil je je s samokresom, ker pa mu Itrogla ni končala življenja, se ie še obesil. Pokojnica je bila jlanica SNPJ, pokojnik pa je ustanovil več društev SNPJ v Pennsylvaniji. Bil je tudi večkratni predsednik in tajnik pri reč društvih ter predsednik društva št. 156. Star je bil nad 80 'et. Zapuščata tri sinove in dve hčeri.
BLACK DIAMOND, Wash.— 3rčni hibi je podlegel Joseph Turk, star 62 let. Doma je bil iz Nove Štifte na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko le-a 1907. Zapušča ženo in sestro, v štari domovini pa brata in sestro.
WALSENBURG, Colo. — Pri •ninulih volitvah je bil slovenski odvetnik Albert Tomšič, sin dru-iiine Mary in pokojnega Franka Tomšič, ki je leta 1954 zgubil svoje življenje v rudarski nesreči, izvoljen za državnega poslanca na demokratski listi. No-v'oizvoljeni poslanec in njegov brat Victor sta služila v drugi :;vetovni vojni, po vrnitvi pa sta študirala na univerzi, na kateri je Albert graduiral z diplomo v odv3tništvu, Victor pa v mehaničnem inženirstvu. Slednji je '•aposlen kot inženir pri Du Pont Co. v Wilmingtonu, Del.
AMBRIDGE, Pa. — Dne 19. lov. je tu umrla Mary Rosen-bergor, stara 66 let, tajnica društva št. 33 SNPJ. Mrtvoud jo je •radel 4. nov. Njen m6ž je umrl 1. 1945. Doma je bila iz Št. Pe-■ ra pri Novem mestu, p. d. Koro-ščeva Marička. V Ameriki je bivala 42 let ter se aktivno udej-stvovala na društvenem polju. Zapušča sina, hčer, vnuka, sestro Mr. Louise Pauc v Milwau-
dva
kee, ter v stari domovini brata in tri "sestre.
GREENWOOD, Wis. — Umrl je poznani Martin Kokaly, star 85 let, rojen 11. nov. 1867 Sloveniji. Oženil se je v Nemčiji z Josephine Sovelech, nakar je družina prišla v Ameriko leta 1903, najprvo v državo Utah. Od tam se je preselila v Willard, pred tremi leti pa v Greenwood. Zapušča ženo, tri sinove in tri hčere ter osem vnukov.
EAST HELENA, Mont. —
Dne 10. novembra je umrl John Smith, star 86 let. Doma je bil iz vasi Mala Sigojna pri Vrhniki, odkoder je prišel v Ameriko pred 61 leti. Zapušča ženo, štiri sinove in dve hčeri, v starem kraju pa tri sestre.
UNIONTOWN, Pa. — Srčni kapi je podlegel 12. nov. Frank Andolšek, star 66 let. Dne 9. nov. se je udeležil društvene seje SNPJ, zvečer pa je zbolel in čez dva dni umrl. Doma je bil iz vasi Hrastje, občina Cerklje ob Krki na Dolenjskem. Zapušča ženo Mary, sina in hčer.
Hitlerjev duh se spet oživlja V Zapadni Nemčiji
Nemški tisk se je nedavno mnogo bavil z vprašanjem Bund Deutscher Jugend in njenimi tajnimi organizacijami, ki so razširjene po vsem ozemlju Za-padne Nemčije.
Mladinsko organizacijo Bund Deutschhe Jugend so osnovali pred dvema letoma, da bi organizirali nemško mladino v borbi proti kominformi. Predstavljala naj bi nekakšen protiutež sicer prepovedani kominformistični mladinski organizaciji Freie De-mokratische Jugend. Kmalu pa so se v Bund Demokratische Jugend vgnezdili«nacisti. Izrabili so splošno nerazpoloženje mla-jdine do kominforme, pri tem pa vsak dan bolj odkrito kazali svoje fašistične navade. Pod okriljem Bund Deutsche Jugend so prganizirali posebno tajno organizacijo, v katero so sprejemali v prvi vrsti bivše SS-ovske ofi-pirje, ki so postali inštruktorji. Organizacija je namreč kmalu začela z vojaškimi vajami in prav tako kmalu tudi s političnim delom. Pripadniki teh skupin so začeli zbirati podatke tudi o pripadnikih socialnodemo-kratske stranke ter sestavljati "črno listo," na kateri sta med drugimi bila tudi Erik Ollen-hauer in Pastor NiemoUer. Tako so pod pretvezo, da se pripravljajo za partizansko borbo v primeru, da bi Zapadno Nemčijo napadla Zveza sovjetskih socialističnih republic, ustvarili močno fašistično organizacijo.
Delo teh tajnih organizacij opisuje eden izmed njihovih pripadnikov takole:
"Nedavno sem bil v tečaju za partizansko borbo v primeru, da bi Zveza sovjetskih socialističnih republik napadla- Zapadno Nemčijo. Na tem tečaju sta bila samo dva mladinca, vsi drugi pa so bili starejši ljudje, bivši višji oficirji, med njimi tudi mnogo nosilcev viteškega križa (Ritter-kreuztragerji). Že zaprisega, ki smo jo polagali nad Hitlerjevo knjigo 'Mein Kampf,' mi je pokazala, kam sem pravzaprav prišel. Večji del časa smo uporabili za pouk satobažnih akcij, za vaje v streljanju s pištolo itd."
S čim se bavi ta organizacija, so nSjprej odkrili v Hessenu. Na zahtevo ministrskega predsednika hessenske vlade so zaprli vse voditelje Bund Deutcsh-er Jungend, med njimi tudi Er-harda Petersa, predsednika te organizacije. Zapadno nemška policija išče sedaj še ostale člane organizacije in vsak dan odkriva skrivališča orožja, ki so jih pripravili ti čudni "poborni-ki" demokracije.
To organizacijo so podpirali Američani. Sami priznavajo, da so dali Petersu takoj po napadu na Južno Korejo nalogo, naj v okviru evropske obrambe organizira skupine, ki bi jih lahko uporabili za obrambo pri morebitnem napadu Zveze sovjetskih socialističnih republik. Američani baje niso niti vedeli, da to skupine zbirajo orožje, ali da se celo politično udejstvujejo. Tudi o tako imenovanih "črnih li-
ture Bund Deutscher Jugend ni so poznali in da tudi niso vedeli, da še danes obstajajo ilegalne skupine, ki bi baje morale biti razpuščene že v septembru.
Zapadnonemška javnost jem Ije primer z Bund Deutscher Jugend zelo resno. V vsem naprednem nemškem tisku ogorčeno obsojajo delo Bund Deutscher Jugenda, ker vidijo v tej organizaciji nevarnost, da se bo zgodovina ponovila. Hitler je namreč prišel na oblast na podoben način; po SA in kasneje SS jd s pomočjo brezobzirnih ljudi v vodstvu države fašiziral Nemči' jo. Nemška javnost obsoja tudi Američane, ki so dopustili, da se mladino vzgaja v militaristič-nem duhu, in da so prepustili vodstvo organizacije bivšim nacistom in bivšim SS-ovskim ofi cirjem.
Pod nedolžnim imenom "Zveza nemške mladine" so se zdru žili elementi, ki pri vsakem Nemcu yzbujajo strašne sporni ne na strašne čase. Ti elementi se kot volkovi v ovčjih kožuhih poskušajo zopet spraviti v ospredje. Žal je Bund Deutscher Jugend in njihove tajne organizacije samo eden od mnogih po javov te vrste v Zapadni Nemči ji. To vse je nemški narod že enkrat doživel. Ali se je vse to že pozabilo?	V.V
IZ ZGODOVINE KAMNIŠKE OSNOVNE ŠOLE
Kamniška osnovna šola se je z novim šolskim letom preselila iz gimnazijske zgradbe v poslopje stare osnovne šole na Glavnem trgu., Naključje je hotelo, da se je vrnila v staro šolsko zgradbo prav ob svoji 70-letnici. Pred 70 leti je bilo namreč na pobudo naprednega in zaslužnega kamniškega župana dr. Samca dograjeno na Glavnem trgu sedanje šolsko poslopje. Do takrat je bila osnovna šola v frančiškanskem samostanu in pouk na šoli so vodifi frančiškani; Z novim šolskim letom 1882 pa so nastopili službo prvi prosvetni učitelji V. Burnik, A. Stefančič, I. Framte in L. Stisny. Učitelja Stefančič in Framte sta službovala v Kamniku 40 let in bila leta 1922 upokojena.
Zgodovina nam pove, da je imel Kamnik kot eno najstarejših mest svojo šolo že leta 1391, torej v času, ko vemo o šolah v drugih slovenskih mestih še zelo malo. Zanesljivi podatki iz kasnejše dobe nam pričajo, da so Kamničani vedno vzoi'no skrbeli za izobrazbo svojih otrok. Le-' ta 1784 je imel Kamnik že glavno šolo in na njej je poučeval Jakob Frančišek Zupan, skladatelj "Belina," prve slovenske opere. Poleg glavne šole je imel takrat Kamnik še posebni "in-dustrialni" lazied, v katerem so poučevali čiparska in druga ročna dela, kasneje pa so vpeljali še svilogojstvo.
Šolsko poslopje je bila najprej stara mežnarija na $utni, za-časa turških vpadov pa se jc preselila v frančiškanski samostan. V 18. stoletju je imelo mesto lepo šolsko poslopje, ki pa je leta 1804 pogorelo in šola se je spet preselila v samostan. Tu* je bila so tudi dobivali denarno pomoč, i do 8. novembra 1882, ko se jc je v Zapadni Nemčiji splošno znano. Vendar pa uradni krogi
PREO PETINDVAJSETIMI LETI
OD 11. DO 18. DECEMBRA 1927
Slavni letalec Charles A. Lindbergh je dosegel nov triumf, ko je srečno preletel v nepretrganem poletu iz Washingtona, D. C., v glavno mesto Mehike, Mexico City. Za polet je rabil svoj zrakoplov "Spirit of St. LoUis" in je trajal 27 ur.
Sprejeli in pozdravili so ga predsednik Calles in drugi predstavniki vlade ter ogromna množica ljudstva, ki je kričala in pozdravljala mladega junaka kot blazna: "Viva, Lindy! Viva, Lindy!"
V Perry, Ohio, je ubila svojega moža Velma West. Thomas E. West je bil sin bogatega sad-jerejca v Perry. Oče morilke je najel odvetnika Francis W. Poulson iz Clevelanda, ki je zagovarjal tudi rfiorilko Evo Ka-ber.
Dramski zbor "Anton Verov-šek" je vprzoril 11. decembra dramo "Magda." Nastopili so samo trije igralci in.sicer; Magda (Anica Bergoch—sedaj Mrs. Grill), Peter, mizarski pomočnik (Peter Ster) in Boris Pau-lin v sedmih različnih vlogah; medicinec, detektiv ,policijski komisar, trgovski agent, zvodnik, pesnik in zdravnik.
Boris Paulin režiser. Vstopnina $1.00, 75c in 50c. Vprizontev
je bila v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Na 791 E. 185 St. je otvoril mesnico Mr. Frank Vesel. V četrt strani oglasa je tudi tole;
Frank Vesel Meso nam bo mlel,
Klobase bo delal, Bo žvižgal in pel.
In če jih boš kupil,
Tudi ti boš vesel.
Ker cene le take,
Bo imel le Vesel.
V Višnji gori je umrl župnik v pokoju dr. Ivan Mauring. Služboval je kot kaplan v Šmarju pri Ljubljani, št. Vidu pri Stični in v Kranju, ter kot župnik na Igu pri Ljubljani. Dosegel je starost 63 let.
Pri družini Joe Mramor, 6400 Varian Ave., so se oglasile vile rojenice in pustile zalo hčerko.
Poročila sta se Miss Ann Sitter, hčerka Mr. in Mrs. William, Sitter, in Mr. Earl Novarro.
Umrla je Josephine Stopar, 1227 E. 61 St. Zapušča moža Franka, sina, hčer in sestro Mrs. Ferluga. Doma je bila iz vasi Ferluga pri Občini na Notranjskem.
PREO DESETIMI LETI
OD 13. DO 20. DECEMBRA 1942
Ruske armade rušijo povsod počasi a vstrajno nemško moč. Boji se vrše zapadno od Rževa, kakor tudi v notranjosti mesta Stalingrada.
Na 16. decembra je bil odgo-den 77. kongres. Kongresniki so utrujeni radi nešteto problemov, Iji so jih morali rešiti tekom sedanja.
hčerka poznanih cvetličarjev Mr. in Mrs. Ignac Slapnik.
Od avtomobila je bil ubit rojak John Grebene, 1560 Clermont Ave. Pokojni je bil doma }z Ustja pri št. Jurju, pošta Grosuplje.
Ameriški bombniki izstrelili v Franciji 19 nemških letal.
Ameriške sile so pogreznile pet lušilcev. Ubitih je bilo na stotine Japoncev, ki so se hoteli izkrcati v Guadalcanalu.
Preminil je Frank Stanonik, 6706 Bliss Aye.
Umrla je Frances
Prva voznica avtobusa je Mrs. "Faye Johnston, stara 38 let. Dobila je službo, de, vozi šolski bus,' g, kasneje bo premeščena na regularen potniški bus.
V Gardner, Mass., je umrl Edward G. Watkins, ki je izumil uro budilko. Star je bil 77 let.
Težko operacijo je srečno prestala v St. Luke's bolnišnici poznana Mrs. Frances Candon, 246 Habjan, E. 214 St.
stah" ameriške oblasti pravijo, da niso imele pojma. Da so Bund Deutscher Jugend organizirali na pobudo Američanov, od katerih
pričel pouk v sedanjem šolskem poslopju. Tik pred vojno je bila poudarjajo, da notranje struk- dograjena nova šolska stavba, v
kateri je zdaj gimnazija, osnovna šola pa se je po 11 letih spet vrnila na staro mesto. Seveda je poslopje za sedanje šolske razmere premajhno in je to le začasna rešitev; slej ali prej bo treba misliti na gradnjo nove stavbe.
Zanimivo je, da so v tem času vodili kamniško osnovno šolo samo štirje upravniki. Valentinu Burniku je sledil Ignacij Framte, ki ga je leta 1922 zamenjal Julij Cenčič in vodil šolo do okupacije. Po osvoboditvi je prevzel upravi tel jstvo sedanji upravitelj tovariš Jože Mrak.
Kamniška gimnazija je popolna
V kamniško gimnazijo se je letos vpisalo 680 dijakov. Toliko se jih ni vpisalo doslej še nikoli. Dijaki so razvrščeni v 20 oddelkov. Dopoldne ima pouk 13 razredov, popoldne pa sedem. Vprašanje vozačev in dijakov iz najbolj oddaljenih krajev je letos rešeno tako, da imajo vsi dopoldanski pouk. S preselitvijo osnovne šolo je gimnazija močno razbremenjena, vendar je gimnazijsko poslopje' še vedno premajhno, da bi imeli vsi razredi dopoldanski pouk.
Zavod je zdaj prišel tudi do prepotrebnih kabinetov za učila, ki so bila dozdaj raztresena po razredih, kjer so bila izpostavljena stalni okvari. To velja posebno za prirodopisno zbirko. Letos je postala kamniška gimnazija popolna.
(Po "Gorenjskem glasu")
Novi grobovi
(Nadaljevanje z 2. strani)
tranca Spero Hiohio. Pogreb se vrši v sredo ob 1. uri popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Save.
V zadnje slovo
članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v želetov pogrebni zavod na 6502 St. Cla\^' Ave., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Helen Petkovšek, v torek zjutraj pa da se po možnosti udeleže njenega pogreba.
Seja direklorija AJC
Direktorje Ameriško-jugoslo-vanskega centra na Recher Ave. se vabi na sejo v sredo zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih.
POZNAJTE ZAKONE Nopoznanje zakona ni nikakršen izgovor za kršilce prometnih predpisov. Prometne postave so točno in razločno pojasnjene v civičnom oddelku rumenih listov katerekoli telefonske knjige, čitajto predpise —seznanite se z njimi—predvsem pa UPOŠTEVAJTE jih!


ENAKOPRAVNOST
STRAN b
FRAN MILČINSKI;
ZGODBE

(Nadaljevanje)
GOSPOD JANEZ IN NJEGOVI HAJDUKI
Pa je odgovoril Janez Petrač: "Primojduši, ne bojim se jih pa ne!"—Ne vem, če se je vrli gospod Janez Petrač resnično pri-dušil, mogoče je to besedo zgolj zaradi blagoglasja pritaknil prijatelj Tomo, ki je stvar pripovedoval. Pa se mi zdi, da se krepka ta beseda na tem mestu poda, uaj pa ostane!
In Š3 je dal blagi škof Janezu Petraču denarja, da nabavi za župnišče najpotrebnejše bališče, kajti so bili oni ljudje tam vse odnesli do zadnjega stola, do zadnjega lonca, kuharico pa so bili nagnali domov.—
No in tako se je zgodilo, da je gospod Janez nekega večera pripeljal s parom volov sebe in svojo revščino na novo mesto svojega pastirovanja. Sprejel ga ni nihče, nihče ga ni pozdravil, le izza oken in izza vogalov so gledali za njim. Niti ni bilo nikogar, da bi mu pomagal skladati ono mizerijo z voza in si Je moral gospod Janez najpotrebnejše sam znositi v župnišče.
Drugo je pustil na vozu in je voz in vola priporočil čez noč v varstvo ljubemu Bogu. Iz previdnosti pa je vendar voloma navezal vrvico na roge, drugi konec vivice si je zadrgnil na roko in je legel spat.
Res, sredi noči ga nekaj zbudi ■—kaj je?—vrv ga čuka za roko! Previdno vstane, se splazi k oknu; Glej jih!—se mu že suče hajduški ta narod okoli tistega bornega bališča, kar ga je bilo še ostalo na vozu, in vola sta nemirna. Pa je imel gospod Janez lepo staro pištolo na dva ognja, tif, taf! je izstrelil cba kar tja v zrak, pa se je nar^d hitro izgubil v noč. Vola sta se zopet pomirila in je gospod Janez potem spal do jutra—niso ga več motili.
Po vsej fari se je raztresel glas: Novi gospod je streljal! To se jim je zdelo sila domače in se ga niso več ogibali kakor tujca, pričeli so se mu odkrivati in par jih je pristopilo, da so mu spravili pohištvo z voza v hišo. Sam župan pa se je ponudil, da je vola in voz peljal nazaj, hkra-tu je nesel kuharici sporočilo, da lahko zopet pride.
Tako si je gospod Janez s pištolo odprl pot v srca svojih ovčic in se je tega tudi zavedal: vedno jo je imel blizu pri rokah, in kadar je bral mašo—primojduši—pištola mu je ležala na kelihu!
Zdi se mi, kadar prijatelj Tomo takšno pove, da je resnica malo drugačna, pa se priduši.
Gospod Janez pa se je lotil lepe težke svtje naloge, toda ni svojih namenov nikomur razložil, nič ni zmerjal, nič ni grozil. Le gledal jo, bistro je gledal, v srca je bodel tisti njegov pogled.
Onim ljudem je bilo hajduko-vanje še v krvi iz prejšnjih stoletij, ko je bil vsak hajduk junak, pa se hajdukovanju niso mogli kar tako odreči. Bilo jim je tudi potrebno za življenje, ker niso bili vajeni rednega, vztrajnega dela. In se je zgodilo slej ko prej, da je bil tujec po samotni poti skozi gozd oplenjen ali da je v daljnejši okolici komu izginila goved s paše ali iz hleva. Zgodilo 80 je celo, da je poleg blaga izginil človek.
Slej ko prej je iskala oblast in so se vozile komisije, slej ko prej niso mogle dognati drugega, nego da so imeli neznani storilci s sajami zamazana lica.
Pa kadar je oblasti pošla sapa in modrost in je ustavila preiskavo in vrgla akte v kraj, tačas je redno dobila pisemce brez podpisa, notri je stalo zapisano: "Tukaj in tukaj kopljite!" ali pa: "V tej in tej hiši iščite!" Pa se je zopet pripeljala komisija in je kopala in je našla blago in je preiskala hišo in je naletela na sledove. Enkrat so celo iz-grebli kostnjak, zakopan je bil v kleti, in je bil potem gospodar one hiše na državne stmške pokopan, poprej pa obešen—ni ga bilo škoda! Vsi drugi so se tedaj oddahnili, da jih ni zadela enaka usoda.
Zvedeli so pa ljudje o onih pismih brez podpisa in so ugibali, kdo jih pošilja pravici.
Eden je čeljustal, da jih pošilja gospod Janez; v spovednici da zmika štolo raz rame, pa ko .lima stole na sebi, da ga ne veže več spovedna molčečnost.... Gospod Janez je dobil na uho to čeljustanje, pa ni rekel ne tako, ne tako, le klofuto je pritisnil na ono čeljust, tifete!—da se je čeljust kar izpahnila, in potem tafete; še eno z druge plati, da se je čeljust zopet uravnala.
Drugi so branili gospoda Janeza in. so slutili izdajico v svoji sredini. Dejali so: "Gospod Janez drži z nami!" In je bilo res, da je gospod Janez držal z njimi, to se je javno razodelo, ko 30 se,puntali zoper davek in so orožniki skoraj yso faro gnali v zapore. Takrat jih je branil gospod Janez tako živo, da so zaprli še njega in so bili vsi vku-jpe v preiskavi in vsi vkupe oproščeni. Ne, v gospoda Janeza so zaupali!
Ni jim pa dišalo,' da je vsaka stvar, ki so jo junaško uganih, koj prišla na dan in da so bih zanjo zaprti in še morali povrniti škodo. "Nak," so dejali, "tako neumni nismo!" in so se polagoma lotili drugega hasnovi-tejšega opravila.
Tako se je zgodilo, da je haj-duštvo v onih krajih izumiralo in izumrlo.
Vse to je bila zasluga gospoda Janeza in seveda tudi ljubega Boga; in je prijatelj Tomo povedal, da ni bilo oblasti v mestu nič kaj po volji, da so jim prenehale mastne komisije in da so jim vzeli kar pet uradnikov— kajti tako se je bilo gospodi pri oblasti skrčilo delo! In ker gospoda ni mogla do živega ljubemu Bogu, se je spravila nad gospoda Janeza in ga je črnila pri vladi in višjem duhovstvu. Drugače bi bil postal kanonik v mestu, tako pa ni!
Pa mu ni bilo žal, ostal je, kjer je bil in je dejal, da ima rajši te svoje hajduke, ki jih je že vajen,
nego one v mestu.
*
PODGABRSKI MOŽNARJI
O fantih iz Podgabra moram povedati, kako so goreči za cerkvene reči.
O Telovem se vsako leto koljejo z noži za čast, kdo bo nosil bandero.
(Dalje prihodnjič)
Don't gomble with fire— th# odds art against you I
KODAK PHOTO GIFT KITS
Everything needed to
Take
SNAPSHOTS
Kverylhing needed to
Make
SNAPSHOTS
SŠUPERIOR
CAMERA SHOPS
E. 82hd at St. Clair 1942 E. 6th St. 14752 Euclid Ave.

IZ ČEBELARSKEGA SVETA
PANJSKE KONČNICE NA RAZSTAVI JUGOSLOVANSKE UMETNOSTI V PARIZU
"Po dveh letih potovanja po	kdsljive, čudovite stvari, polne
Evropi, od Zuricha do Haaga,	čustva, in duhovitosti."
preko Londona in Osla, je raz-	„ ■ . , , .
stawra jugroslovimslce folklore	omro.mina laredlga "Jspeh, Ip
prispela v Pariz kakor praznič-	rancos i poznava -
^ ,	J „ , ^ „ . cih imele slovenske paniske
no odet sprevod. Tako zacenia , v .	. , , .
koHcnice, so SI slovenski mero-
poročeiralec frsacoskega dnev-	si sicnnsisuu niero- arovencev, ooi;, L,enisoii jive.
nika "Monde" svojo oceno o raz-	vprašanje, 31. decembra, sreda-Silvestrov
fl.ll "nP ™ irPTinin .qp I^nn-nrvlnifi in xrcxnar* QAIF^ i« XrinVvn
nika "Monde" svojo stavi jugoslovanske 1 ju d s k e umetnosti, ki je bila letošnjo pomlad odprta v Parizu.
Francoski ocenjevalci so si bili edini v tem, da se jugoslo-
.	XVXAJLV/^^JAXJ. jjvfLtovi cajiii iii oivcu-
v:uoa]kar;iz8taT/a ocUikuje po ve- njih, lu, da bi kcio ]X)zmil ki ce-
likem bogastvu in nenavadni raznoličnosti razstavljenega gradiva. Sredi vsega živopisane-ga vrveža ljudskih noš, oblačil, preprog, vezenin, čipk, kovinskih izdelkov, keramike, rezba-
rij, pisanic in semanjih kruhkov	domačemu in tujemu
•	ralyii v\/-\l7-orrnl	1____
tik, da bi zaslužile posebno štu dijo zaradi svoje demonološkc zanimivosti in svoje ezoteričho-sti.
Tudi kritik V. v reviji "Actua-lite artistique internationaile" se posebej ustavlja pri panjskih končnicah in piše . . .z živimi barvami okrašene deščice, pritrjene nad vhodom v panj, predstavljajo enega izmed najbogatejših izrazov ljudskega podo-barstva. Kot v zanosnem srednjeveškem ljudskem ustvarjanju na Zapadu najdemo tudi tu pregovore, religiozne ali ljudske motive . . ."
Za zaključek še sodba kritika v tedniku "Nouvelles literaircs," ki piše: "Na tej razstavi smo prav posebno uživali pri nekaterih malih slikah, ki so bile dolgo časa v navadi pri kmetih v Sloveniji in ki so z njimi krasili panjske končnice; to so neprc-
ali ne 1^ tazalo še izpopolniti in povečati zbirko panjskih končnic, ki že obstoje v Sloveniji in zbrati tudi tiste panjske končnice, ki se še v veliki meri valjajo po kmečjih podstrešjih in sked-
nil njihovo vrednost.
Nekdo je dal tudi pobudo, da bi pripravili album najlepših končnic v barvah s primernim uvodom in tolmačem v več jezi-
človeku pokazal, kakšne lepote in dragocenosti se skrivajo v bogati, a še vedno premalo poznani in ne dovolj cenjeni umetniški tradiciji slovenskega naroda.	M. š.
(Slovenska izseljenska matica)
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. In East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravi^-kom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadoinestil 2 novim. Vam ni treba imet. določenega donovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdico« 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt pd 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
pa so vsi ocenjevalci skoraj brez izjeme posvetili največ pozornosti in določili posebno častno mesto panjskim končnicam.
Ta nenavadna zvrst ljudskega slikarstva, ki se je tako bohotno razvila na Slovenskem v 19. stoletju in ki je drugod po svetu ne poznajo, jih ni pritegnila samo zaradi svoje izvirnosti, ampak še bolj zaradi svojega pristnega ljudskega duha, zaradi svoje žive slikovitosti in skoraj otipljive nazornosti, polne drastičnih domislekov in sočnega humorja, in slednjič zaradi svojega otroško prisrčnega iskrei^o naivnega stila. Toda kaj pravijo francoski ocenjevalci sami:
"Poleg tkanin, preprog in oblačil," pravi Benjamin Perot,
kritik znanega tednika "Arts,"
"moram opozoriti tudi na majhno skupino zelo privlačnih slikarskih manifestacij; to so poslikane deščice pri vhodu v panj,
iz katerega često udarja na dan humor z veliko svežino."
V "Figaro-literaire" pojasnjuje Bernard Champignsulle doslej neznano zvrst ljudskega slikarstva tako-le: "Zato, da čebele spoznajo, kje je vhod v panj, so panji okrašeni s poslikanimi deščicami, ki so jih navdahnile ljudske pravljice. Te slike, polne zelo žive domiselnosti, so označene z letnicami iz konca 19. stoletja."
Tudi P. M. Grand v "Mondu"
omenja posebej "zabavno zbirko deščic za panje" in pravi: "Na malih poslikanih deskah vidimo zelo naivne podobe z živalmi iz basni, s srditimi vojščaki, starimi junaki, svetimi patroni ali hudobnimi peklenščki, in vse to v najbolj naivnem stilu."
Jean Bouret pa dodaja v "Franc-Tireuru": "Izredno dragocenost in kvaliteto, kakršna je redka, pa predstavljajo te poslikane in okrašene deščice, ki služijo čebelam ..."
Kritik marseillskega "Proven-cala" je mnenja, da "neprekos-Ijive panjske končnice skupaj z rezbarskimi izdelki bosanskih
pastirjev in srbskimi in črnogor- _______
skimi preshcami, prinašajo člo- INCOME plus 7~nice rooms, veški civilizaciji in umetnosti iz-	l car
redno izviren prispevek." O panjskih kočnicah sodi isti kri-
Chicago, m.
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to buy — GIFTS -CARDS AND TOY SHOP—Must sacrifice due to illness. See to appreciate. Call for appointment.
REAL ESTATE FOR SALE
model home, open for inspection. Large tilo kitchen, tile baths, 2 bedrooms, automatic hot water heating. Lot 52 by 206 Fully landscaped. For sale bv builder Price $16,800. Must see to appreciate.
1101 W. Wing St., Phone CLearbrook 3^644
Društveni koledar
DECEMBRA
19.	decembra, petek—Ples Bon-navets kluba v SND,
20.	decembra, sobota—Ples društva Clairwoods št. 40 SDZ v SND,
27. decembra, sobota—Ples društva Slovan št. 3 SDZ v SND.
31. decembra, sreda—Silvestro-va zabava Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
večer SND in Kluba društev SND v obeh dvoranah.
JANUARJA 1953
3. januarja, sobota—Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ v SND.
10. januarja, sobota—Veselica društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ v SND
17.	januarja, sobota—Veselica društva Glas dev. delavcev št. 9 SDZ v SND.
18.	januarja, nedelja—Koncert Eddy Kenika in Josephine Petrovčič v SND.
24. januarja, sobota—Veselica društva Ložka dolina v SND.
31. januarja, sobota—Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND.
FEBRUARJA
1. februarja, nedelja—Koncert
REVMATIZEM ARTRITIS
hrblobol in boleče mišičevje vam olajša
Dr. A. J. Sylvester, D.M.M.
v SLOV. DEL. DOMU. 15335 Waterloo Rd., IV 1-5555 na domu: Hlllcrest 2-1837
Urad odprl; v ponedeljek/ torek/ četrtek in petek od 7. do 9. zvečer ' v soboto od 2.30 do S. pop.
Obiščemo bolnike na domu in masiramo.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
EXPERIENCED COOK for small institution in Maywood. Good salary. Room. Board.
Phone Fillmore 4-1450
Good opportunity for right party to
radio - TV REPAIR SHOP.___
Well established. 8 vear^ (T-riAH
location. 6 rooms. Livfng quart LOVELY EVANSTON HOME — \ ^equate for couple and A.11 adult. Need competent cook child. Selling due to illness. Best oiler. Call for appointment.
___ROdney 3-2982
and general housework. Own room. Bath. Displaced persons welcome.
UNiversity 4-2195
W.^NTED TO RENT
GRaceland 2-8944 RESPONSIBLE Couple, 5 month old child, urgently need 4 room unfurnished apartment. Any good location. Moderate rental.
YArds 7-6034
''SfZ.	- J!"	Couple (exSSant
garage, cement patio in rear. Lot 250 by 50, wall to wall carpeting downstairs. Aluminum windows upstairs. 116 blocks from shop-pmg district. Near scljools, and transportation. Chicago's finest neighborhood. Price $28,000, includes most furnishings and drapes throughout. Owner.
ROdney 3-1928
CICLRO — 4 flat, 6-4-3-3, side entrance, tile baths; oil heat, automatic gas water heater, full attic 2 car garage, 2 laundry tubs! shower stall in plastered basement. Excellent home and income combined. A-1 condition. Phone ownfer.
TOwnhall 3-2809 Sunday, Bishop 2 2921 week days
parents), need 4-4% room unfurnished apartment. Good location North. Moderate rental. After February 1st.
STate 2-9000 - ext. 2294
"RESPONSIBLE Korean Vet, (steadily employed), wife 2 children, urgently need 5-6 room unfurnished apartment or home Prefer S. or S.W. Moderate rental. Call Mr. Harris.
BEverly 8-2182
RESPONSIBLE Carpenter, wife, 2 little children, desperately need 5-6 room unfurnished apartment. Any good location N, N.W. or W. Moderate rental.
ARmitage 6-0278
zbora Slovan v avditoriju Slov. nar. doma, St. Clair Ave.
7. februarja, sobota—Veselica društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND.
R. KOZAN
6506 st. clair ave. Čampijon v popravljanju čevljev v državi Ohio
želi
vsem svojim pTijateljem, znancem in odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto!
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega prot) revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel. Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
DELO DOBIJO MOŠKI
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINA??'SONS Funeral directors
PWK.NIT VRt o« ALCK#
|Q» CM* M-srST.
mrnhrtmtiOSi -Khmott tSW
DELO DOBIJO MOŠKI
UPOKOJEN MAŠINIST
zmožen brušenja orodja in za lahka dela v "tool crib." Plača od ure.
MARQUETTE METAL PRODUCTS CO. 1145 Galewood Dr.
(cesta južno od St. Clair Ave. v 14500 bloku)
MOTHER and 7 children in Milwaukee being evicted — Western Electric Co. Engineer needs 3-5 bedroom, home or flat immediately. Prefer W. Suburbs near Western Electric. Phone D. E. McCaustland. LAwndale 1-5000 ext. 3138 between 8:15 and 5 or leave word at Sears Y.M.C A
help wanted
MEN OR WOMEN
RESIDENTS OF WESTERN SUBURBS TO REPRESENT JEWEL HOME SERVICE FULL TIME — 5 DAY WEEK SALARY & COMMISSIONS TO THOSE WHO QUALIFY NO AGE LIMIT '	ALSO PART TIME HELP
WE HAVE THE -BEST PROPOSITION IN TOWN WILL PAY $3 PER DELIVERY ORDER $10 PER DAY WHILE TRAINING TRANSPORTATION PAID — CALL E. M. PERKINS (Reverse Charges)
BARRINGTON 1260
■far. -TTW.."»
Machine Operators and Assemblers
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške.
Prosimo, zglasite se osebno v našem uposljevalnem uradu na»Engle Rd., južno od Brookpark Rd.
FORD MOTOR CO,
17601 BROOKPABK RD.
TURRET liTHE
Za uspostavitev in operiran je.
Morajo biti izurjeni. Primerna incentivna plača. Plačane počitnice in pravniki ter druge podpore.
Z & W MACHINE PRODUCTS
5100 ST. CLAIB AVE.
TAPCO
COIT ROAD TOVARNA
SEDAJ IZBIRA MOŠKE
ZA
TOOL ROOM TRAINEES
TOOL GRINDERS
TOOL INSPECTORS
SHAPERS
MILLING MACHINE OPERATORS
SURFACE GRINDERS
UNIVERSAL GRINDERS
LATHE OPERATORS
DIE REPAIRMEN
AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS
COMBINATION WELDERS TINNERS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Visoka plača od ure. Idealne delovne razmere. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop.; v soboto od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 12818 Coit Rd.
CTS Bus št. 36
PRIDRUŽITE SE
TAPCO
SKUPINI
TAPCO
' POTREBUJE TOOLMAKERS
ZA
JIGS AND FIXTURES TOOL ROOM
ALL TYPES MACHINE REPAIRMEN
FORGE SHOP LOADERS AND OPERATOR TRAINEES
TOOL AND GAUGE INSPECTORS
VERTICAL TURRET LATHES AUTOMATIC OPERATORS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Dobra plača od ure. Idealne delovne razmere. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop.; v soboto in nedeljo od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave.
CTS Bus št. 28
DIE MAKERS
NA SREDNJE VELIKIH IN VELIKIH
DIES TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORJE MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Radi bi govorili tudi z mašinisti. Visoka plača od ure. čas in pol za nadurno delo. Dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere; poleg dodatka za življenjske stroške, Dela na razpolago v obeh naših tovrnah — na
E. 93 ST. in WOODI^ND AVE.
in
1115 E. 152 ST.
Prosilci naj se zglasijo v naši glavni tovarni št. 1
MURRAY OHIO MFC. CO. 1115 E. 152 ST.
/
STRAN 4
BINAEOPRAVNOSI!
WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
"To pomeni, da boste zmerom mladi."
"Zelo ste ljubeznivi. Ali — radovednost--"
"Hoče, da jo utolažimo--"
"Kako, ko godba že spet igra!"
"Moj prihodnji plesalec naj čaka."
"Ali se to spodobi?"
"Saj je — moj mož."
"O — če je tako--! Torej
greva na teraso?"
"In po terasi do razglednika."
"Samo da doženeva — kdo je tisti, ki čisto sam kadi smotko
—	že celi dve uri. Nemara, da je kak šofer."
"Ali šoferji kadijo smotke? Niti dandanes--!"
"Vse na svetu je zmožno napredka."
Šla sta, se vzpela po stopnicah in krenila po žametni preprogi travnate steze do opečnatne-ga paviljončka; tam sta obstala, in duh po smotki jima je priplaval naproti. Nasproti vrat v raz-glednik je bilo ozko okno, in nekaj nedoločnega je zaslanjalo sivi izrez.
"Mislim," je rekla častitljiva oseba z glasom, ki se je obračal hkratu do gospe Biddulphove in do septembrske noči, "da mora biti odtod kaj lep razgled. Park
—	pa surreyski griči v daljavi."
"Da, razgled je res prav čeden,— ob vedrem vremenu."
"Prelestna misel — obdati razgled z okvirom okna. Tako, da oko ne vidi preveč."
"Vsa umetnost življenja je v tem, da preveč ne vidimo."
"Reciva rajši: v tfem, da vidimo samo tisto, kar hočemo ^videti. Na primer te zvezde nad drevjem v parku. Mikajo me."
Nagajivo se je zganil proti vhodu razglednika, in mož mu je stopil naproti. Razločno je bilo videti njegovo visoko, ozko postavo. ]\fejhna rdeča pika mu je tlela v spodnji tretjini ploskega, zabrisanega obraza.
"Ne zamerite, gospod," je rekla častljiva oseba.
Tema je skrila zamišljeno gubico na Klarinem čelu.
"Ti — Val?"
Molče Je obstal in se na pol obrnil proti častitljivi osebi.
"Koliko zvezd je nocoj."
"Nebeških električark. Moj spoštovani gostitelj, če se ne motim?"
"Da," je s čudno mrtvim glasom odvrnil Fream.
2
Grička gospa je plesala, a pazila je, da so se imeli tudi vsi njeni gostje s kom zavrteti. Bila je čudovita gospodinja, prekrasno oblečena, in gibala se je z nekakšno medlo vedrostjo in z občutkom prijetne samozavesti. Zdaj je bila sestri podobnejša kakor prejšnje čase in nemara da je bila našla v Klari družabne vrline, ki so ji zdele dsagocene in vredne posemanja. Vendar je bila Mary temnih las in tudi sicer malce skrivnostna, med tem ko je bilo Klare zgolj bledo zlato in mirna, hladna živost. Še kadar je zinila pikro besedo
—	in tega se je bila navadila — si se nehote spomnil rdeče rože damaščanke, ki ji kane mrzla 1'osna kapljica raz cvetni list. Njena lahna opoklost ji je dajala dovolj časa, da je utegnila v pravem ustopu pričakati vsak dogodek; a hkratu je bila ta opoklost — vsaj deloma — telesno in duševno odkritosrčna. Življenje ji je po malem presedalo, čeprav ni hotela priznati, in da bi postavila ta občutek na laž, si je izmišljala nove objestnosti.
Ali tekmovanje v Weyfleetu,
to je, način tekmovanja, ki sta ga izzivala Fream in njegova žena, je bilo prenehalo. Z njunimi avtomobili in veselicami, s prijetnim razkošjem njune mize in plesne dvorane se ni bilo moči kosati. Ne le, da je Mary nosila več lepih oblek od katerekoli žene v svojem kraju, ampak nosila jih je tudi prepričevalne-ja. Vsaka podrobnost na njej je bila znamenita.' Kadar se je peljala v Ranelagh ali Epsom ali Goodwood, so druge ženske naglo in pazljivo streljale z očmi po njej, a sovražnost, ki je bila v teh pogledih, ni nikoli našla tistega, česar je iskala. Celo v Ascotu je zbujala pozor-n o s t. Pričakovanja njenega granda so se izpolnjevala.
Seveda je tudi zbujala okoli sebe nežna čuvstva. Mnogo moških se je potezalo za njeno ljubezen, a vsi so morali spoznati v gospe Freamovi razočarljivo previdno ženo. Njena nedostopnost je bila skoraj prenapeta. Uspavala je bila žensko v sebi in zdaj je na vse kriplje pazila, da se ne bi uporni otrok prebudil in zavekal po luni. Zložna blazina na zemlji je bila vredna več od vsake lune. Cenila je svojo varnost in jo nosila za čisto-stni pas. Njen grand — siromak! — se ni imel za kaj pritoževati. Ne da bi z očmi trenila, je gledala moškemu svetu v 6b-raz.
Klara jo je hvalila.
"Sol ima v glavi. Ta se ne bo dala spraviti z veje, ki na njej sedi."
Cuvstveni Leslie je ugibal, kako se neki Fream počuti ob njej. Roža brez vonja — Bog se usmili!
"Smešno. Njegov denar pre-taplja v Cotyjeve parfume. On vliva vanjo sirovo snov, ona je pa vtelešeni Grasse. Ali je na svetu še kaj takega, da bi dišalo kakor Grasse?"
Leslie je zrstrmel v skledico z maslom in pripomnil, da Fream ne zasluži več toliko kakor prejšnje case.
"Enkrat ali dvakrat se je opekel."
"Ta si lahko privošči. Dovolj-šen kupček ima."
Biddulph je pogledal na uro.
"Vrag jih vzemi! Kar naprej izpreminjajo te vozne rede. O — kupček pa, kupček. Samo da ne bi bil kup topovskih krogel. Vse je v redu, dokler jih ne začneš jemati iz znožja. Precej takisto je s stalnostjo v financah. Pa-pa, detece, iti moram."
Tisti večer je nosila gospa Mary Freamova obleko iz rožnatega in srebrnega brokata. Imela je tudi pahljačo — belo pernato reč — in jo celo rabila, kar so ji kot dokaz spakljivosti prišteli v zlo. Dnevi pahljač so bili minuli. Emancipirana žena današnjih dni ne potrebuje pahljač in podobne ničeve šare. Toda gospa Freamova se je igrala s svojo pahljačo in delala to ha tak ljubek način, da je medloba njenih gibov nekatere mlade ljudi jezila, druge pa navdajala z oboževanjem.
"Le poglej jo--! Človek
bi mislil--"
"Kaj št. Pri taki ženski nič ne misliš, ampak čutiš."
"Le poizkusi, prijatelj. Roži je podobna — pa ni."
Oboževalec je bil umetnik. Ni se je mogel načuditi, kako se je usedla v veži, s staro hrastovo omaro za hrbtom in s tisto oblačno pahljačo, ki se je belo in opoklo zibala na rožnatosrebr-nem ozadju njene obleke.
"Naslikal bi jo—tako, kakor zdajle sedi," je pomislil.
Počakal j» trenutka, ko je mo-
gel stopiti k njej in ji to povedati; Mary se je nasmehnila in mu s temno, deviško mirnostjo pogledala v obraz.
"Res?"
Glas ji je tekel počasi kakor med. Bila je dovršeni proizvod, in mnogo delovnih čebel jo je bilo storilo to, kar je bila.
"Zares mislim," je dejal. "Zmagoslavno bi se vselili v Akademijo, ^eveda je to dokaj starošegna* razstava."
"Starošegne razstave imam rada. Pomirjajo me."
"Nu—ali vas smem slikati?"
"Zastran mene drage volje. Vprašala bom moža."
"Vrag naj vzame tvojega moža," je sam pri sebi odvrnil slikar.
V predmestnem vlaku so mnogo govorili o gospodu Percivala Preamu in njegovih poslovnih zadevah. Tisti, ki so si lastili, d^ vse najbolje vedo, so trdili, da sta Fream in Gaiter združila svoje bojne sile. Ves poslovni London je poznal rusolasi mačji obraz Samuela Gaiterja, njegov nasmeh, njegov sloves in njegovo vsakdanje kosila v nekem hotelu, ob ponedeljkih in sredah s plavolaso mlado žensko, ob torkih in četrtkih pa s temnolasko. Če sta se bili ti dve veličini finančnega sveta resnično strnili v dvojno zvezdo, je bilo pričakovati zanimivih novih podjetji. Gaiter je bil izmed malih petro-lejskih kraljev, mimo tega se je pa loteval vseh mogočih reči, od novega pisalnega stroja do asfalta, ter vznemirjal nekatero staro devico in nekaterega župnika na kmetih. Vendar je bil njegov sloves, do koder je segal, zelo ugoden. Sedel je v upravnih odborih raznih bolnišnic vzdrževal iz svojih sredstev okrevališče za otroke.
Fream je pa vzdrževal ženo. Mary je vedela o njegovih poslih prav tako malo kakor on o če-
mfkoli, kar ni zadevalo denarnega ■ rg-vi. • vse, kar je iTA'rstno znala, je bik izpolnjevanje čekov. Valovi nevednosti in nino-gostranski nezmožnosti se je bila zdavnaj nehala čuditi. Te reči so bile del njegovega bitja in so le še bolj podčrtavale njegove dobre strani. Tako ni bilo na primer niti ene športne igre, ki bi jo bil zmožen igrati, ne da bi bil videti neroden. Njegovo plesanje je bilo nemogoče. Kakor da bi se ulični svetilnik poizkušal v foxtrotu; Dokler je mirofyal, ne da bi kaj storil ali zinU, je bilo v njegovi togosti še nekaj za-vzetnega. V avtomobilu je bil kaj slab vozač; imel je vrt in se ponašal z izbranimi krasotami, on je pa mislil, da mu rasto najlepše rože kar same od sebe. Časih se je izprehajal po svojem gorskem vrtu in gledal planinske rastline in bral napise, a mnoga izmed imen so se mu zdela popolnoma neizgovorljiva. Hrast in brest je razločil, kadar ju je videl, a topole je imenoval vrbe in vrbe — topole. Njegov glavni vrtnar ga je iz dna duše zaničeval. Med znanci jih je bilo nekaj, ki so le zato marali igrati s Freamom golf, ker so naprej vedeli, da bodo zaslužili bankovec za pet funtov.
V njegovi veliki pisarni so ga imenovali sfingo. Točen je bil kakor malokdo. Dvigalo ga je vsako jutro skoraj ob isti uri poneslo v prvo nadstropje; nato je krenil po širokem hodniku z mozaičnim tlakom in marmornato oblogo ter stopil v svojo zasebno oblogo, kjer ga je čakal tajnik. Tyson je bil bister fant in proti Freamu v oči zelo vljuden, za hrbtom pa brez vsakega spoštovanja do njega. Ogovarjal ga je s "sirom," mu vsakikrat postrežljivo vzel klobuk in suknjo in se vobče vedel kakor njegov lakej; a kakor pri vseh la-kejih, je bilo onkraj vrat tudi Tysonove zvestibe konec. (Dalje^prihodnjič)
Naznanilo in zahvala,
z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem preJalos^no vest, da je kruta smrt _ posegla _s svojo koščeno roko v našo sredo in pretrgala nit življenja nasi nadvse ljubljeni materi in stari materi
ANNA HACE
rojena MR AM 0^1
Blagopokojtiica je po kr&tkem bolehanju preminila v bolnišnici dne 11. novembra 1952. Pogreb se je vršil dne 14. novembra iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obre^h in maši-zadušnici smo njeno truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Pokoj niča je bila stara 53 let, doma iz vasi Leskovec pri Krškem na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 37 leti.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili krasne vence in cvetlice h krsti pokoj nice, kar nam je bilo v tolažbo in dokaz, da ste pokojnico ljubili in spoštovali.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, katere se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu; vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, in vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadmi poti na pokopališče. Hvala progrebcem, ki so nosili krsto, članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ in društva Jutranja zvezda št. 137 ABZ za izkazano zadnjo čast in udeležbo pri pogrebu, ter Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vsestransko pomoč v dneh smrti in za lepo urejen pogreb.
Najlepša hvala Rev. Bazniku za molitve in opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Naša iskrena hvala bodi izrečena sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč, ki so jo nam nudili v bolezni pokojne, za tolažbe pokojne v njeni bolezni in za izkazano sočutje na en ali drugi način.
Ljubljena mama in stara mama! V najlepših letih si se morala preseliti v večnost, kjer si se zopet združila z našim dragim očetom, kateremu si sledila tja, kjer ni trpljenja ne muk. Počivaj v miru v svobodni ameriški žemlji, spomin na Vaju pa si ohranimo za vedno.
Žalujoči ostali:
ANTHONY. FRANK. JOSEPH in EDWARD.
sinovi 4 vnuki
JOHN MRAMOR, brat
FRANČIŠKA SALMIČ, sestra v starem kraju
Cleveland, Ohio, dne 15. dccembra 1952.

//'/'--i

NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je po mučni bolezni umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat
%oni^ Hobka
I-
, K'\
t M«
Zatisnil je svoje oči dne 18. novembra 1952. Previden s sv. zakramenti za umirajoče, je mirno v Gospodu izdihnil svojo dušo.
Pogreb se je vršil dne 21. novembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vne bo vzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici in cerkvenih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.	^
Blagopokojnik je bil doma iz vasi Karlove, fara Velike Lašče in je bil ob smrti star 64 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do pokojnika nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Joe Virant, Mr. in Mrs. Nick Virant, Miss Mary in Mr. Leonard Virant, Mr. in Mrs. Adam Kruszynski, Mr. in Mrs. Rudy Virant, Mr. in Mrs. Joe Kruszynski, Mr. in Mrs. Ed. Kruszynski, Mr. in Mrs. F. Par-zidle, Mr. in Mrs. j. Wady, Miss Mary Ann Sullivan, Mr. in Mrs. Louis Virant, Mr. in Mrs. F. Zaiek, Mr. in Mrs. Mavretich, Mr. in Mrs. Luzar, Mr. in Mrs. Al Virant, Mrs. Mary Tonjec in hčere, Mr. Mickey Pugle, Mr. Cyril Perusek, Mr. in Mrs. L. Smrdel, Mr. in Mrs. Laddie Pugel, Mr. in Mrs. Henry Loew, društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Mr. in Mrs. A. Kruszynski, Mr. George Springhorn in Mr. Joseph Smerdel, Mr. in Mrs. Wm. Pugle, Mr. in Mrs. H. Rydzinski, Mr. in Mrs. F. Jesenovec in družina, Mr. in Mrs. John Bergant in družina, Mr. in Mrs. Bill Leow, Mr. in Mrs. Vine. Du-nanas, Mr. in Mrs. Pitiek, Mr. in Mrs. Joe DoMh^^ Mr. in Mrs. Frank Jesenovec, Willoughby, 0., Mr. in Mrs. Joe Bavec, Mr. in Mrs. Jenskovič, Miss Marie Jesenovec, Mrs. Louise Reja in Dorothy, Mr. in Mrs. A. Lovka, Mr. in Mrs. Louis Lovka, Dorothy Ana in Bobbie Lovka, Employees of Lake Shore Machine, Airco Assoc. C.I.O., Local 140, General Electric 4th Floor Assembly Cleveland Equipment—Bench Dept. ter Ohio Chemical Co.
Dalje srčna hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika in sicer; Mr. in Mrs. L. Pugle, Mr. in Mrs. John Ropret, Mr. in Mrs. Marsisiak, Mr. in Mrs. J. Virant, Mr. in Mrs. F. Virant, Mrs. Louise Reja in Dorothy, J. DeScescio, Mary Kunzo in K. Sfarino od Ohio Chemical Co. Mr. John Pugle, Mrs. Mary Zaje, Mr. John Petrič, Mr. in Mrs. John Sullivan, Mr. in Mrs. Henry Pugle, Mr. in Mrs. A. Prijatel, Mr. Robert Granc, Cass Drug Employees, Mrs. Mary Smerdel, Mr. James Mocilnikar, Mr. in Mrs. Burns, Mr. in Mrs. A. Cvetko, Mrs. S. Sablak, Mrs. Sadar, Mrs. Smernik, Mrs. Pozun, društvo sv. Jo:^efa št. 169 KSKJ, Mrs. Mary Ivec, Mrs. Ernest Kerzecuko, Mr. Anton Zorko, Mr. Omahen, Mrs. Novasel, Mr. in Mrs. Joe Pogach, Mr. in Mrs. J. Sullivan ml.
Našo zahvalo izrekamo onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Žal, da nimamo imen na razpolago.
Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, onim, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Globoko zahvalo naj sprejmeta čst. g.g. Victor Cimperman in Matija Jager za tolažilne obiske v bolezni, za opravljene pogrebne cerkvene obrede in molitve. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Kruta bolezen Ti je uničila življenje, ljubljeni. Lahko bi v miru in zadovoljstvu užival sad svojega truda. Ni Ti bilo dano. Sedaj počiva Tvoje truplo v hladni zemlji, a Tvoja duša je odšla k Bogu, da prejmeš plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju.
Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo, vsaj si nam bil vedno dober in drag. Tolaži nas zavest, da se enkrat snidemo nad—zvezdami.
ŽALUJOČI OSTALI:
FRANCES, soproga
LOUIS ml., ANTHONY, PHILIP in EDWARD, sinovi sinahe in vnuka MRS. JENNIE VIRANT, sestra V stari domovini zapušča tri brate:
JANEZA, ANTONA in FRANCETA,
dve sestri: ANGELO in FRANCKO ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 15. decembra 1952