Izhaja vsak prvi in tretji četrtek v mesecu. BESEDNIK. Velja celoletno 2 gld. 50 kr. polletno 1 gld. 30 kr. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. List 9. V Celovca 3. junija 1869. Leto I Sin kmečkega cesarja. (Povest iz XVI. stoletja ; spisal J. Jurčid.) (Dalje.) VIII Čez dre leti. Dve leti preskočimo. V dveh letib se na svetu veliko premeni in predru-gači. Kosomana ni blo več v tem kraji. Nibče ga ni videl. Le pravljica je vedela čudne reči o nekem možu povedati, ki je z velicim krdelom malovrednih, obupnih ljudi, ki so se svetu morali odtezati, stanoval v kamnitih solcbaških gorah. Ta pravljica je trdila, da se ta razbojnik imenuje: sin kmečkega cesarja, da je strah in groza bogatim gradčm in popotnim plemenitašem. Pravila je, da pri kmetih ne ropa, da ne stori zalega ubo-zemu vaščanu, da je pa že nekterega gosposkega človeka za vselej zmanjkalo s ceste, da iz grajskih čred voli pobira i. t. d. Veliko so si visi oblastniki prizadevali vloviti tega roparja; toda vteknil se je v hribe, kamor ni nibče za njim mogel, da bi bil živ prišel nazaj. Več časa ni bilo slišati o njem, pa pokazal se je s svojo četo na enkrat zdaj tu, zdaj tam. Le enkrat je bil prišel v obližje Šrajbarskega turna, v sv. Križ svojega strica obiskat na mrtvaškem odru. Stari fajmošter je bil po dolgej bolezni umrl. V Svojem testamentu je bil oporočil, da pobnico njegove zapuščine dobi Baltazar, njegov stričnik, če se druzega, poštenejega življenja poprime in pomilostenje dobi od gosposke. Dobri starec, ki je veliko grešnikov videl na pravo pot vrniti se, upal je do poslednje ure, da se mora tudi on, zadnji ud stare poštene rodovine vrniti na pot, ktero je bil zgrešil. To je Kosoman zvedel, da-si ravno je bil daleč od njega. Pozno po noči je prišel, z oboroženo druščino, slovo jemat od mrtvega moža, ki je v življenji vedno za blagor njegov govoril, svetoval, delal in molil. Ljudje, ki so ravno pri mrliču culi in s strahom in grozo videli glasovitega moža v izbo stopiti in jokati, čudili so se in djali: „kaka škoda za tacega človeka." Samo pol ure se je poiuudil. Več ga ni bilo v dveh letih v tem kraji. Tudi za zapuščino ni nikdar vprašal. Grajščak s Šrajbarskega turna, ki je bil, kakor smo že povedali tudi prileten, oslabel je bil v teh dveh letih tako, da ni mogel iz sobe. Videl je, da se mu Smrt od dne do dne bolj bliža. Največa njegova želja je bila, da bi še nekaj čjisa živel in hčer tako omožil, da bi videl, da je prav. Zat6 je svojemu prijatelju baronu Joštu Turnu poiočil, naj se s sinom podviza in vresniči to, kar je Lilo pred dvema leti dogovorjeno in sklenjeno. Ker grajščak že sam ni mogel nikamor ven, imela je Helena njegova hči skoro vse skrbi, ki zadevajo gospodarstvo in gospodinjstvo. Podložuiki Šrajbarskega turna so bili te spremembe jako veseli, čutili so razloček med starim čmernim ukazovalceni, kteremu ni bilo nobena reč po volji storjena, in med novim, dobrosrčno, z vsa-cim prijazno Heleno, ktero so spoštovali stari in mladi. Znano je bilo med ljudstvom, da je za njihovega prihodnjega gospoda namenjen baron Viljem Turen, sin slovečega premagovalca Kosomanovega oddelka kmečke vojske. Ljudje radi sina po očetu sodijo. Oče pak je bil med vsem ljudstvom prav na slabem glasu. Govorica je še poviksevala okrutnost in neusmiljenost, s ktero se je skazoval pri kaznovanji vjetih kmetov iz zadnje vojske. Tudi se je govorilo, da ne dela posebno do-brotljivo in prizanesljivo s podložnimi svojih grajščin. Mislili so, da mora sin biti tak, kakor je oče. V domačih pomenkih so tedaj podložniki Šrajbarskega turna večkrat ugibali in tožili si, kaka škoda je, da dobra grajska gospica dob6 moža, ki jej ne more biti čisto nič podoben. Ravno zarad tega niso imeli tiste zaupljivosti in ljubezni do nje, ktero je lepa devica, tolažiteljiea bolnih in nadložnih in pomočnica v vsaki nadlogi po vsej pravici zaslužila. Na grajščakovo poročilo pride kmalo odgovor, to je, baron Jošt Turen sam. V štirih tednih ima biti poroka. Priprave za veliko slovesno svatovščino se začno na gradu delati, povabila se razpošljejo bližnjim in daljnim sorodnikom in sosedom. Tudi podložnim je ukazano, kaj bodo imeli storiti, da se slovesnost veselega dne poviša. Prijor iz bližnjega Kostanjevškega kloštra, gospod plemenitega stanu, prijatelj grajščakov, je obljubil, da pride sam sveto zvezo sklenit. IX. Dva služabnika. Dolžni smo svojim bralcem dogodek iz nekaj časa poprej povzeti, kar se nam zdi imenitno za daljni raz-vitek naše povesti. V tistem času, ko je povsod kraljevala nezaupnost, nevarnost in nemir, morali so se grajščaki preskrbljevati za zveste služabnike, na ktere so se mogli v vsakej priliki zanašati. Ker svojim lastnim podložnim niso zaupali sebe in svoje varnosti, najemali so si popotne vojščake iz Nemškega, tako imenovane Jandsknecht-e", tiste ljudi, o kterih je znano, da so služili vsacemu, kdor je je dobro plačal, in niso posebno tenkovestno vprašali, ali je rabi za dobre ali slabe namene. Ravno tako kakor te nemške vojake, jemali so v službo posebno dolenjski kranjski plemenitaši jako radi Uskoke ali, kakor je ljudje' še današnji dan imenujejo, Vlahe. Ti so veljali kakor zanesljivi vsem plemenitaškim željam z radovoljnostjo služeči ljudje in hrabri bojniki. Na Šrajbarskem turnu je gospodar potreboval več hlapcev. Rad je tedaj v svojo službo vzel dva Uskoka, ki sta se prišla ponujat. Eden izmed teh dveh je bil precej postaren, grdega odurnega obraza in neprijaznega obnašanja. Imenoval 82 se je Peter in trdil je, da je že služil pri nekem manjem malo znanem grajščaku blizo Ljubljane. Drugi, Janko, djal je, da ni bil še nikjer v službi in je bil mlad fant, čednega obličja, pa nekako lokavega potuhnjenega vedenja. Heleni oba nista bila po volji in rekla je očetu, naj ju kakor neznanca ne jemlje v hišo. Pa stari se v tem ni dal pregovarjati rekši, da ljudi že po obrazu pozna, kteri so pošteni kteri niso. Vendar je deklica vkljub tej očetovej modrosti neko nenavadno slabo nagnjenje imela do teh dveh. Zdelo se jej je — menda po čudni marsikteremu človeku in sosebno ženskemu spolu vrojenej slutnji — da ta dva človeka nista prinesla božjegn blagoslova v hišo. Navada in čas vsako čutje nekako oslabita. Tako je s časom tudi Helena jela misliti, da ta dva krivično sodi. Zakaj delala sta pridneje ko drugi, slušala sta vsaki ukaz in sploh ni bilo nobene napačnosti očitno videti. Čudno je pa bilo, da sta ta dva hlapca imela denar za pijačo in druge raztroske, in sicer veliko več kakor sta mogla zaslužiti. Tudi to bi se bilo lehko komu čudno zdelo, da se za prvega nista z drugo družino nič pečala, tihe pomenke imela med seboj, ob praznicib večkrat kam izginila, sicer pa vse v gradu ogledala, vsacega dela lotila se. Še le nekaj tednov pred namenjenim svatovskim dnevom se jameta družim hlapcem, toda samo svoje vrste, namreč Vlahom, bližati in sosebno z dvema zvesto pomenkovati se. Kaj so se ti poštenjaki menili, ni nikdar nihče zvedel. Samo mladi pastir, deček trinajstih let, čul je nekdaj po noči nekoliko besedi, ktere so ga postavile v veliko nevarnost, da-si ravno jih ni razumel. Zaspal je bil namreč v hlevu, kjer so se tudi oni štirje Vlahi vsak večer shajali. Nobeden izmed njih ga ni bil zapazil. Ko se fantič prebudi, djal je ravno stari grdi Peter enemu hlapcu: „Več boš pri njem zaslužil, kakor pri kterem bodi gospodu. On ima, kolikor hoče. Dal ti bo, kolikor nama." „Kaj pa bo, ako se zve?" vpraša drugi Uskok. „Kako se bo zvedelo ? Molči, pa je dobro. Mi nimamo druzega opravka, kakor v roke mu pripravimo tega plemenitaša, kedar pride. Plačal bo nam dobro. Kaj bo potlej ž njim počel, to nam nič mar. Kedar to opravimo, zapustimo hitro grad." „Naprej plača?" „To je da, kaj meniš, da sem jaz tako neumen in Janko! Jaz nikomur ne zaupam. Tudi temu Kosomanu ne, čeravno ga poznam. Njemu vse eno, ali ima kaj, ali nima." „ Velja!" pravi oni in udari v Petrovo roko. Zdajci pastirja v slami zagledajo. Petrovo obličje še bolj zatemni iu morda v prenaglici sname Vlah skrit nož izza pasa. Eden ga začne pogovarjati rekoč: da ni fant ničesa slišal in da pravil ne bo. Zažuga torej prestrašenemu dečku vse muke in kazni, če besedico črhne o tem, kar je slišal, potem ga becne z nogo in spodi iz hleva ven. Samo ob sebi se ve, da je bilo pastirja strah samo misliti o tem. X- Poroka. ' Zaželeni dan pride. Lepega poletnega jutra je bilo, nebo jasno, solnce je veselo vzhajalo, kakor bi se z veselimi ljudmi vred veselilo tega dne. Svatje so prihajali od vseh strani, imenitni in ne-imenitni plemenitniki s svojimi ženami in hčerami, na lepih konjih in brzih vozovih. Tudi ženin s precejšnjim krdelom svojih sorodnikov je bil prijezdil še prejšnji večer. Da bi se ta veseli praznik na Šrajbarskem turna slovesneje praznoval, uganjena je bila poroka v bližnji samotni poddružni cerkvici, Rtero so nekdanji pobožni j posestniki Šrajbarskega turna na lastne stroške postavili. 3 In da bi bil ta dan zares praznik, ukazano je bilo kmetom, j da ne smejo ničesa delati, ni doma ni na polji. Tlačanje so tej zapovedi tem laglje in toliko raji pokorni bili, ker so vedeli, da je bo čakal v grajskem dvoru danes velikanski sod vina in dolga miza mesa, kar se ne dob6 vsak dan. Pred omenjeno cerkvico je stala na obeh straneh j pota noter do cerkvenih vrat množica radovednih ljudi, I ki so ogledovali dolgo vrsto svatovskih gospodov in gospa, lepe bogate obleke poslednjih, z zlatom in sre- J brom okovane meče, uzde in sedla in naposled rajdo jezdecih oboroženih hlapcev, z divjimi neprijaznimi obrazi in zaničljivimi pogledi. Med to množico sta stala v največem vretji skrita tudi dva moža, ki sta pazljivo gledala, sicer pa vedno molčala. Eden izmed nju je ce!6 štel vse oborožene cele 1 s^atovske vrste. Ko mu je prišel baron Jošt Turen na vrsto, razvnelo se mu je oko in gotovo se je, gledaje za njim, vštel za nekaj parov. Poslednji v vrsti so jezdili domači hlapci. Vlah Peter zagleda omenjenega moža med zvedavimi kmeti in mu z očmi pomiga. Nekaj blizo stoječih to opazi in oči obrne tjekaj. „Tak je kakor Kosoman" šepetali so kmetje, pa predno je kdo videl kako in kaj, že onega moža ni bilo nikjer. Množica jame v cerkev vreti, kjer je konstanjevškega kloštra prijor pred poroko imel maševati. Za svate so bile spredaj pri altarji napravljene klopi, kmečko ljudstvo je stalo in sedelo zadej. Božja služba se prične. Kakor je navada, molilo jih je mnogo, veliko pak jih je tudi bilo, ki so raz-mišljeni stali, pozabili, da so v božjem svetišču in z nespodobno zvedavostjo ozirali se in opazovali zdaj tega zdaj onega. Med lemi je bil tudi Kosoman. Stal je v kotn, naslanjal se je na zid in v eno mer gledal v ono klop, kjer je sedela nevesta zraven ženina, njegovega in svojega očeta. Očitno je bilo, da ni molil niti za svoj niti za blagor novozaročencev. Bil je bled, srpega pogleda ustnice je tiščal skupaj. Tudi tukaj ga ljudje zapazijo. Več oči, ki so bile I prej v svate obrnjene; uprlo se je zdaj v Kosomana. Ljudje jamejo glave skupaj stiskati, tiho šepetati in nanj kazati. Zapazivši to, pogleda Kosoman ne volj no in za-ničljivo po ljudeh, migne svojemu tovaršu, ki je tik njega bil in odide iz cerkve. Izmed grajščakov in hlapcev ga ni nobeden opazil. Tudi jih je bilo malo med njimi, ki so ga poznali. Maša in poroka je bila končana. Svatje se napotijo v grad na pirovanje, radovedno ljudstvo se razkropi. Tu ugibljejo stare ženice o prihodnji osodi mlade neveste, tam deklice sodijo ženina, drugej pa kmečki možaki z glavo zmajujejo, govore o prihodnjem gospodu, ki nič posebno dobrega ne obeta, ali pa skrivnostno povprašujejo, kaj pač to pomeni, da se je glasoviti Kosoman zopet prikazal in ravno na tem mestu. Vsi so teh misli, da je ta čudni mož zelo pogumen in predrzen 83 ker si upa sam prikazati se in se tako rekoč nastaviti svojim sovražnikom. Ravno tako so za trdno mislili, da je bo v teh dneh kaj posebnega zgodilo. Skrbno so se pa varovali o tej reči tako govoriti, da bi bil kak ple-menitaški hlapee kaj slišal, zakaj nobenega med njimi ni bilo, ki bi bil hotel moža v pogubo spraviti, od kte-Tega so vedeli, da je s svojim očetom vred boril se za njihove pravice, in da, čeravno je zdaj ropar, — kmetom ničesa ne prizadeva. „To nam nič mar" rekli so razhajajo se, pa nekteremu se je videlo, da ga ne bi posebno bolelo, Če Kosoman „gospodom" eno zagode. XI. Sratevanje- Že dolgo let ni bilo na Srajbarskem turnu tacega veselega hrupa kakor današnji dan. Gospoda se je bila zbrala v^velikej najlepšej, za to slovesnost posebno okinčanej šibi okrog dolge mize. Ženin in nevesta, ki sta na prvem mestu skupaj sedela, [{, čutila in menila sta, da je ta dan najsrečneji v njunem življenji in vtopljena v radosti tiho prejemala vošila okrog sedečih svatov. „Zdaj bom laglje umrl," rekel je stari domačin Joštu Turnu in solza je trdemu možu igrala v očesu. ..Zdaj ne mislimo na smrt, prijatelj! odšla nama obema ne bo, danes pa vesela bodiva. Smrt je žalostna, ne govoriva o njej," pravi ženinov oče. „Lepa dvojica je to — ugiblie eden svatov. — Prav ustvarjena sta eden za druzega " „Bog ju živi" odgovori drugi in izprazni kupo starega vina. Eni so se domišljali lepih dni svoje mladosti in dne svoje poroke, eni so se, vide tu srečo in zadoyolj-nost na tihoma pokesali, da niso v svojej mladosti, ko je bil čas zato, tudi svatovali. Drugi so si pravili razne reči ali poslušali, kaj častiti prijor Kostanjevškega kloštra, kaj ta in ta veljavni mož, ta in ona žlahtna gospa povedati ve. V drugej sobi so bili nizi ljudje, hlapci in služabniki, kar jih ni bilo za postrežbo treba. Tukaj je bil hrup glasneji. Jedila in vina je hitreje zmanjkovalo. Nobeden ni pazil, da ne bi preveč zavžil božjega darova. Pomenek je bil glasneji, besedi ni nobeden izbiral. Smeh, kričanje, kihanje z lastnim junaštvom, šala, prepir, pomirje in zopet prepir, — vse se je vrstilo in pričalo, da grajščakovo vino v glavo stopa. Tretja in zadnja vesela družba je bila na dvorišču. Tam je bil velik sod nastavljen in tlačanje, grajski podložniki iz okolice so stali okrog njega in točili si, kolikor je kdo mogel zavžiti. Sekali so pečene košlrune in se mastili ž njimi, ukali in plesali. Ko bi bili plemenitaši taki gospodje, kakor je bil grajščak iz Srajbarskega turna danes, pač se ne bi bilo nikdar bati kmečkih uporov. Grajščak je večkrat prišel pogledat okrog, da ni kje kaj primanjkovalo. Danes je bil prijazen, ogovarjal je hlapce in kmete in poslednji so rekli: „Saj vendar gospoda ni tako huda, kakor se včasih vidi." Stari pregovor pravi: ne hvali dne pred večerom. Veselje se ti hitro lehko v žalost spremeni, srečo ti naglo skali nenadna nesreča. Tako se je zgodilo tudi grajskim svatom, kakor bo bralec iz naslednjega zvedel. (Konec prihodnjič.) Vrbsko jezero. (Po narodnej pravljici zložil Jože Mikeljnov.) Stoji prijazna tam dolina, Po njej studenčeki sumi'', In gozdnih pevcev kak milina Izvablja potnikom solzč, Čujočim pevce žvrgoleče, Cefirja dihanje šumeče. Molčč v tihotne zro samije, Kamor se zarja skrila je, Ki zadnje žarke nemo lije Še v goratanskih gor vrhe V slovo je še poljubovaje, K slovesu z Bogom jim klicaje. Zvonovi z dola se glasijo, Kak milotožno — oh ! donš ; Odmevi v gorah spet donijo, Odmevi kličejo v srce : „Vrbljanje ! čas je, potihnite" ,Boga v sprevodu zahvalite! „Ker rešil on je vse narode," „In luč nam vere je prižgal," „Oprostil, da nas vse nezgode," „Za nas življenje svoje dal." „Sedaj da smemo se nadjati" „Tam radost večno ž njim vživati." Glasovi v mrak so pošumeli, Njih don se v gorah zgubil je, Vaščanje kakor onemeli Pri plesu strastno se vrte, Hudoba vse je zaslepila, Vstajenja praznik jim stemnila. Po bliskovo pa čas poteka, Ognjeno on od nas beži, V prepad hruščeča grozna reka Begoči čas — je v večnosti. V zvoniku ura tožno bije, In luna čudno zdaj posije. Odpro se hišne dur' počasi In v izbo stopi stari mož ; Oj starček majhen sivolasi, Med množico cvetočih rož, Kjer blede se vrtč device, Venljivih vencev se cvetice. Oko ozira se proteče Na rajajoči kolobar; Ko strele blisk mu je goreče, Ko pred nevihto solnčni žar ; In milotožno se zasliši, Doneči glas po celej hiši: Do vrha skor bi prikipela Pregreh že mera zdaj in zdaj ! — Le malo še, in smrt vam vela Odprla bo pogube kraj ! Slušajte glase opomina, Dok ne požre vas strašna tmina! Krohot pretrga zdaj tišino, Da oknom steklo zarožlja, Pod svitlo zopet mesečino Se smeh in vrisk ponavljata. In sivolasi starček zgine, Iz jame razuzdancev tmine. Po bliskovo pa čas poteka, Ognjeno čas od nas beži, V prepad hruščeča grozna reka Begoči čas — je v večnosti. — V zvoniku ura zopet bije, Mračneje mesec z neba sije. 84 In spet odpro se dur' počasi, In v izbo stopi prejšni mož; Oj starček majhni sivolasi t Med množico cvetočih rož. Pa sodček majhin zdaj držaje Naposled reče, jim kazaje : Do vrha skor bo prikipela Pregreh že mera zdaj in zdaj, Le malo se in smrt vam vela Odprla bo pogube kraj ! Slušajte glase opomina Dok ne požre vas strašna tmina! Ne silite me pipe 'zdreti, Ki v sodcu malem tu tiči, Pogina strah in groze imeti Ki je še nihče videl ni, Slušajte glase opomina, Dok ne požre vas strašna tmina. In divji spet krohot se sliši Po izbah vseh odmev leti; Potresa tla in strop pri hiši: Odpri, odpri, mu vse kriči, To grla naša dobro znajo, Kaj starci v sodčekih imajo! Solze zdaj starčku zaigrajo, Oko se milo — mujstemni, In nekaj usta šepetajo, Kar nihče več razumel ni. Le en glas še jim v srce šine : Zgubljeni ste! in mož jim zgine. V zvoniku ura tožno bije, Dvanajsto uro — polnoči; Zdaj v mrak se mesec temni skrije, Vihar zamolklo zabobni; In luči vgasnejo v dvorani, Plesalcev kjer je krik zaspani. Rudeč za bliskom blisk se sveti In grom pretresne temno noč; Pokrije tema kakor v kleti — Je, ostra kazen božja moč; Naliv strašan in hud nastane, Da voda stopi čez poljane. Zastonj je plak, izdihovanje, Zastonj zdaj jok, zastonj trepet, Zastonj zdaj k nebu rok vzdiganje, Ne čuje jih valov pretep, Ne jeze božje blisk doneče, Ki strašen ogenj na-nje meče. Že voda grehe je pokrila, Ko zarja mila čez gore Je v vzhodu zlati blišč razlila V jutranjej rosi se solze ; In svod prekrasen naredila Prirode mavrica je mila. Al voda raste vedno više, Čez lepih že dreves vrhe; Tud' ni je bele božje hiše 'Z temne več viditi vode; Edini križ se še zvonika Na dan 'z temnih globin pomika. Ko vzhaja zvezdica večerna, Po jezeru se vse stemni; Ko noč se spet razgrinja mirna Zvonika zlati križ skopni; In mili don zvonov z jezera V tihotnej noči tožno umira. Kdo smo mi? (Po „pučkem Prijatelju" poslov. J. B.) i. Na to vprašanje zna prej ko ne odgovoriti vsako naše dete. Poprašajte je, in odgovorilo vam bo bistro in ponosno, kakor gre: „ Jaz sem Slovenec", ali: „Mi smo Slovenci!" Ni pa dosti, da mi vsi vemo, da smo Slovenci, temnč treba nam je še nekaj več. Treba nam je namreč vedeti, od kod je narod slovenski semkaj prišel, kje povsod zdaj živi in dela in kaj je ta narod že do sedaj za človeštvo storil in pretrpel. Vendar na ta vprašanja ne bomo in ne moremo tu zdaj odgovarjati, ampak povedali bomo le nekoliko o naših slavjanskih bratih in rodbini našega naroda sploh. Slovenski narod je veja velikega naroda slavjanskega (slovanskega), ki šteje blizo 90 milijonov dnš. Vsi Sla-vjani so govorili v začetku en edini isti jezik, s časom pa so se razne slavjanske veje ena od dru^e ločile tako v veri kakor v običajih ali šegah in v jeziku, in tako je postalo več jezikov, kakor ruski, poljski, češki, hrovaški in serbski, slovenski in bulgarski. Nadalje kakor pri vseh narodih na svetu, tako jo tudi pri Slavjanih spet v vsakem slavjanskem jeziku vec* bodi-si večih bodisi manjših razločkov in posebnosti, po kterih se tedaj vsak deli v več narečij in razrečij. Tako n. pr. ima ruski jezik tri glavna narečja, tako imajo tudi svoja razrečja poljski, češki in naš jezik, i. t. d. Slavjani, ki žive na jugu našega dela sveta, t. j. Evrope, imenujejo se z enim imenom: Južni Slavjani ali Jugoslaveni ter se dele v Slovence, Hrovate in Srbe pa Bulgare. Vseh skupaj je okoli 13 in pol milijona. Ali to je za nas nesreča, da smo razkosani in raztepeni kakor rakova deca ter da eden druzega slabo poznamo in ljubimo. Zdaj pa povemo, koliko je nas vsakih posebej. Nas Slovencev je poldrugi milijon, Hrovatov in Srbov v avstrijskem cesarstvu skoraj 3 iu pol milijona. Na Turškem je Srbov in Hrovatov okoli 2 in pol milijona, v kneževini srbski skoro 1 milijon in v svobodni Črni gori do 120,000 duš Bulgarji žive na Turškem in šteje se jih do 6 milijonov duš. Kakor so si vsi slavjanski jeziki podobni drug drugemu, tako so si še bolj podobni slovenski, hrovaško-srbski, pa bulgarski jezik, kar vsak lehko iz tega primera spoznava. Bulgar pravi: So edna lastoica ne idet leto. Hrovat in Srb bi rekla ravno to takole: S jednom lastavicom ne dolazi ljeto. Slovenec pa: Z eno lastavico ne prihaja leto. Bulgar. Ako pasat trevata, korenja ta stojat. Hrovat in Srb: Ako prodje trava, ostaje korjen. Slovenec: Ako prejde trava, ostanejo korenine, i. t. d., i. t. d., i. t. d. Vulkani ali ognjobljuvne gore. Po mrzlih in toplih krajih sveta se nahajajo gorč, ki so votle in iz sebe mečejo ogenj, razbeljeno kamenje in vrelo žlojdro. Take gore se imenujejo vulkani ali ogenj bljuvajoče gore. Navadno so vulkani le v obližji morja; sredi suhe zemlje se ne nahajajo. Otok Islandija v severji jih ima 85 več ter je oblači z večnim ledom in snegom ; na Javi go v tropienem ali vročem podnebji, kjer nikdar sneg ne zapade. Nahajajo se po otocih širnega atlanškega in tihega morja, kakor tudi v Eamčatki in dolgej vrsti amerikanskih andiških gor. Prav naravno je vprašanje, kako je to, da zemlja ogenj iz sebe meče? Natoroznanci razlagajo to iz dveh prikazni, prvič pravijo, je naša zemlja v svojem notranjem osredku tako vroča, da se vse raztopi iz trdega v tekoče, drugič se voda (dežnica, stoječa in tekoča voda) vedno s površja izgublja in rine v osredek, kjer zavre in tišči na drugo tekočino tako, da ta kje predere iz zemlje ven. Prva prikazen, da mora zemlja v svojem osredku veliko vročine imeti, da se skazati po skušnji. V rudnikih, kjer so globoko v zemljo kopali, našli so, da je v zemlji čedalje gorkeje, kolikor globlje in niže se va-njo pride. Ko so bodli v zemljo, da bi našli tako imenovane arteške studence, ko so kopali in kamnite soli iskali že več kot 2000 čevljev globoko, našli so povsod, da je zemlja za vsacih 100 čevljev na globoko za en stop. K. gorkeja kakor na površji Ker so učeni na tenko prerajtali, koliko ima zemlja čez posredek mere, da tudi se lehko določiti, da mora v sredini naše zemlje taka vročina biti, da se mora vsaka stvar raztopiti in svojo trdo obliko v tekočo premeniti. — To je prvi razlog, kako je to, da se more iz g6r, iz srede zemlje ven, valiti Iužna vrela žlojdra. Da-si ravno studenci, potoki in reke vodo razlivajo po površji zemlje od kraja v kraj, ne more se vendar dvomiti, da en del vode zemlja popije. Voda rine čez razpoke in luknje tudi skozi skalovje v zemljo. V vseh globokih rudnikih, štirnah in izvrtanih votlinah se vidi stakanje vode. Ce v trdno zaprtem loncu vode zavreš, in lonca ne odmašiš ob pravem času, bode ti ga razneslo. To kaže, da se vrela voda raztegne, da tišči na vse kraje. Tako tudi voda, ki zaide globoko pod zemljo, zavre in tišči na vse kraje. Ker je vroča, vluži in raz-kuha okrog ležeče kamenje in kar je trdega. To se širi čedalje bolj in napravijo se podzemeljski stoki take pre-vrele vode zmešani z razkuhanim blatom, peskom, rudo in kamenjem. Kedar se ta vrela zaprta masa ne more več širiti, rine se navzgor, vzdigne površje, ki jo tišči, kamenita gora poči in to razbeljeno in razstopljeno kamenje, ki ga imenujejo: lava, razlije čez zemljo. Vrela voda se pri izhodu, v razpoki vulkanovej, spremeni v sopar in se kadi ven; iz luga se nekoliko naredi pepel in prah, ki kakor dež pada okrog in okrog hriba. Okrog in okrog take ogenj bljuvajoče gore raz-dene in opustoši se vse: kar vrela lava ne zalije, pokrije pepel in deževje, ki se iz soparjev napravi. Izmed vseh teh strahovitih ognjenih velikanov je nam najbliži Vezuv, na Laškem. On je najbolj znan in najbolj se ga bojč zarad groznih njegovih izmetov, vzdigaje se ne daleč od Neapola sredi iz planjave. Z nobenim gorskim slemenom, z nobeno vrstjo druzih hribov ni v zvezi; izrastel je iz ravni 3500 čevljev visoko. V lepo vitih potezah se dviga od morskega pobrežja in obdelanega polja v dva vrha. Od kraja le malo, postaja njegovo obstenje čedalje bolj strm6. Posebna njegova lepota je dim, ki se iz njega dviga; v mirnem ozračji dela en sam okrogel oblak nad njim, ali pa se daleč v sapi razteguje in naposled v sinjem nebu zgine. Kakoršen je pa Vesuv zdaj, tak ni bil zmerom. Stari latinski zemljopisec Strabon ga popisuje kot goro z enim golim vrhuncem, okoli in okoli z lepim rodovitnim poljem obdano. Strabon še ne pov6 nič, da bi ogenj iz sebe metal, ne omenja nikacih soparov, ki bi se iz njega kadili. V dva vrha se je tedaj ločil še le pri prvem izmetu leta 79 po Kristusu. Pred letom 79 niso poznali vulkanskih izmetov na Vesuvu. Brezskrbno so se Rimljani naselili krog te gore v lepih gradičih. Zidali so dve mesti, Pompeji in Her-kulanum, ob njegovem podnožji. Tedaj se zbudi speči velikan. Strašen potres pretrga goro, grozovito se začne iz nje valiti pepel, kamenje in zasuje mesta Herkulanum in Pompeji s prebivavci vred. Se le v novejšem času so kopali in našli hiše in ostanke tedanjih nesrečnih prebivalcev. Tega leta se je en del Vezuva pogreznil. Dragi veliki izmet se je prigodil leta 1794. Tačasjebil Vezuv počil na podnožji svojega višega keglja in iz mnozih žrel se je razlila rudeče-razbeljena lava z votloglasnim strašnim hrumom, podobnim hudournemu viharju. Vedno nove votline so se odpirale in z enačim sumom in enako silo je derla lava, kakor reka na dan. Naglo in mogočno se je razlivala navzdol. 2000 čevljev na širjavo se je razlila, dosegla lepo mesto Torre del Greco in ga pokončala. Še morje ni moglo deroče lave ustavljati. Mogočno se je rinil zgornji del čez spodnji, ki je v vodi omrznil in utrdil se in tako pot naredil, po kterem se je vrela reka valila. Voda v morji je daleč okrog vrela, in kuhane ribe so pokrivale vodo. Čez tri dni neha ta izbruha; od tedaj je Vezuv napošev odkrhnjen proti morju. Tak je do današnjega dneva. —č. Srenja pod lipo. Tretja nedelja. (Konec.) Župnik: Kako mora biti gnojišče ustrojeno, da se gnoj primerno shranuje in kaj najbolj pomnožuje, to lehko vidite na mojem dvorišči, in če vam je ljubo in drago, popeljem vas rje, da si te reči natančno ogledate. oosedje: Prosimo, prosimo, gospod župnik, bodite tako dobri in razkažite nam svoje gnojišče, ktero smo sicer že dostikrat mimogrede" videli, a vendar ne vemo, kako je prav za prav narejeno. (Vsi gredo proti župniji in od tod naravnost na dvorišče.) Župnik: Glejte, tukaj na vsakej strani gnojišča vidite jamo, v ktero se gnojnica nabira; dva žleba, ki ju vidite napeljana izpod hlevov, sta zato, da se po njih vsa mokrota iz hlevov naravnost v jami odteka. Tudi na dnu gnojišča je žleb, po kterem se preobilna gnojna vlažnost v postranski gnojni jami odceja. Na ta način imam, kakor lehko sami sodite, zmerom dovolj gnojnice. Po zimi in spomladi jo pustim peljati na polje in travnike, po leti pa polivam ž njo gnojni kup, kedar ga je solnce preveč osušilo. Poprej se pa mora gnoj in to precej pri izkidavanji enakomerno po gnojnem kupu razpolagati, kajti če bi se, kakor je sploh navada, koj iz hlevov na majhne kupce polagal in to še tako, da se v kupcih sem ter tje prazni prostori nahajajo, spridilo se bi veliko najboljega gnoja, ker na enem kraji bi bil gnoj premasten in premočen, a na drugem zopet presuh in plesnjiv. Pri meni tedaj vidite, da je gnoj povsod. 86 enakomerno razpoložen in da ga prav nič v zgubo ne pride, kajti gnojna jama je za dober vatel globoka in povsod s kamenenimi ploščami obdana. Mesto postranskih s kamenenimi ploščami obzidanih jam, v ktere se gnojnica nabira, si iz početka lehko primerne sodce v zemljo ˇdelate, ki so za gnojnico ravno tako primerni, kakor jame, le bolj pogostoma je je treba izpraznovati, ker se poprej napolnijo, kakor jame. Prihodnje leto, ako mi Bog zdravje da, hočem si še sesaljko ali pumpo napraviti, da bom gnojnico, kedar bo treba, poprej in hitreje iz gnojnih jam zajemal. Žagrajec: Kaj pa je to sesaljka ali pnmpa ? Župnik: To je taka naprava, kakor jo vidite pri vodnjakih ali šternah, po kterej se voda iz globine vleče. To se vč, da me bo enaka naprava nekoliko novcev stala, toda stroški se mi bodo kmalo povrnili s tem, da si bom mnogo časa in dela prihranil, prislovica pa pravi, kakor vam je znano: čas je zlato. Groga: Čimu ste pa drevesa okrog gnojišča zasadili in še cel6 plot ali ograjo naredili ? Radoveden sem tudi, čimu je vodotoč, ki ga ste okrog gnojišča napeljali! Župnik: Drevesa odvračajo prehude in prevroče solnčue žarke ter varujejo gnoj, da se po leti preveč ne izsuši, a plot sem napravil zatd, da zamorem živino na gnojišče zapreti, kedar snažimo in cedimo živinske hleve. To pa ima veliko dobra v sebi; pervič da mi živina, ktera pri vas po vsem dvorišči preletava in vam gnoj na vse strani raznaša, le na enem prostoru ostane in mi gnoja po dvorišči ne razmetuje; drugič, mi živina na ta način tudi gnoj pomnožuje. Vodotoč, ki ga vidite okrog gnojišča, odpeljuje dežnico, ki bi se sicer na dvorišči zbirala in mi mnogo gnoja poplavila; kakor pa ne pustim, da bi se gnojnica zgubljevala, ravno tako ne sme dežnica med gnoj, razun kolikor je o deževnem vremenu na gnojni kup in to le po vrhu pade. Po nekterih krajih imajo še celo strehe čez gnojne jame, ki imajo še to spretnost, da se na podstrešje marsiktero kmetijsko orodje lehko spravi, ali se pa uporabi za kure-tino in drugo domačo perotnino, kterih blato kar na ravnost na gnojni kup odpada. Če ima gnoj premalo vlage ni dobro, ravno tako je pa tudi škodljivo, če gnoj v vodi plava. Le pojdite enmalo čez gnojni kup, ni vam se treba bati, da bi se vam noge le količkaj pogrezo-vale, kakor se to na vaših gnojiščih čestokrat rado zgodi. Kaj ne, gnoj je lepo razpoložen in potlačen, vrh tega pa tudi dovolj tolst in masten ? Če se gnoj zmerom v tem stanu drži, potlej mora dober in tečen biti, kajti le v tem položaji gnoj enakomerno po vsem kupu vre in popolnomo segnije. A pri vas je to vse drugače; gnoj vam na enem kraji hitreje, na drugem zopet prepočasi vre ali gnjije, to je pa za gnoj zeI6 škodljivo in tudi veliko gnoja v škodo pride. Po mojem ravnanji se tudi amonijak v gnoji zadržuje in ga nikoli toliko ne izhlapi, kakor iz vaših zelo slabo vredjenih gnojnih kupov. Lipovšček : Kaj ste rekli, kaj ? Amonijak mi je popolnoma neznana beseda. Hrastovšek: Za veš božji svet ne bi znal povedati kaj je amonijak! Groga: Jaz ga še nikoli nisem videl! Sosedje: Jaz tudi ne! jaz tudi ne! I kakšen pa je neki; povejte nam, povejte, gospod župnik! (Župnik, učitelj in župan se smejejo.) Učitelj : Da se čestiti gospod župnik nekoliko oddahnejo, povedati vam hočem jaz, kaj se ume pod besedo amonijak, ki vam je, kakor se vidi, popolnoma neznana. — Amonijak ali gnjilec se nareja tedaj, kedar gnoj vrčti (gnjiti) začenja, in ni nič drugega, nego tisti neprijetni zelo ostri duh, ki nam iz gnoja po šiloma v nos drega. Blato, kedar gre od živine, še nima amo-nijaka v sebi, ampak še le pozneje, kedar gnoj vre, se amonijak v gnoji dela in je najvažniši del vsakega dobrega gnoja. Gnoj, ki nima amonijaka v sebi, ni veliko vreden; treba jo tedaj marljivo skrbeti, da amonijak iz gnoja ne izhlapi, marveč da se v gnoji kaj najbolj pridržuje. ŽupDik : Da se amonijak v gnojnem kupu pridržuje in se tudi gnoj zdatno pomnožuje, treba je rušenj, zemlje, listja in iglovja, še celo pirnica, ki se po njivah na vse strani razmnožuje in razrašča, se lehko v dober in tečen gnoj podela. Vse te reči se pomešajo med gnoj v hlevih, da je živina do dobrega potlači in pomendra; pri izki-davanji gnoja je pa ne boste več poznali, tako so se v gnoj podelale in spremenile. Hrastovšek: Pri nas je pirniee, drugega travja in plevela zadosti; če so tedaj vse te reči v podelanje gnoja dobre, to se ve, da bi si po tem takem lehko obilo gnoja naredili; toda slišal sem, da se pirnica na njivah zopet oživi in prav bohotno raste. Župnik: To se prav lehko pripeti, ako po dolgem vrenji pirnica popolnoma ne segnjije in svoje kaljivosti ne izgubi; toda če ravnate kakor jaz, ni vam se treba bati, da bi vam še kedaj iznova pognala. Jaz jo namreč" pod ovce nastiljam, ali jo pa rabim za podlago gnojne jame, v ktero naložim gnoja, da ga živina prav dobro potlači, in pirnica segnije v najkrajšem času. — A ne samo pirnica, marveč tudi drugi in različni odpadki se lehko v dober gnoj podelajo, da se gnoj in gnojni kupi zdatno zboljšajo in pomnožijo; vse, karkoli gnjije ali prsteni, se lehko v gnoj porabi. Dostikrat sem imel priložnost videti, da vi s pirnico, plevelom, zeljnatimi koceni in z žaganjem čestokrat slabe pota popravljate in zboljšujete, še cel6 korunovo zelišče sem videl ob cestah in grabnih brez vsega prida in koristi ležati. Glejte, ljubi moji farani, iz tega bi si lehko obilo dobrega in prav tečnega gnoja naredili! Hribar: Žaganje menda vendar ni za gnoj ? Učitelj : To se ve, da žaganje potrebuje dalj časa, da sprsteni in popolnoma segnjije, nego rastline; a vendar je ravno žaganje še najbolj pripravno, da pije preobilno vlago, ki se izpod gnojnega kupa cedi, in če se potem enako žaganje po njivah raztrosi, se zemlja zdatno zboljša in prav lepo zrahlja. — Da pa vse te reči, ki so je vam naš cenjeni gosp. župnik ravnokar našteli, koristno vporabljujete, treba je najpred, da imate dobro in primerno napravljeno gnojno jamo; pri napravah enakih jam in primernega gnojišča bodem vsigdar pripravljen, da vam z dobrimi soveti pripomorem, kolikor mi bode le mogoče. Hrastovšek: Koj jutri hočem začeti! Priredil si bodem najpred potrebno kamenje in napravil bom svojemu gnojišču kameneni tlak, potem bom tudi celo gnojišče prav lepo in vkusno obložil s kamenenimi ploščami. Šmencajte saj sem zidar! Župan: Najpred moraš skrbeti za primerno lego svojega gnojišča, to je za tako lego, da se bo lehko scavnica iz hlevov v gnojno jamo odtekala. No, kamenja je pa pri nas povsod več nego zadosti; mesto da bi ležalo po polji in rastlinam prostor jemalo, izvozi ga raje na svoje dvorišče in napravi mu kameneni tlak ; kar ti pa kamenja ostane, to lehko porabiš za ograje svojih vrtov in sadonosnikov, ktere moraš vsako leto popravljati, kar te gotovo veliko dela in truda stane. 87 Učitelj: Kameneni tlaki na dvorišči pripomorejo veliko k temu, da se gnoj pomnožuje in da ga ni z vsakim dnevom manj, kajti zemlja veliko gnojnice popije, tudi solnce nekaj gnoja povžije in vetrovi ga na vse strani razpihujejo. Skrbite tedaj najpred za primerna gnojišča in gnoja vam ne bode nikoli primanjkovalo. Lipovšek: To tudi hočemo in v kratkem se boste prepričali, da so denašnji nauki padli na dobro, rodovitno zemljo in da bodo brž ko ne obilo sadu donesli. (Sosedje se poslovijo in odidejo vsak na svoj dom.) Ivan Tomšič. Razne drobtine. Da po letu muhe ne gredo na meso. Da ti muhe ne bodo delale zaplunjkov na frišno meso, oteri (ribaj) ga z draguncljem, ki raste po vrteh. Meso ima potem ugoden duh in muhe se ga ogibajo. Kako se muhe in drugi mrčes najbolje odvrača od prekajenega mesa. Suho meso najprej obriši in očisti, zlasti ako je jelo plesnovati, potem presej na sito bukovega pepela in vanj zakopaj suho meso. Nikakoršni mrčes ti ne bode prišel do njega. Smešnice. Štirje voli. Enkrat je nek mesar gnal dva vola, a mimogredoč človek ga vpraša šaljivo: „Kam greste vi trije?" — Mesar mu odvrne: „Mimo četrtega!" Kako deleč je kam? Nek popotnik vpraša gostilničarja, pri kterem je spregel, kdaj da more v bližnje mesto z dvema konjema privoziti ? Gostilničar mu odgovori: „V dveh urah." Popotnik ga nadalje vpraša: „A s štirimi konji ?" Gostilničar si zdaj malo po-mišlja, po tem pa reče: „V eni uri." — Ta pogovor pa je slišal nek šaljivec in reče zdaj na to popotniku : „Dajte vpreči šest konj, pa se vam še voziti treba ni, nego bote pri tej priči v mestu 1" Ogled po svetu. Avstrijsko-ogerska država. Kar se je razšel dunajski državni zbor, v Cislajtaniji nimamo novic iz parlamentarnega življenja. V to vrsto pa vendar spada to, da poljski narod v Galiciji ni ravno prijazno sprejel svojih zastopnikov, ko so se iz Beča vračali domii, zarad njihovega vedenja v državnem zboru; vendar se je to godilo zmerno in tako rekoč možato, da ni bilo nika-koršne neprilike na dan. Največ graje politiki teh poslancev dohaja od demokratičnega društva v Lvovu, ktero je zadnjič nasvetovalo, naj se po vsej deželi napravijo volilni zbori. Govori se, da se je med drugimi tudi načelnik gališkega deželnega zbora, knez Sapieha, odpovedal svojej službi. Zanesljive novice o vsem tem bojo jasne, kedar se pričnd deželni zbori; saj zdaj še ni znano, ali misli vlada razpustiti deželni zborgališki, ali ne. Te dni je bil namestni poglavar Possinger na Dunaji, da je poročal o mišljenji po deželi in razodel svoje misli, kako bi bilo, ako bi se nove volitve razpisale. — Veli-cega pomena je tudi prikazen, da ste si dan današnji v Avstriji pogosto navskriž posvetna vlada in cerkvena oblast. Ravno te dni se spet veliko govori in pisari o škofu v Lincu, kterega prijemlje deželna sodnija zavoljo nekega pastirskega lista, škof pa se ne vda, sklicovaje se na cerkvene postave. Tudi na Dunaji je vrednik nemškega lista, duhovnik, zavoljo tiskovnih prestopkor obsojen, moral iti v navadno ječo, ko so drugi duhovniki do zdaj, kedar je kteri izmed njih bil obsojen, smeli t samostanih dostati svoje kazni. Spomina vredno pa je, da tudi.nekatoliški veljavni glasovi svetujejo vladi v tej zadevi, naj previdno ravna, ker velika večina v Avstriji je katoličanstvo. V ogerskem državnem zboru snujejo adreso in pri tem, kakor se kaže, ostanejo še mnogo časa. Angleži dogotovijo enak posel v treh dnevih, pri Ogrih pa je v tem času komaj začetek storjen. Omenili smo že zadnjič, da je predloženih več načrtov, nazadnje se ve da obvelji tisti, kterega predlaga večina. Adresa je odgovor na prestolni govor, in ker se v tem poudarja, da je Avstrija v mirnej prijateljskej zvezi z vsemi vunanjimi deželami, za to se je te dni razprava o adresi sukala posebno o tem oddelku. Pri tej priliki je eden izmed poslancev vlado napel s prašanjem, zakaj se na jugu zbira vojaštvo, če je na vse strani tako mirna in prijateljska zveza. Med načrti za adreso je zelo važen dr. Miletičev, ker v njem posebno poudarja in zahteva, da se vresniči ravnoprav-nost Srbom in Romunom. Na zmago Miletičeve adrese sicer ni misliti, veselje pa bi bilo, veliko veselje, ako bi v ogerskem zboru sedelo mnogo tacih mož, ki se poganjajo za pravice vsacega naroda. Ogri se ponašajo s tem, da imajo Hrovatje pod njihovo krono polno prostost. Ali da že to ni tako, kakor oni razlagajo, kaj Še le porekd drugi narodi, ki so pod njimi ? Deakova stranka je večina, kakor je znano. Huda pa je tudi levica, ktera je onej stranki nasproti. Govorilo se je mnogo že do zdaj, vendar se mnogo govorov bolj odlikuje s širjavo, ko s temeljitostijo. Tudi se nekteri možjč resno poganjajo za reči, ki so manj važne, n. pr. Kakošna naj bi bila bandera na ladijah i. t. d. Po pravici je torej zavračajo javni glasovi rekoč, da prestolni govor jim kaže in veleva bolj važne prenaredbe. Nekako nejasen v glavnem adresnem načrtu je oddelek o izhodnih zadevah. Naj pazijo Ogri — tako svarč previdni možje, — da se ne zamerijo kakemu narodu na Izhodnem, kteri bi lahko drugač zasuknil njihovo zdanjo mogočnost. Kaže se, da v vojaškej granici vsaj nekoliko preslvarijo dozdanji stan, da vpeljejo svobodnejše srenjske postave in novo postavo o ljudskih šolah. Na Češkem je bilo spet nekaj taborov, pri kterih se je narod bolj pomenkoval o občnih koristih, državo-pravne razmere so bile manj^ na vrsti, ali zarad tega le-te niso pozabljene. Tudi v Šleziji se zbuja slovanska zavednost, blezo da Poljaki tudi tam kmalo napravijo tabor. Nemško- Hud vihar je v severno-nemškem državnem zboru. Pruska vlada potrebuje denarjev in davki se imajo prav občutljivo povišati. Mnogo poslancev se zelo upira tej naredbi, Bismark pa prav samovlastno maha po njih in kar na ravnost je djal: MSaj nič ne opravite brez mene!" On je povzdignil Prusijo, mora jo tudi ohraniti in k temu je treba denarjev; zbornica bo torej morala plesati, kakor on žvižga. Žalostna resnica pa je to, koliko stane tudi mir — oborožen. Francosko. Volitve so pri kraji. Vlada je zmagala, ali še nekaj tacih zmag in Napoleonova zvezda je otemnela. Veliko nemira je bilo ob času teh volitev in mnogo nevarnih upornih prikazni. Policija je imela dokaj opraviti z rogovileži, bodi si v Parizu, bodi si po deželi, V Parizu so skorej sami opozicijonalni zmagali. Laško, čudna dogodba se naznanja iz laškega mesta Livorno. Visi komornik avstrijski grof Crenne-ville je bil šel k laškemu kralju in mu prinesel red zla- tega rana, ki mn ga je podelil N V. cesar Franc Jožef. Ko je bil v Livorni, spremljal ga je general-konzul Ingbirami; ko sta bila na poti v ladijo, dobi Crenne-ville klofuto v obraz, Ingbiramija pa zadene nož, da je bipoma mrtev. Zločine so že vjeli in zaprli. Zgodilo se je to ker je bil Crenneville nekdaj poveljnik v Livorni in menda zelo oster, njemu je bilo namenjeno maščevanje. Laški časniki zelo obžalujejo ta dogodek in tudi v zbornici se je očitno izreklo obžalovanje. Angleško. 4400 miljonov dolarjev zahteva se-terno-amerikanska vlada od adgleške, za odškodovanje, da so Angleži v zadnjej vojski južnim deželam pomagali, kar je severne veliko stalo. Angleži pa se ve da se ne vdade"; ta razpor prihaja če dalje bolj resen. — V gosposkej zbornici v Londonu se kaže, da hočejo ovreči postavo zastran katoliške cerkve na Irskem. Pa razprava o tem še ni bila, gotovo je, da Gladstone si bo prizadeval kolikor mogoče, da bi se to ne zgodilo. Špansko. Zbornica v Madridu je oklicala monarhijo (samovlado), t. j. kraljestvo, le kralja še zmerom nimajo. Tisti pa, ki so hoteli ljudovlado ali republiko, niso izostali, ampak še hodijo v zbor. Blezo da kortesi bojo prosili prejšnjo kraljico Izabelo, naj odstopi vla-darstvo svojemu sinu, kraljeviču asturskemu. Izabele pa neki ni volja to storiti. Mnogi menijo, da po tej poti bi se Španska najlože izmotala iz sedanjih homatij. Turčija. Avstrijski poslanec v Carigradu, baron Prokesch-Osten, zapusti svojo službo in na mesto njega pravijo da pride državni denarstveni minister baron Becke. Za državnega denarstvenega ministra pa neki pride eden izmed ogerskih magnatov. Egipt. Namestni kralji egiptovski potuje po Evropi in vabi k slovesnosti, ki se bo obhajala, ko se odpre sueški kanal. Pravijo, da tudi naš cesar se poda tje o tej priliki. Razne novice. Obrok, v kterem se more redno še v „slov. Matico" stopiti, poteka; opominjamo vse celovške in obližnje ude, da plačajo svoj znesek vsaj še v prvej polovici tekočega mesca, da se more denar vkup v Ljubljano poslati. To leto pobira denar čast. g. prof. A. Einspieler, tje naj se torej vsak obrne. Tam dobi tudi unkrat oglašeno brošuro: „Čujte! čujte! kaj slov. jezik ti rja" po 20 kr. G. Škofičevi črviči. Iz prijateljskega pisma zvemo, da so se župniku Janezu Škofiču svilni čer-viči zlegli 18. in 19. aprila, in se zapredati začeli že 8. maja, ter naredili prav lepe, čvrste mešičke. Imel jih je prav na gorkem, stregel jim prav skrbno, kar je poleg dobrega semena največ pripomoglo za uspešen pridelek. Briški tabor. Narodno in politično življenje se med Slovenci čedalje veseliše giblje; nova priča nam je Briški tabor, Ki se je 25. m. m. obhajal na meji laško-slovenskej. Čez 6000 ljudi se je bilo tu zbralo iz bližnjih in daljnih krajev s svojimi zastavami; da si ravno je nekaj deževalo, vendar se je godilo vse posvetovanje v najlepšem redu. Taborovanje je pričel dr Žigon in na-svetuje dra. Tonklija za prvosednika. Veličasten pogled je bil, kako je 6000 slov. desn c navdušeno pritrjevalo nasvetovanim točkam : a) o napravi posebne eoduije za Brda (gob. dr. Žigon); b) ozedinjenji Slovencev (g. V. Toroš); c) o rabi slov. jezika v uradnijah (gov. g E. Klavžar); d.) o slov. šolah (gov. g. dr. Lavrič) in e) o predelski železnici (gov. g. M. Dolijak). Glasovanje s povzdigovanjem rok je bilo redno ; vse se je lepše vršilo, ko včasih v kakej zbornici. Slava vrlim Briškim Slovencem! — Dne 2. m. m. se je vršil slov. tabor v Sevnici na Štajerskem, ki si je gotovo privabil dosti slov. ljudstva iz vseh strani; 7. m. m. pa se je obhajal tabor na Pivki na Notranjskem i. t. d.; kedaj pride vrsta na Koroške Slovence? Oglasnik. Dražba sv. Mohora. fig. letni udje. 1. Dr. V. Pavlic, advokat v Velkovcu plačal še za 10 iztisov............... 2. J. Sluhec, župn. na Polenjaku....... 3. J Turk, učitelj pri sv. Petru....... 4. Jož. Leskovar, fajm. v Švabeku....... 5. Fara Predoslje............. 6. R. Golob 1, M. Majciger 1, J. Wurnik 1 gld. 15 kr., kapi. G. Maloverh 1, J. Hočevar 1, Lun-der 2, duh. A. Kumer 3, A. Gros 3, J. Pop 1, kapi. K. Huth 1, kapi. J. M. Martelanc 2, P. Korb. Lajh 2 gld. 40 kr., kapi. Remic 4, korar Fr. Kramberger 1, Hropot in Ušen 2, Šegula, prof. Dr. Nemec 2, kpl. V. Bizjak 2....... 22 Vkup gld. 10 ¦>¦> 5 9 14 72 kr. - 55 55 Dopisovalnica. G. J. O. v B. Z Vašim prelepim daljšim spisom pričnemo z drugim polletjem, da vso tvarino prvega polletja — razen „Srenje" — s prihodnjim listom dovršimo; g. J. P. v K. Bogata J pošiljatev došla ; hvala! g. J. C. v L. Natisne se v prihodnjem. I listu; g. uč. Fr. S. v Motn. Poslanih reči nobene ne moremo"^ porabiti. Žitna cena. V Gorici po kaznanil ;u, drugej povsod po m e r n i k u prerajtana) a s 3 •a 1 03 ¦3 > H> .a >N Ime žita Celo Ljub Mari Vara Gor >> > > > > gld. i kr. 1 gld. | kr. gld. ! kr.' gld. kr. gld. 1 kr. Pšenica .... 4 j 8 4 40 3 65 3 80 2 50 3 8 2 80 2 70 2 70 — — Ječmen .... 3 - 2 50 — ¦ — 1 70 Ajda..... — ! — 2 50 3 20 1 20 Turščica .... 2 55 2 90 2 65 2 20 1 33 Proso (Pšeno) . . — — 2 50 2 40 — — — — Oves..... --- : --- 1 90 1 80 — I — 1 25 Krompir .... --- ' --- 1 ,50 — 85 1 30 — ! ! 2 35 2 " Knr/i na Dima ji 1. juniju. 5*/„ metalike . 61 gld. 70 kr. I Nadavek na srebro 122 gld. -Narodno posojilo 69 B 70 „ j Cekini .... 5 „ 86 Lnlerijne srečke. V Gradcu. 22. maja 1869: 9, 31, 7, 89, 61 Na Dunaju 22. „ 1869: 40, 51, 65, 76, 63 V Trstu 29. maja 1869: 64, 78, 62, 47, 30 V Lincu . 29. „ 1869: 66, 35, 79, 62, 43 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaju bo 5. junija, T Trstu in v Lincu 12. junija. Izdajatelj: A. Janežič. — Odgovorni vrednik: A. Umek. — Tiskar: J. in Fr. Leon. 5