ofeCono v QotovW> Leto XXI., št. 160 UpravmStvo: Ljubljana, tinafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 8124, 8124, 8126. fnseratm oddelek: LJubljana, Seien-Durgova uL — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. ?. — Telefon 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana «t 17.749. LJubljana, petek 12. julija 1940 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. CJrednlfttvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Sprehod po naših šolskih učilnicah »Jutro« je po sklepu šolskega leta načelo nekatera vprašanja, ki zadevajo temelje našega šolstva in od katerih je v mnogočem odvisen šolski uspeh. Kadarkoli se je govorilo o šolskem uspehu ali neuspehu, se je krivda vedno pripisovala le učnemu načrtu ali pa učiteljem. Toda poleg teh je še cela vrsta činiteljev. ki prav občutno vplivajo na uspeh in vzgojo učencev. Opozorili smo že na važnost zdravstvene zaščite. Veliko besedo imajo seveda tudi prilike, v kakršnih deluje posamezna šola, in splošne časovne razmere. Oglejmo si danes šolske prostore, v katerih morajo delovati šole. V tem pogledu razmere niti z daleka mso zadovoljive. To velja za vse panoge našega šolstva, še posebej pa glede našega srednjega šolstva. Število učencev se je na srednjih šolah od ustanovitve Jugoslavije skoro potrojilo Ob izbruhu svetovne vojne, v šol. letu 1913/14 jih je bilo na 14 srednjih šolah na ozemlju današnje dravske banovine 4686, ob koncu letošnjega šolskega leta pa 13.011! Takrat je imelo 164 oddelkov 160 učilnic, da-danes pa ima 310 oddelkov samo 218 učilnic, tako da jih manjka kar 92. To se pravi, da skoro tretjina razredov nima svojih učilnic in dve gimnaziji (drž. ženska v Ljubljani in II- realna v Mariboru) niti ne lastnega poslopja. Drz. ženska gimnazija v Ljubljani, ki je štela konec leta 732 učenk, je našla začasno zavetišče v dveh poslopjih, na učiteljišču in v mestni ženski gimnaziji. Ob začetku šolskega leta navadno ne ve, kje bodo njene učilnice. II. drž. realna gimnazija v Mariboru, ki je, imela letos 706 učencev in učenk, je pa imela dosedaj svoje prostore tudi v dveh različnih poslopjih ^ (v V esni m bivšem ženskem učiteljišču). Še bolj drastično se pa kaže vsa naša mi serija na učilnicah naših srednjih šol ako ugotovimo, da se sedaj uci 13 000 učencev in učenk v skoro istih poslopjih, v katerih se je učilo pred svetovno vojno samo 4700 učenčev m učenk. V tej dobi se je namreč sezidalo samo eno srednješolsko poslopje III. drž gimnazija v Ljubljani. Odpadlo pa je zato šolsko poslopje v Beethovnovi ulici Res se ie pridobilo meščansko-šolsko poslonje v Murski Soboti za tamkajšnjo gimnazijo in nekaj učilnic za uršulinsko gimnazijo v Ljubljani, zato pa bo kmalu popolnoma izgubljeno poslopje mestne ženske gimnazije v Ljubljani. . nnn Kaiko je mogoče poučevati 13.000 učencev tam, kjer se je pred svetovno vojno poučevalo le 4700 učencev? Odgovor se glasi: kot razredne učilnice se danes uporabljajo poleg vsakdanjih učilnic tudi fizikalne in kemične predavalnice, prezidani kabineti in pomožni prostori, 92 učilnic se napolni dvakrat na dan z dvema različnima razredoma, poleg tega pa sedi sedaj v posameznih razredih, kjer je pred vojno sedelo po 30 in manj učencev, po 50 m več. Povprečno je bilo pred vojno v razredu 28 učencev, danes pa na državnih zavodih skoro 43. Največje zlo za našo današnjo srednjo šolo je samo popoldanski pouk. Kakor smo že omenili, ga je imelo v preteklem šolskem letu 92 razredov, od tega v Ljubljani 55, v Mariboru 16, v Celju 14 in Murski Soboti 7 oddelkov. Šolska oblast bi dobila najjasnejšo sliko o popoldanskem pouku, aiko bi napravila anketo med prizadetimi starši in učitelji. Tu naj navedemo samo nekai slabih strani. Popoldanski pouk imajo večinoma oddelki I., II. in III. razreda. Ti razredi so najštevilnejši in zato« so učilnice popoldne vsaj enako natrpane ko dopoldne. Kakšen je zrak v učilnicah, v katerih je že dopoldne sedelo po 40 ali celo 50 učencev in v katerih je popoldne natlačenih zopet po 50 učencev, si lahko mislimo. Opoldanski odmor, ki traja komaj dobro uro, ne zadostuje, da bi bile učilnice res dobro prezračene Obleka učencev, ki imajo popoldanski pouk. izdaja po svojem duhu, v kakšnem zraku so sedeli. V zimskem času so učilnice popoldne mrzle — po naših šolah se ne kuri nikjer preveč — in kmalu tudi temne. Po kosilu ni noben učenec preveč dovzeten za pouk. V slabem zraku in temni, slabo razsvetljeni učilnici pa postane še slabši, duševno len. telesno izčrpan in zaspan. Izvrsten profesor, ki jako zanimivo poučuje. je potožil, vprašan po napredku nekega učenca, ki je imel popoldanski pouk. da je sicer brihten, toda v zadnjih urah vedno raztresen in zaspan. Popoldanski šolski pouk ni v stanu nuditi tistega napredka ko dopoldanski. Pouk traja do noči in ko pride otrok domov, je nesposoben za domače učenje, če je prisiljen, da se kaj uči ali riše. opravi 4o površno in brez zanimanja. Vse domače učenje odpade tedaj na dopoldne. Kako je pa s tem. vedo vsi starši, ki otrok pri dopoldanskem domačem po- Posveti v Monakovem končani Grof Ciano se je že vrnil v Rim, grofa Teleki in Csaky pa v Budimpešto - Teleklfeva izjava o popolnem soglasju med državniki vseh treh držav Monakovo, 11. julija. AA. (Štefani) Italijanski minister za zunanje zadeve grof Ciano je snoči s posebnim vlakom zapustil Solnograd ter odpotoval v Italijo. Na postaji so se od njega poslovili nemški zunanji minister v. Ribbentrop, italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri ter predstavniki krajevnih oblastev. Nekaj minut nato sta grof Teleki in grof Csaky s posebnim vlakom odpotovala na Madžarsko. Rim, 11. julija. AA. (DNB) Danes je prispel v Rim italijanski zunanji minister grof Ciano. V njegovem spremstvu je bil nemški veleposlanik v. Mackensen. Na postaji so grofa Ciana pozdravili uradniki zunanjega ministrstva ter člani nemškega veleposlaništva z opolnomočenim ministrom v. Bismarkom na čelu. Teleki zadovoljen z razgovori Budimpešta, 11. jul. AA. (Štefani) Davi ob 8. sta se ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister grof Csaky vrnila iz Monakova. Na kolodvoru jima je bil prirejen svečan sprejem. Pozdravil ju je predsednik vladne stranke. Po pozdravu je grof Teleki izjavil med drugim, da se vrača iz Nemčije z najboljšimi vtisi. Posebno je poudaril svojo hvaležnost vodji rajha, ki je v času borbe za življenje in smrt nemškega naroda našel še čas, da je sprejel madžarske državnike, ki so ga obvestili o nekaterih življenjskih vprašanjih Madžarske. Vodja rajha Adolf Hitler in zunanja ministra v. Ribbentrop in grof Ciano so poslušali razlago madžarskih državnikov z največjo pozornostjo ter so zavzeli stališče do vsakega vprašanja z razumevanjem in blagohotno. Velesili osi sta se na koncu sporazumeli o temeljih dolgotrajnega miru. Madžarsko javno mnenje mora spoštovati prijatelje, ki so stalno in iskreno na njegovi strani. Ljudstvo ima v tem trenutku dolžnost, da malo govori, da pa z zaupanjem nadaljuje s svojim delom, ter se pokori odredbam vlade. Skupno sporočilo, ki je bilo objavljeno po monakovskih razgovorih, je končal Teleki, je najboljši dokaz za tesno prijateljstvo, ki obstoji med tremi narodi in ki se je pri razgovorih, če je to sploh bilo še mogoče, še bolj poglobilo. Oficiozni »Pester Lloyd« poroča v zvezi s tem, da je prišlo pri razgovorih v Mo-nakovu do popolnega soglasja glede na-ziranj in vseh načrtov za ureditev perečih vprašanj. Hitler in Mussolini želita novi red v Evropi zgraditi na zdravi in pravični osnovi. Pričakovati je, zaključuje list svoja izvajanja, da bo Madžarska igrala pri tem dostojno vlogo, ki jo bo izvedla z modro zmernostjo in po svojih najboljših močeh. Teleki In Csaky v avdienci Budimpešta, 11. jul. p. Regent Horthy je danes opoldne sprejel v avdijenco ministrskega predsednika grofa Telekija to zunanjega ministra grofa Csakyja, ki sta mu poročala o razgovorih v Monakovu. oditev odločitve Madžarska bo na izpolnitev svojih zahtev napram Rumuniji počakala do konca vojne Budimpešta, 11. jul. o. (United Press.) Merodajni madžarski krogi izražajo zadovoljstvo z monakovskim sestankom in na-glašajo, da je bil s tem storjen velik korak naprej na poti k uresničenju madžarskih teženj. Prisotnost nemškega upravnega strokovnjaka dr. Gaussa, ki je tudi svoje-časno izdelal načrte za ureditev Češkoslovaške in Avstrije, daje povod za velik optimizem madžarskih krogov, čeprav se na drugi strani poudarja, da bi bilo še pre-uranjeno pričakovati neposredno že kake konkretne ukrepe. V madžarskih krogih pa so prepričani, da bo do tega prišlo takoj po končani vojni proti Angliji. Najtežja naloga madžarske vlade obstoji sedaj v tem, da pomiri madžarsko javnost in jo pripravi na to, da bo treba na izpolnitev madžarskih zahtev še nekaj časa počakati. Zaradi tega tudi ne bo takoj izvedena popolna demobilizacija, ker bi utegnilo to izzvati hudo opozicijo proti vladi, zlasti v madžarskih nacionalnih krogih. Berlin, 11. jul. o. (United Press.) V dobro informiranih madžarskih krogih zatrjujejo, da pomenijo monakovski razgovori velik uspeh Madžarske in da bodo rezultati vidni že v najkrajšem času, ki pa ga še ni mogoče v naprej točno določiti. V nemških merodajnih krogih tega ne potrjujejo in sploh ne dajejo nikakega pojasnila o rezultatih monakovskih razgovorov. V običajno dobro obveščenih nemških krogih vlada prepričanje, da so sicer na mona-kovskem sestanku podrobno razpravljali o problemih teritorialne revizije na jugovzhodu Evrope, vendar pa stremi vse prizadevanje Nemčije za tem, da rešitev tega problema ne bi oškodovaal ali ogrozila gospodarskih in političnih interesov Nemčije. Budimpešta, 11. jul. s. (Ass. Press.) Ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister grof Csaky sta se vrnila danes v Budimpešto z neprijetno nalogo, da sporočita, da mora Madžarska zaenkrat opustiti svoje zahteve po vrnitvi Transilvanije. Odgovorni madžarski krogi ne prikrivajo dejstva, da pomeni rezultat monakovskih razgovorov težak udarec za politiko sedanje madžarske vlade v zadnjem času, zlasti z ozirom na dejstvo, da je bila že izvedena mobilizacija ob rumunski meji. Zato je slišati glasove, da bi moglo priti do spremembe madžarske vlade, in da bi sedanjo vlado nadomestil režim, ki bi se naslonil popolnoma na Nemčijo. Madžarska še ni predložila končnih zahtev Bukarešta, 11. julija, s. (Reuter) V zvezi z včerajšnjo konferenco madžarskih državnikov v Monakovu prevladuje v rumun-skih merodajnih krogih prepričanje, da Madžarska doslej še ni v dokončni obliki postavila svojih zahtev napram Rumuniji. Kaj piše Cianov organ Rim, 11. julija, s. (Ass. Press) Glasilo zunanjega ministra grofa Ciana, Ust »Telegraf o« iz Livorna, pravi o monakovskih razgovorih, da sta Nemčija m Italija pripravili Madžarsko do tega, da opusti oboroženi nastop proti Rumuniji. S tem naj bi bil preprečen napad izvenbalkanskih sil na Balkan. V inozemskih novinarskih krogih tolmačijo to izjavo v tem smislu, da je mogoče pod izvenbalkanskimi silami razumeti samo Rusijo. Rim, 11. julija, s. (Ass. Press) Ravnatelj lista zunanjega ministra grofa Ciana Ansaldo pravi o monakovskih razgovorih, da so nemški in italijanski državniki v Monakovem dali madžarskim državnikom zagotovilo, da bo ostal status quo na Balkanu, ker je Balkanu sedaj potreben mir. V okviru splošne nove ureditve Evrope pa bodo madžarske zahteve upoštevane. Rumuni postajajo zopet samozavestni Bukarešta, 11. jul. s. (Ass. Press) Opaženo je, da se postavljajo danes rumunski merodajni krogi na bolj odločno stališče glede madžarskih in bolgarskih zahtev napram Rumuniji, očitno pod vplivom rezultata včerajšnjih monakovskih razgovorov. Tako so zatrjevali danes na merodajnih mestih, da Rumunija nikakor ne misli vpoštevati bolgarskih zahtev glede vrnitve južne Do-brudže. Prav tako zagotavljajo na merodajnih mestih v Bukarešti sedaj, da Rumunija ne bo odstopila Madžarski niti pedi uku radi svojih stanovskih in domačih opravil ne morejo nadzorovati. Ako je otrok vstal zgodaj, je zaspan popoldne v šoli, ako je vstal pozno, ne more v redu napraviti nalog in se naučiti lekcij. Učna snov, le enkrat predelana in nikdar ponavljana, ne ostane v glavi. Tako učenec tega, kar se je le dopoldne naučil doma. popoldne v šoli ne zna mnogo. In to, kar smo tu navedli, ne velja samo za slabo nadarjene učence, marveč za vse, ki niso res odlični. Dopoldne pri knjigah doma, popoldne pri poufcu v šoli, učencu ne ostane časa za bivanje v svežem zraku, za sprehode, ki so nujno potrebni za njegov telesni razvoj in duševno svežost. Poleg tega mu manjka časa za izven-šolsko telovadbo, učenje glasbe in tako zelo potrebno domače čtivo. Navedli bi lahko še celo vrsto temnih strani popoldanskega pouka. Naj to sliko spopolnijo še drugi, ki morajo prenašati bridkosti in težave tega pouka, šolska oblast in vsi, ki so po zakonu dolžni skrbeti za šolske prostore, pa naj vse to upoštevajo in čim preje pre- skrbe našim šolam dovolj učilnic. Če je število učencev neomejeno, naj se preskrbi tudi dovolj učilnic. 92 popoldanskih oddelkov zahteva 5 novih velikih šolsikih poslopij, najmanj tri v Ljubljani, eno v Mariboru, eno v Celju in povečanje v Murski Soboti, pri tem pa niso všteti oddelki, ki bi se morali na novo odpreti, ker so dosedanji prena-trpani. V drugih banovinah, zlasti hrvatski, se je v zadnjih letih sezidalo mnogo novih srednješolskih poslopij. Ako se bodo upoštevale dejanske potrebe na naših šolah, kar se tiče njihovih prostorov, potem se bo uspeh naših šol brezdvomno izboljšal in pritožbe in kritike bodo prenehale ali se vsaj izdatno zmanjšale. Ako resno mislimo z našo mladino, kadar govorimo o njej kot o naši bodočnosti, moramo najti tudi sredstva za njeno vzgojo. Vzgajati po 50 ali še več mladih razboritih ljudi v prenatrpanih in nezdravih učilnicah tako, kakor si to vsi želimo, je nemogoče. Tudi za šole je treba ne samo učnih načrtov in učiteljev, marveč tudi načrtnega gospodarstva. zemlje v Transilvaniji in da je pripravljena pristati edino na izmenjavo obmejnega prebivalstva. Manoileseu povabljen v Berlin Bukarešta, 11. jul. s. (Ass. Press.) Po informacijah iz uradnih rumunskih krogov je prejel novi rumunski zunanji minister Manoileseu vabilo od nemške vlade, da pride v Berlin, da raztolmači smernice rumunske zunanje politike, zlasti z ozirom na madžarske zahteve napram Rumuniji. General Antonescu zopet izpuščen Bukarešta. 11. itd. br. (SDA). Bivši vojni minister general Antonescu ki ie bil j predvčerajšnjim aretiran, ie bil danes zopet izpuščen, ker ie izjavil, da se bo vzdržal vsakega sovražnega dejanja proti se-danii vladi in da bo spoštoval obstoieče zakone. Rumunija ni več članica Društva narodov ženeva, n. julija, s. (Reuter) Tajništvo Društva narodov je prejelo danes uradno sporočilo rumunske vlade, da Rumunija izstopa iz Društva narodov. Bukarešta, 11. jul. AA. (Rador). Zuna_ nji minister Manulesco je dal tole izjavo: Z umikom Rumuni je iz Društva narodov je končno razpršena iluzija, pri kateri smo tako dolgo ostali. Od Društva narodov navzlic vsem obljubam in lepiim be_ sedam Rumunija ni nikoli imela stvarnih koristi, temveč jo je nasprotno ta avtomatski mehanizem zavlekel v politične akcije, ki so bile zanjo škodljive in v nasprotju z njenimi pravimi čustvi glede gotovih velikih in plemenitih nacij, ki so bile nasproti Rumuniji prijateljsko razpo_ ložene. Rumunija bo nadaljevala politiko pravega pojmovanja svojih interesov ter evropskega realizma in zato smatra, da njena prisotnost v Društvu narodov nima več nobenega smisla. Ukrepi glede rumunske petrolejske industrije Bukarešta, 11. julija. AA. (Štefani) Ru-munska vlada je izdala ukrepe proti nedovoljeni špekulaciji z delnicami rumunske petrolejske industrije. Dekret, ki je bil danes objavljen, je naperjen zlasti proti Angležem, ki imajo petrolejske delnice to jih skušajo sedaj za vsak primer prenesti na Amerikance. Stališče Rusije Washington, 11. jul. o. United Press poroča iz Moskve, da so v tamošnjih merodajnih krogih z velikim zanimanjem spremljali monakovske razgovore, vendar pa poudarjajo, da sklepi, ki so bili sprejeti, za Sovjetsko Rusijo niso obvezni, kajti Rusija vodi popolnoma samostojno politiko. Madžarsko-b&lgarski trgovinski dogovor Budimpešta. 11. juL AA. (MIT). Kot rezultat oogajani ie bil včerai v Budimioe-šti podpisan madžarsko-bolgarsfci sporazum. na osnovi katerega se določa za eno leto okvir trgovinske izmenjave. Na osnovi tega sporazuma so bili dosedanii kontingenti znatno zvišani. Napetost med Runiunifo in Bolgarijo popustila Rim, 11. jul. br. (SDA) »Gazetta del Popolo« poroča, da je po posredovanju osi Rim—Berlin napetost med Rumunijo in Bolgarijo znatno popustila. Rumunija je umaknila svoje čete z bolgarske meje na skrajni rob onega ozemlja, ki ga zahteva Bolgarija. Nova obrambna črta, ki so jo začeli graditi Rumuni, poteka izven Do-brudže. Danes izredna seja turškega parlamenta Ankara, 11. jul. s. (Ass. Press) Tuaiškl parlament je bil Sklican za jutri k izredni seji. Pefainova vlada dobila Izredna pooblastila Francosko narodno predstavništvo jih je odobrilo v sredo zvečer s s&9 glasovi proti 80 ženeva, 11. jul. s. (Reuter). Kakor poročajo iz Vichyja, je snoči nacionalni kon-vent s 569 proti 80 glasovom odobril vladi maršala Petaina izredna pooblastila. 15 navzočih poslancev to senatorjev ni glasovalo. Mnogi drugi poslanci to senatorji so se pismeno ali brzojavno opravičili. Na seji je bila prečitana tudi opravičilna brzojavka bivšega ministrskega predsednika Daladie-ra, ki se mudi v Severni Afriki. Ko je bilo imenovano njegovo ime, so nekateri desničarski poslanci priredili demonstracije proti Daladieru. Tedaj pa se je dvignil predsednik parlamenta Herriot ter je v vehe-mentnem govoru nastopil v Daladierovo obrambo. Predsednik vlade maršal Petain na seji konventa ni bil navzoč. Vladino izjavo je čital na seji podpredsednik vlade Laval, ki je tudi sporočil, da maršal Petain pristaja na ljudsko glasovanje o novi ustavi. Berlin, 11. jul. s. (DNB). Nemški radio komentira razvoj političnega položaja v Franciji ter pravi, da nemški listi spremljajo ta razvoj sicer z zanimanjem, da pa vzbuja pri njihovem presojanju veliko rezervo to začudenje, dejstvo, da nastopajo avtoritativno sedaj v Franciji isti politiki, ki so še nedavno delali to mislili še čisto v nasprotnem duhu. ženeva, n. julija. AA. (Štefani) V Vichyu stalno krožijo glasovi, da bo predsednik republike Lebrun odstopil. Za novega predsednika republike naj bi bil izvo- ljen Petain, vlado pa bi vodil triumvirat Laval, Marquet to Weygand, kar pa uradno še ni potrjeno. Vlada maršala Petaina bo predpisala Se v toku tega tedna uredbo, ki bo služila kot začasna osnova za sodelovanje med vlado ter sedanjim narodnim predstavništvom, dokler ne stopi v veljavo nova ustava. Vlada bo imela že sedaj odločilen vpliv na delo parlamenta in senata. Plebiscit o novi ustavi, ki naj bi imel pomen njene ratifikacije, ne bo istočasno s prvimi volitvami v novo predstavništvo, temveč bosta to dva posebna akta. New York, ll. julija. AA. (DNB) »Chi-cago Daily News« objavlja zanimivo poročilo iz Vichyja. Zunanji minister Baudoin je izjavil, da Francija je in ostane demokratična. Po novi ustavi bo predsednik vlade obenem tudi poglavar države z razširjenimi pooblastili, da bi mogel takojj odstraniti morebitne težave. Nikdar ne bo maršal Petain ali kateri drugi član vlade vladal kot diktator. Volitve v parlament bodo še naprej demokratične. Francoski mornarji iz Aleksanidirije v Siriji Kairo, 11. julija, s. (Reuter) Več sto francoskih mornarjev z vojnega brodovja, ki je zasidrano pred Aleksandrijo, je v smislu sporazuma, ki je bil dosežen med poveljstvoma angleškega to francoskega brodovja, danes odpotovalo v Sirijo. Nemško vojno poročilo Nemške podmornice potope tedensko po IOO.000 ton sovražnega trgovinskega brodovja Berlin, 11. julija. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo sporoča: Uspešne letalske akcije proti britanskemu otočju, o katerih so že javljala zad_ nja poročila, so imele po dobljenih poročilih za rezultat uničenje ene 10.000 tonske križarke in več trgovskih ladij (skupno 21.000 ton). Razen tega je bila poško_ dovana ena križarka in 7 trgovskih ladij, med katerimi je bila tudi ena tankovska ladja. Vse te ladje so bile tako poškodovane, da jih je lahko smatrati za izgubljene. Nada letala so imela včeraj znatne uspehe pri bombardiranju letališč v jugovzhodni Angliji ter pri bombardiranju prista. niških naprav na jugovzhodni obali Anglije, naprav vojne Industrije in municij-skih skladišč. V pristaniščih so nastale eksplozije in veliki požari, zlasti v skladiščih tekočega goriva v Themsbroku ter Scotlandu. i Letalski napad na letališče v Amlensu je izvedlo 7 britanskih bombnikov. Napad se je končal a tem, da ao Mi val bomb. niki zbiti, kakor je to že javilo posebno poročilo. O priliki letalskega napada na neki konvoj v Kanalu se je razvila letal., ska borba, v kateri je bilo zbitih 10 sovražnih letal. Preteklo noč ni bilo letalskih napadov na nemško ozemlje. V letalskih borbah včeraj je bilo zibitih skupno 35 sovražnih letal, naših letal pa se 7 ni vrnilo na oporišča. V gospodarski vojni proti Angliji se uspešno udejstvujejo podmornice, ki so v zadnjih 6 tednih do 8. julija potopile 600.000 ton sovražnega trgovskega brodovja. Nemške podmornice potope tedensko po 100.000 ton sovražnega brodovja. Nastop našega poslanika v Moskvi Moskva, 11. jul. s. (Tas.) Danes Je sprejel predsednik Sovjetske Unije Kalinin ju-goslovenskega poslanika dr. Gavrfloviča, ki mn ie ob tej priliik izročil svoja pove* rilna pisma. HaliSax o ižnjem vzhodu Egipt in Turčija vztrajata pri vseh obveznostih, izvira* jočih iz pogodb z Anglijo Pogodba s Turčijo nespremenjeno trdna London. 11. juL s. (Reuter). V zgomii zbornici ie poročal danes »opoldne zunanji minister lord Halifax o političnem položaju na Bližnjem vzhodu, zlasti oa o angleško- egiptskih odnošajih. Odnošaji med Anglijo in Egiptom Predvsem ie poudaril, da ie Egipt takoj, ko je Italiia napovedala vojno Angliji in Franciji, prekinil diplomatske in trgovinske cdnošaie z Italiio in izdal vse druge ukrepe, ki jih določa angleško-eaipt-ka pogodba. Angleška vlada po vstopu Italije v voino v nasprotju z drugimi poročili od egiptske vlade ni nikdar zahtevala, da bi napovedala Italiii vojno. Očitno oa ie. da so angleške čete v Egiptu, ki so bile na prošnjo egiptske vlade same močno oia-čene. začele z vojaškimi operacijami proti Italiii iz egiptskega ozemlia. Anglija ie trdno odločena, da izpolni svoie obveznosti napram Egiptu, čegar položai ie po vstopu Italije v voino povečana nevarnost Egiptski narod se popolnoma zaveda, da so njegovi interesi nerazdružno zvezani z interesi Anglije. V Egiptu vedo. da ie po vstopu Italiie v oino povečana nevarnost za Egipt sam in za angleško-egiptski Sudan. Po italijanski okupaciji Libije. Albanije in Abesiniie si v Egiptu ne delaio nobenih iluzij glede obsega stremljenj totalitarnih držav. Pod takimi okoliščinami je popolnoma razumljivo, da ie izdal Egipt izredne ukrene za oiačenie svoie obrambe in za zaščito iavne varnosti v državi. ki jih angleška vlada v celoti odobrava. Kralj Faruk se drži vseh obveznost. izvira j očih iz angleško-egiotske pogodbe in so odnošaji Angliie do egiptske vlade popolnoma zadovoliivi. Kar se tiče francoskega voinega brodovja pred Aleksandrijo. ie bilo po medsebojnem sporazumu poveljstev angleškega in francoskega voinega brodovia deloma razoroženo. in so bile njegove posadke reducirane. Ostali francoski mornarji se bodo preko Sirije vrnili v Francijo. Položai v Palestini ie miren in vlada razen izolirane razbojniške aktivnosti v notranjosti dežele mir. Vstop Italije v vojno ie celo povzročil, da so se ojačila čustva za Anglijo med vsemi sloii prebivalstva. tako da sedai tako Zidie kakor tudi Arabci sodelujejo pri izvajanju izrednih obrambnih ukrepov. S Turčijo se smatra Angliia slei ko prej vezano z najtesnejšimi vezmi. Angleška vlada popolnoma razume in upošteva okoliščine, ki so vodile turško vlado k odločitvi, da ie ostala nevojujoča se država. Vse svoie odločitve ie soreiela turška vlada vedno v ozkem stiku z angleško vlado. Medtem ie ostala poeodba o medsebojni pomoči med Anglijo in Turčijo nespremeni eno trdna, enako pa tudi prijateljstvo med obema državama, na katerem temelji ta pogodba. Prepričan sem, da bodo narodi na Bližniem vzhodu ostali zvesti lojalnim principom, za katere se bori Anglija v sedanji vojni. Anglija je dovoli močna, da v primeru potrebe nudi svojim zaveznikom v tem delu sveta svojo pomoč in podporo. V spodnji zbornici ie stavil poslanec Wedgewood na podtajnika za zunanje zadeve Butlerja pismeno vprašanje, ki pravi med drugim: »Ali je angleška vlada vzpostavila stike z bivšim abesinskim ce-carjem Haile Selasijem? Ali ga bo priznala kot legalnega vladarja Abesiniie in polnopravnega svoiega zaveznika v voini z Italijo? Ali bo v primeru zmagovitega izida voine Angliia zasigurala Abesiniii zopet neodvisnost? Ali ie vstopila angleška vlada v stik z abesinskimi poglavarji, da koordinira z njimi svoje vojaške operacije proti Italiji? V pismenem odgovoru ie odgovoril pod-tajnik za zunanje zadeve Butler na vsa vprašanja z: da. čeravno seveda ne more povedati vlada parlamentu vseh podrobnosti. vendar lahko izjavi, da priznava pomen dejstva, da na vse načine oslabi vojaške akciie Italiie v Severni in Vzhodni Afriki ter v Abesiniji. Minister Greewood ie sporočil, da je bila angleško-francoska komisiia za nakuo vojnega materiala v Zedinjenih državah sedaj razpuščena. da pa ostane angleška komisija še nadalje v Zedinjenih državah. Tudi sprejemna komisija za blago v Londonu. ki ie doslei koordinirala angleška in francoska naročila, ie razpuščena in bo sprejem blaga iz Zedinienih držav vodil poseben urad pod vodstvom podtajnika ministrstva za plovbo. V Kanadi bo od-slei oddaiala naročila za voini material za Anglijo direktno kanadska vlada. Trn umirjanje Anglije % letali vedno večje Letalske bitke, ki so se razvile v sredo, so bile najhujše v dosedanji vojni London, 11. jul. s. (Reuter). Komunike, ki ga je izdalo davi letalsko ministrstvo, javlja, da je bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih skupno 14 nemških letal, 23 nadaljnjih pa je bilo tako poškodovanih, da se najbrže niso mogla vrniti v svoja oporišča. Angleži so izgubili v včerajšnjih letalskih bitkah nad Anglijo 2 lovski letali, toda pilot enega izmed njih se je rešil. Včerajšnje letalske bitke so bile največje, kar se jih je doslej vršilo nad Anglijo. Glavni boji so se razvili nad južno in južno-vzhodno angleško obalo ter so trajali tako rekoč ves dan. Največja bitka se je vršila med skupino 70 nemških bombnikov in lovskih letal ter angleškimi lovci tipa Spitfire. V tej bitki so Angleži sestrelili 6 dvo-sedežnih nemških lovcev ter poškodovali 8 drugih, poleg tega pa je bil sestreljen en bombnik tipa Heinkel. Bitka se je vršila nad kentsko obalo, nemška letala so letela v višini 2000 do 4000 m v formaciji. V sredi so bili bombniki, okoli njih pa najprej lovska letala tipa Messerschmitt 110, nato pa lovska letala Messerschmiett 109. Druga bitka se je vršila v bližini angleške obale, ko je skupina 9 nemških bombnikov tipa Heinkel v spremstvu 50 lovskih letal napadla konvoj angleških ladij. Dva nemška bombnika sta bila poškodovana, dve lovski letali pa sta bili sestreljeni. Zjutraj je eskadrila lovcev Spitfire napadla nemški bombnik Dornier, ki ga je spremljalo 30 lovskih letal. Ob tej priliki sta bili sestreljeni dve nemški lovski letali in poškodovani dve drugi. Istočasno je bil v borbi z drugo skupino 12 nemških lovskih letal sestreljen en nem-šik aparat, dva druga pa sta bila poškodovana. Pozneje se je vršila nova bitka s skupino bombnikov tipa Dornier obdanih od lovskih letal. En bombnik in eno lovsko letalo sta bila sestreljena. Nemška letala so metala včeraj tudi bombe in sicer na več mestih v južnovzod-ni in južnozapadni Angliji ter v Walesu. Bilo je več človeških žrtev. London, 11. julija, s. (Reuter). Notra_ nje ministrstvo je izdalo zjutraj komunike, ki javlja, da so nemška letala ponoči vrgla več bomb na zapadno, južnovzhodno in srednjo Anglijo. Napadi so zahtevali nekaj človeških žrtev v dveh mestih v južnovzhodni Angliji. Na vojaških objektih škoda ni bila povzročena. V drugem komunikeju, ki ga je izdalo letalsko ministrstvo popoldne, je sporočeno, da so nemška letala danes zjutraj metala bombe na vzhodno angleško obalo. Zadeta je bila neka železniška postaja ter je bilo pri tem več oseb ubitih. Drugi na. pad je povzročil nekaj škode v nekem malem mestu v srednji Angliji. Več oseb je bilo ubitih in nekaj otrok je bilo ranjenih od drobcev stekla. Nad Kanalom je bil zjutraj sestreljen nemški bombnik. Trije bombniki so bili po še nepotrjenih poročilih sestreljeni danes nad južnozapadno Anglijo. Izredni zakoni London, 11. jul. s. (Reuter). S kraljevimi dekreti je bilo nocoj objavljenih več novih izrednih zakonov, ki imajo namen, da ojačijo obrambo države za primer sovražnega vpada .Predvsem ima notranji minister odslej pravico, da poseže v primeru potrebe v lastninsko pravico s tem, da odredi gradnjo obrambnih naprav na poljih in odprtih ozemljih. Nadalje sme odrediti notranji minister izpraznitev gotovih hišnih prostorov. Prepove tudi lahko cestni promet. Delavski minister ima odslej pravico, da ureja vse mezdne spore in prepove vsako stavko. Prav tako sme minister odpraviti plačane delavske praznike, ki so bili od lanskega leta v veljavi. Poljedelski minister sme kaznovati vsako zlobno poškodovanje produktov žetve. V evakuiranih ozemljih lastnikom hiš in najemnikom ni treba plačevati najemnine, kakor tudi ne pristojbin za plin, elektriko, vodovod itd. Evakuacija angleških otrok opuščena London, 11. jul. s. (Reuter). Kakor po ročajo iz merodajnih angleških'krogov, bo načrt za evakutacijo angleških otrok v do-minione odložen ali pa celo popolnoma opuščen. Kot razlog za to spremembo načrta navajajo težave v nabavi potrebnega števila ladij za prevoz otrok. Angleška vlada proučuje položaj ter bo v enem ali dveh dneh podala o zadevi poročilo parlamentu. Za primer, da se vlada odloči za opustitev načrta o evakuaciji, bo prepovedano tudi vsem zasebnikom poslati iz lastnih sredstev otroke preko morja, tako da ne bo mogoče delati razlik med otroki bogatih in revnih staršev. Poročila o opustitvi načrta za evakuacijo pa so že zdaj naletela na mnoge kritike, tako v Avstraliji, Novem Zelandiu in Kanadi, kakor tudi doma v Angliji. Skupna obramba Irske in Ulstra propadla Belfast, 11. julija, s. (Reuter) V ulstr-skem parlamentu je sporočil danes ministrski predsednik lord Cragavon, da je irski ministrski predsednik de Valera dokončno odklonil predlog ulstrske vlade za skupno obrambno akcijo Irske in Ulstra. Ta zadeva je s tem končana, Je dejal lord Cragavon, vsaj kolikor se mene tiče. Predlog, da naj bi Ulster v sedanji težki krizi proglasil nevtralnost, je nečasten. Ulster je v vojni in bo ostal v vojni ob strani angleškega imperija do konca. ! Italijansko vojno poročilo Angleška bojna ladja „Hood" in velika matična ladja „Ark Royal" hudo poškodovani Praga dobila komisarja Praga, 11. julija. AA. (DNB) Državni predsednik je imenoval namestnika državnega predsednika Alojzija Riha za komisarja praške občine. Nov komandant v Leningradu Moskva, 11. jul. (DNB). »Krasnaia Zvezda« poroča, da ie za novega poveljnika leningrajskega voinega okrožia imenovan general Kirkunov. Niegov prednik general Mereckov ie bil pred kratkim imenovan za armadnega generala Moskva popravlja japonska poročila Moskva, ll. julija. AA. (Tass) Agencija Domej je objavila o priliki tretje obletnice japomsko-kitajske vojne uradno poročilo japonskega glavnega generalnega štaba o uspehih vojaških operacij na Ki_ tajskem v treh letih. Poročilo govori tudi o dogodkih na meji Mandžukua in Zunanje Mongolije ter pravi, da so Japonci v bojih na tej meji sestrelili 1340 sovjetskih letal, na letališčih samih pa uničili 30, dočim so Japonci na meji Mandžurije in Zunanje Mongolije izgubili le 138 letal. Agencija Tass je pooblaščena izjaviti, da ti podatki japonskega generalštaba ne samo ne odgovarjajo resnici, temveč so naravnost smešni. Po uradnih podatkih ge_ neralštaba rdeče vojske so Japonci na meji Mongolije in Mandžurije izgubili od 15. maja do 30. avgusta 1939 skupno 589 letal. V istem času je mongolsko-sovjetsko letalstvo izgubilo 106 aparatov. Razen tega je od 30. avgusta do 15. septembra 1939 mongolsko-sovjetsko letalstvo izgubilo še 37 letal. Japonci so ves čas, odkar so trajali spopadi na meji mongolske republike in Mandžukuo, izgubili 660 letal. Finska zunanja politika Helsinki, 10. julija. AA. Finski zunanji minister prof. Witing je imel včeraj v poslanski zbornici govor o zunanji finski politiki. Bavil se je tudi s trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena med Nemčijo in. Finsko, ter je med drugim dejal, da pomeni nekako prijateljsko rokovanje Nemčije in Finske. S trgovsko pogodbo s Sovjetsko unijo si je Finska zagotovila pokritje svojih potreb. Ce se bo Finski posrečilo razviti svoj izvoz v tisti meri, kakor si to vlada zamišlja, bo obseg finske zunanje trgovine dvakrat večji, kakor pa hd bilo možno pričakovati. Obseg finske zunanje trgovine pa bo kljub temu še znatno manjši kot v zadnjem mirnem letu. Finski narod želi ohraniti dobre odnošaje z vsemi sosedi. Finski narod se zaveda, da ima vsak narod pravico urejati svoje življenje po lastni volji in bo to tudi v bo_ doče imel vedno pred očmi. Japonsko-ameriški spor To^o, 10. julija, s. (Ass. Press) Japon-sko-ameriški spor v šanghaju se je sedaj poostril v toliko, da se čuti v sporu prizadeto tudi japonska mornarica, češ da so Američani zlostavljali tudi japonske mornarje. ^ . . Sanghaj, 10. julija, z. Zaradi zadnjega incidenta med japonskimi orožniki in ameriškimi mornarji se je napetost med Japonsko in Zedinjenimi državami zelo poostrila. Poveljnik japonskega orožništva je poslal poveljniku ameriške mornariške pe-šadije zahtevo, naj se v določenem roku opraviči in obžaluje svoje postopanje napram japonskim orožnikom. Japonski poveljnik je izrecno dodal, da lahko samo tedaj prepreči nadaljno oboroženo akcijo, če se to takoj zgodi. Ameriški poveljnik pa je to japonsko zahtevo odklonil. Roosevelt kongresu Novi krediti za obrambo — uporabile svojega Washingt0n, 11. juL sb. (Ass. Press). Ameriški senat je sinoči odobril kredite v znesku 4 milijard dolarjev za izpopolnitev ameriške obrambe. Obenem pa je sino_ čd poslal predsednik Roosevelt kongresu poslanico, v kateri predlaga za ameriško obrambo zopet nove kredite v višini 4834 milijonov dolarjev. V svoji poslanici pravi predsednik med drugim: Svobodni možje in svobodne žene Zedinjenih držav so trdno odločeni, da ostanejo svobodni. Amerika se zaveda groženj novega suženjstva, pod čigar jarmom ljudje ne smejo več svobodno misditi, svobodno govoriti in svobodno poslušati, čim bolj se množe nevarnosti, tem boflj narašča odločnost vsega ameriškega naroda, da se postavi v bran. Amerika ni ostala ravno, dušna, ko je videla, kako podlega narod za narodom. Amerika tudi budno spremlja kako se veliki angleški narod vedno odločneje bori v trdnem prepričanju in v globoki veri v končno zmago. Nadalje pravi Roosevelt, da morajo Ze-dinjene države poskrbeti na najpopolnejši način za svojo obrambo. Predvsem mora biti ameriška mornarica tako močna, da bo kos vsaki možni kombinaciji sovražnih zvez proti Zedinjenim državam. Povišano mora biti tudi število vojaštva ameriške kopne vojske na 1,200.000 mož, ki se jim naj v primeru vojne pridruži nadaljnjih 800.000 rezervistov. Letalstvo mora dabi- Zedinjene države ne bodo orožja za napad ti 15.000 novih letal za vojsko in 4000 za mornarico a vsemi potrebnimi dodatnimi motorji. Utemeljujoč nove predloge pravi predsednik Roosevelt, da je narod za narodom padel pod udarci napadalcev, mnogi veliki narodi pa so še v borbi. Svojih novih velikih obrambnih sredstev Zedi-njene države ne bodo porabile za napadalne namene in vojaštvo ne bo poslano, da se udeleži vojne v Evropi, pač pa bodo Zedinjene države branile in odbile vsak napad nase in na zapadno poloblo. VTashington, 11. juKja. A A. (Reuter). Pomočnik vojnega ministra Johnson smatra, da bo imela ameriška vojska januarja prihodnjega leta z ozirom na izvajanje j Rooseveltovega načrta skupno 24.591 letali. Washington, 11. julija, s. (Ass. Press). Ameriški obrambni odbor je izdali zadnje dni letalskim tvornicam naročila za nova letala v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Nadaljnja naročila bodo izdana v prihodnjih dneh. Potean ko sta včerajo be zbornici sprejeli zakon o izrednih kreditih za ameriško vojno mornarico v znesku 4 milijard dolarjev, je bil danes zakon predložen predsedniku Rooseveltu v dokončni podpis. Washington, U. jul. AA. (Reuter). Senat je s 66 proti 16 glasovom ratificiral imenovanje polkovnika Knoxa za ministra vojne mornarice. Nekje v Italiji, 11. julija. AA. (Štefani) Poročilo vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile pravi: Z naknadnimi poizvedbami je nesporno ugotovljeno, da so enote italijanskega voj-: nega letalstva na svojem pohodu 9. julija blizu Balearskih otokov poškodovale in zažgale veliko britansko bojno ladjo »Hood«, ki ima 42.000 ton. Razen tega sta dve težki italijanski bombi zadeli tudi poveljniški most velike britanske matične ladje za letala »Are Royal«, kar se je nedvomno in točno ugotovilo iz fotografskih posnetkov. Med pomorsko bitko, ki je bila v Jonskem morju, sta bila dosežena dva polna zadetka z bombo na neki britanski linijski ladji. V teku je še preiskava, da bi se točneje ugotovila škoda, ki jo je pri tej priliki utrpel nasprotnik. Ta preiskava bo ugotovila ne samo škodo sovražnika med borbo v Jonskem morju, temveč tudi škodo, ki mu je bila prizadejana pri italijanskem le-i talskem napadu na britansko mornarico i južno od Krete. Včeraj sta bila izvedena dva nova bomb-I na napada na britanske pomorske sile na Malti, in sicer eden zjutraj, drugi pa proti večeru. Bombardiranje je bilo izredno hudo in so ugotovili letalci več požarov in težkih eksplozij, ki so močno poškodovale pomorsko-tehnične naprave v pristnišču. Naši bombniki so zbili tri sovražna lovska letala, medtem ko se dve itailjanski letali nista vrnili v svoja oporišča. O pomorski bitki pri Malti Rim, 11. julija. AA (Štefani) O pomorski bitki pri Malti poročajo naslednje podrobnosti: Topovi italijanskih križark so začeli streljati z razdalje 26 km. Borba med italijanskimi in angleškimi linijskimi ladjami je trajala 15 minut. Zadržanje italijanskih ladij je bilo odlično. Četrti strel z oklopnic »Cavour« in »Cesare« je zadel neko angleško oklopnico. Jasno se je videlo, kako so se na neki sovražni linijski ladji trudili, da bi pogasili požar. Istočasno so italijanske 10.000 tonske križarke začele srdito streljati proti angleškim ladjam. V trenutku najhujše borbe so italijanski ru-šilci navzlic srditemu sovražnemu ognju prešli v napad ter spustili torpeda. V tej borbi je bila torpedirana neka nasprotna ladja in so bila zbita tri sovražna letala. Italijansik bombniki so večkrat točno zadeli nasprotne ladje. Po prvih 15 minutah borbe sovražnik ni kazal več želje za nadaljevanje borbe in je smatral, da je boljše, če se umakne, ker so bile gotove enote zadete. Sovražna mornarica se je oddaljevala v smeri proti jugu in na ta način opustila svoj prvotni namen, da bi napadla italijansko obalo. Vse italijanske vojne ladje so se vrnile v oporišča. Zadeta je bila samo ena italijanska ladja, a bo škoda že v nekaj dneh popravljena. To dokazuje odlično odpornost materiala, iz katerega so zgrajene italijanske vojne ladje. Tudi posadka italijanskih vojnih ladij je pokazala v tej borbi visoko moralo in noben trenutek ni bilo videti, da bi se bala sovražnika, ker je bila prepričana, da bo v tej borbi zmagala. Ugotovitve angleške admiralitete London, 11. julija, s. (Reuter) Admira-liteta je objavila popoldne poročilo, ki pravi, da so včeraj letala vojne mornarice napadla neko luko severno od Auguste v Siciliji. Pri tem sta bila potopljena z bombami en italijanski rušilec in ena municij-ska ladja. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta. V drugem komunikeju Javlja admira-liteta v zvezi z italijanskim poročilom, da sta bili zadeti angleška linijska ladja »Hoodc in nosilec letal »Ar k Royal«, da je javil poveljnik zapadnega angleškega brodovja v Sredozemlju, da so sicer pri napadu italijanskih bombnikov na brodovje padle bombe v bližini angleških ladij, vendar ni nobena bomba nobene angleške ladje direktno zadela. Na angleških vojnih ladjah ni bila povzročena niti škoda, niti ni bilo žrtev, pač pa so protiletalski topovi na angleških vojnih ladjah sestrelili štiri italijanska letala in poškodovali več drugih. Dnevno povelje generala Prkola Rim, 11. julija. AA (DNB). Načelnik generalnega štaba italijanskega letalstva, general Pricolo, je izdali naslednje dnevno povelje: Dneva 8. in 9 julija označujeta sijajno delovanje našega letalstva, ki bo ostali o znamenito za vso to vojno, ker predstavlja prvikrat klasičen primer mno-žinske akcije letalskih enot proti pomorskim enotam. Rezultati te akcije so bili v vsakem pogledu odlodiiini in učinkoviti. Dve najmočnejši sovražnikovi pomorski eskadri sta 9e namenili proti našemu polotoku z najhujšimi uameni proti nam. Naše letalstvo ju je imelo stalno pod svojim nadzorstvom, ter ju ni niti trenutek pustilo na miru. temveč ju je nepretrgoma bombardiralo z velikim uspehom. 300 letal z najbolj oddaljenih oporišč Egejskega morja, iz Libije, Apulije Albanije, Sicilije in Sardinije je večkrat zadelo sovražne pomorske enote navzlic močnemu delovanju protiletalskega topništva Sovražne pomorske enote so bile prisiljene zaradi napada našega letalstva stalno meniati smer plovbe. Naši bombniki so v tesnem sodelovanju z našo slavno mornarice onemogočila izvedbo namer sovražnih eskader, ki so morale zapustiti naše vode, ne da bi doseglo svoj namen. Iz verodostojnih nevtralnih virov ter na podlagi fotografskih dokumentov so bile ugotovljene težke poškodbe, ki jih je naše letalstvo prizadelo angleškim ladjam. Vedenje naših letalskih posadk je bilo zgledno, prav take pa tudi organizacija m izvedba celotnega manevra. Vse to potrjuje dejstvo, da smo pri vsej tej akciji izgubili samo tr- letaka. Kenijsko vojno poročilo Kairo, 11. juL a. (Reuter) Današnje kenijsko vojno poročilo pravi, da so v torek Italijani izvedli silovit napad na angleško Mojalo. Borbe ae nadaljujejo. Mesto Burna v Keniji so bombardirala italijanska letala. Z drugih delov bojišča ni ničesar poročati. Akcije angleškega letalstva Kairo, 11. julija, s. (Reuter) Današnji komunike poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu pravi, da so angleški bombniki izvedli zopet vrsto uspešnih napadov na vojaške objekte v Libiji in italijanski vzhodni Afriki. Italijanski bombniki so bombardirali včeraj Sidi Baran. Povzročene je bilo le malo škode in žrtev med prebivalstvom ni bilo. Angleški bombniki tipa Blenheim so bombardirali bencinsko skladišče pri Tobruku ter ga z direktnim zadetkom zažgali. Nadalje je bilo izrednih več napadov na letališče v Makaki v Eritreji. Pri napadu 9. julija je bil zadet eden Izmed hangarjev, ki je takoj pričel goreti. Drugega dne so bile zadete pri novem angleSkem napadu zgradbe ob letališču ter je izbruhnilo več požarov. Pri novem napadu včeraj, ki so ga izvedli bombniki skupno z lovskimi letali, so angleška lovska letala s strojniškim ognjem uničila tri italijanska letala na letališču. Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška letala. V teku " bombnega napada italijanskih bombnikov na Malto so včeraj angleška lovska letala sestrelila dve Italijanski letali, tretje pa je bilo najbrže istotako uničeno. Pri napadu je bil ubit na Malti en civilist, tri osebe pa so bile ranjene. Materialna škoda je majhna. Prvi seznam izgub italijanskega letalstva Rim, 11 julija. AA (DNB) Vrhovno poveljstvo je objavlo prv seznam izgub italijanskega letalstva Po tem poročilu znašajo izgube italijanskega letalstva v vojni proti Franciji jn Anglij; >>d začetka sovražnosti pa do 30. junija 76 mrtvih, 103 ranjene in 75 izginulih. Italijani sami potopili ladjo „Reuialou Rim. 11. iulija. AA. (DNB) Spričo poročila iz Sidneva da se ie potopila italijanska čezmorska motorna ladia »Romo-lo«. izjavljajo v dobro poučenih itali;an-skih krogih. da so ladjo potopili na ukaz poveljnika, da ne bi padla v roke sovražnika. Nesreča pamika^^Pagasiini44 Rim, 11. iulija. AA (DNB). Ladia »Pa-ganini«. ki ie 27. junija odolula iz Barija proti Draču z 920 vojaki in 30 člani posadke. se ie po poročilu agencije Štefani 28. junija ob 8. zjutrai 12 km pred Oračem vnela in okrog 12. potopila O priliki katastrofe ie izgubilo življenje do p"d-t-kih uradnega seznama italijanskega vrhovnega poveljstva 214 Italijanov in 6 Albancev. Eksplozija v Mcdani Rim, 11. julija AA. (DNB) V neki tovarni v Modeni je nastala eksplozija. Ubitih je bilo pet oseb. Eksplozija je bila tako močna, da so v okolici popokale vse šipe. Neko truplo je vrglo 50 m daleč od kraja, kjer se je pripetila eksplozija. VoldeF^arss v sovjetski državol službi Kovno, 10. jul. j (DNB). Kakor se do-znava iz zanesljivega v^ra je bil bivši litovski ministrski predsednik Voldem-ras, ki je kmalu po vkorakanju sovjetske vojske v Litvo, pobegnil v Italijo, a se je pred par dnevi vrnil v svojo domovino, takoj aretiran. Sedaj je sprejel sovjetsko državljanstvo ter je bil zopet izpuščen. Odpotoval je v Moskvo, kjer mu j? bila poverjena ureditev latinskega instituta na moskovski univerzi. Zunanji ntfmvf"* S a® i Bcrerad, n. jul. p Zvečer ie bilo objavljeno uradno poroči'o. da ie zunanji minister g. dr. Cincar Markovič težie obolel ter mora po naročilu zdravnikov o tati v postelji. G. Cincar Markovič ima hudo angino in ie imel včeraj visoko temperaturo in preceišnie bolečine Danes ie temperatura že znatno popustila, vendar pa ie gr!o še zelo zateklo in so bolečine še vedno znatne Zdravniki upajo, da bo bolezen potekla brez komplikacij. Neurja v E?>3sni in Hercegovini Mostar, n. jtilija. o. Nad Mostarjem m okolico je danes besnelo hudo neurje. Strela je ubila štiri ljudi, dve hiši pa sta se porušili. Neurje je trajalo vec ur. Vmes je padala debela toča, ki je napravila posebno veliko škodo na tebačnih nasadih. Tudi v brčkem srezu je prišlo do preloma oblakov ter so zaradi nalivov nastale pravcate poplave, ki so po dosedanjih poročilih porušile okrog 110 his. Tudi v samem Brčkem je škoda zelo velika zaradi razdejanja, ki ga je povzročila voda. Iz državne službe Beograd, 11. julija, p. Za primarija splo-sne državne bolnišnice v Liubljani je imenovan dr. Stanko Zvokelj, dosedanji asistent. Premeščen je davčni kontrolor Miroslav Humar iz Ivanjice v Rogatico. — Za starešino sreskega sodišča pri Sv. Le-nartu v Slovenskih goricah je postavljen g. Makso Ašič, do sedaj sodnik istega sodi sča. — Za profesorja na realni gimnaziji v Kranju je imenovan Pavel Slapar, dosedaj suplent na istem zavodu Premeščen je inž. Pavel Cizelj. pristav sekcije za vzdrževanje proge v Mariboru, k peti sekciji > Sarajevu. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo vedro vre me na zapadni polovici, delno oblačno v* na vzhodni. Cez dan so možni še nalivi ir krajevne nevihte, zlasti pa v alpskih predelih. Tooiota ae bo dvignila Naši kraji in ljudje Imenovanja na medicinski fakulteti Univ. prof. dr. Karlo Lušicki O novem profesorju medicine na ljubljanski univerzi g. dr. Karlu Lušickem smo prejeli podatke iz Zagreba takoj po njegovi izvolitvi v plenumu ljubljanske univerze. Sporazumno z nnm priobčujemo sedaj, ko je bil imenovan .za rednega profesorja. razgovor, ki nam ga je bil poslal naš zagrebški dopisnik Prof. dr. Karel Lušicki si je v času svojega dolgoletnega delovanja v Zagrebu pridobil ne le v tamoš-njih zdravniških krogih, marveč tudi med mogel moj su svojega redil vrsto predavanj, zdravnike, predsednik pulič. šef oceniti iia rigorczih. V ča-delovanja v Zagrebu sem pri-objavtljenib in neobjavljenih demonstracij in sem narjev na ki jih je organizira- ugledni »Liječničkog Zbora« prof. Če- meščanstvom splošen ugled in veliko popularnost. Našega dopisnika je sprejel posebno ljubeznivo in mu na vprašanje o svojem delovanju v Ljubljani izjavili naslednje: — Predvsem bom moral ustvariti in organizirati v Ljubljani povsem novo kliniko. Ljubljanska univerza se namreč izpopolnjuje in se bosta vsako leto ustanovila dva nova semestra medicinske fakultete. V Ljubljano odhajam z deljenimi čustvi, saj težko zapuščam prijetno okolje med brati Hrvati, kjer sem preživel skoraj dve desetletji in si pridobil veliko število iskrenih prijateljev in častilcev. Vendar pa nisem mogel odkloniti zame tako laskavega vabila ljubljanske medicinske fakultete, da postanem pravi akdemski učitelj, kar je bila vedno moja težnja. Za ta poklic sem se začel pripravljati že zgodaj, takoj po dovršeni medicini. Učitelji so mi bili znani internisti profesorji Ortner, Wilhelm, Neu-man. Eppinger, Winterberg na Dunaju, Gofldscheider in Kraus v Berlinu, v zadnjem času pa prof. Henning. vendar mi je bil največji učitelj že v mojih dunajskih dneh pokojni prof. Radoničič, ki me je 1. 1920 povabil, da prevzamem pri njem asistentsko mesto in se v prvi vrsti posvetim ftizeologfji. Ta gospod, ki sem ga zelo spoštoval, me je torej poznal že z Dunaja in je vedel tudi to, da sem organiziral in otvoril sanatorij Topolščico. kjer sem biil prvi ravnatelj in šef-zdravnik. Pokojni Radoničič me je naprosil, da upeljem na njegovi kliniuCi predvsem kolapsno terapijo pljučne tuberkuloze, terapijo, ki je bila dotlej v Jugoslaviji neznana. S tem študijem sem se bavil nekaj let, pofej pa sem se posvetil boleznim srca in sem študiral v inozemstvu zlasti elektroka rdografijo, ki sem jo kot znanstveno novoto uvedel na njegovo kliniko. Odlična predavanja prof. Radoničiča so me tolikanj zainteresirala, da sem se posvetil splošni interni medicini, v zadnjem času zlasti problemom bolezni na jetrih. Nihče mi ni dal toliko prilike za delo v organiziranju klinike, kakor prav prof. Radoničič, saj je bilo treba tudi v Zagrebu organizirati novo medicinsko kliniko kar ab ovo. Posebno hvaležen sem prof. Radoničiču tudi za to., da mi je pri-lil poguma za didaktično delo v interni medicini, ko me je neštetokrat naprosil, da ga supliram v predavanjih. Večkrat mi je celo odstopil cele tečaje s področja interne medicine m mi je bil vidno hvaležen, ko je videl, da so se slušatelji laskavo izražali o njih iin da tudi ni izostal uspeh, ki ga je Na vprašanje našega dopisnika o znanstvenih delih je g. profesor odvrnil: — Moji znanstven^ spisi so izšli v medicinskih časopisih večjidel v hrvaškem in nemškem jeziku. So to dela s področja interne medicine, kakor n. pr. o boleznih srca, o boleznih jeter in žlez z notranjo se-krecijo itd. Na temelju teh svojih spisov me je medicinska fakulteta v Zagrebu dvakrat izvolila za docenta vendar ta docen-tura iz posebnih razlogov ni dobila potrdila drugih činiteljev. Zato mi je v veliko zadoščenje, da me je plenum ljubljanske univerze na predlog medicinske fakultete izvolil soglasno za rednega profesorja. Bodite prepričani, da bom zastavil vse svoje sile za veliki in plemeniti smoter, da bodi prihodnja generacija slovenskih zdravnikov strokovno kar se da dobro vzgojena, vendar pa ne bom nikdar podcenjeval tudi etične strani vzgoje zdravniškega naraščaja, ki je po moji sodbi v naši stroki nemara še važnejša od čisto strokovne pripravljenosti. To naglašam prav zaradi tega, ker moram iskreno priznati, da je etična stran našega zdravniškega stanu v povojnem času močno obledela, kakor je to v nekem ljubljanskem dnevniku lepo poudaril tovariš dr. Debevec. Novi profesor naše medicinske fakultete je po rodu Slovenec. Njegov priimek sicer kaže. da so mu bili pradedje Poljaku Njegovi predniki so se kot uradniška rodbina selili po bivši Avstriji. Profesorjev oče se je rodili že na slovenskih tileh. Sedanji profesor K. Lušicki se je rodil 13. marca 1892. v Gornjih Ležečah na Krasu pri Trstu. Ljudsko šolo je obiskoval v Borovnici, gimnazijo pa je dovršil leta 1911 v Ljubljani. Medicinske študije je absolviral na Dunaju, kjer je bil leta 1916 promoviran. V letih 1916—1920 je bil najprej na bojišču, nato pa na specializiciji na Dunaju in v Berlinu. Kakor že omenjeno, je vodili nekaj časa sanatorij Topolfčico*. Kot asistent zagrebške klinike je bil večkrat zaradi nadaljnje specializacije v inozemstvu, vendar vedno na svoje stroške. Obiskoval je mnoge tečaje in znanstvene kongrese. Nemško društvo kardiologov in Društvo za interno medicino sta ga izvolili za svojega pravega člana. Z ožjimi osebnimi zvezami, ki jih ima prof. dr. Lušicki zlasti z zagrebškimi medicinskimi ustanovami, posebej še s kliniko svojega dosedanjega šefa prof. Botteria, bo mogel vzdrževati m razširjati znanstvene stike z Zagrebom in tako prispevati k sodelovanju med Slovenci in Hrvati tudi na medicinskem področju, kjer je to sodelovanje pokazalo že doslej mnogo lepih rezultatov. Univ. prof. dr. Karlu Lušickemu, ki ga slovenska javnost toplo pozdravlja na novem, tako odličnem mestu, želimo tudi mi, da bi njegovo delo na ljubljanski univerzi obrodilo obilen sad v čast in za napredek naše medicinske kulture. Narodno in kulturno delo na živahno udejstvovanje CMD — Zakaj so kočevski otroci letos brez letovanja na morju Kočevje, 11. julija Običajnih poletnih prireditev letos po Kočevskem iz različnih vzrokov ni. Med vzroke spada tudi razcepljenost med slovenskim življem, ki je ni mogoče premostiti. Konec zime so nas privabljale nekatere prireditve, ki ne smejo ostati neza-pažene. Predstava »Maryše« je nadvse uspela. Sokollski igralci pod vodstvom br. Prusa so se izkazali in so morali delo v veliki sokolski dvorani celo ponavljati, kar je pri nas redek dogodek. Manj uspele so »Scapioove zvijače« Prosvetno društvo »Orjem« je uprizorilo lahkotno »Roksi«, posebno pozornost pa je društvo vzbudilo s pravljično spevoigro »Čudežne gosli« (na novo uglasbil Grbec). Igra je billa namenjena otrokom z vse Kočevske in res je prišla mladež iz bližnje in daljne okolice, celo iz Koprivnika in Starega loga. Uprizoritev je bila pod vodstvom Figarja in Kodriča dogodek za mladino. Mestni otroci so imeli pozimi lutkovno gledališče in »pustni ringaraja«, »Čudežne gosli« so pa razveselile tudi otroke iz kočevskih vasi Sodelovala je vojaška godba iz Ribnice, ki se nam ie po odličnem koncertu v Sokolskem domu v januarju ponovno z lepim uspehom izkazala preteklo nedeljo, ko je priredila v mestu dopoldanski promenadni koncert. CMD vrši svojo nalogo na Kočevskem, kolikor je le v njenih močen Izleti po deželi s prireditvami na prostem se za zdaj ne morejo vršiti. Že delj časa pa se vrše po kočevskih vaseh redni mesečni sestanki ob nedeljah in tudi delavnikih Taki organizirani sestanki utrjujejo narodno zavest v Stari cerkvi, Lrvoldu. Mozlju, Kočevski reki, Borovcu, Grčaricah in drugod. Pred dnevi se je ustanovila nova podružnica CMD v Livoldu. ki že zdaj šteje nad 60 članov. Pripravlja se ustanovitev prepo-trebne knjižnice, za katero prosijo inicia-torji knjižnih darov CMD je tudi letos organizirala proslave obeh slovanskih bla-govestnikov. Po Kočevskem je gorelo okrog 125 kresov, v okolici mesta so žareli na raznih koncih. Rakete so švigate umetni ogenj je barval ozračie. Samo udeležba okrog kresov je bila premalo častna. Pri CMD in »Orjemu« požrtvovalno dela V. Figar. Kočevski otroci pogrešajo letovanja na morju, ki ga je več let zapovrstjo organizirala podružnica Jadranske straže. »Kočevski Slovenec« se . vprašuje, zakaj ni občnega zbora podružnice .Bolje bi storil, če bi rajši vprašal zakaj je njen predsednik odšel T>d nas in ali podružnica morda zato ne spi? Kako je s pevskim zborom »Orjema« po premestitvi njene pevovod-kinje? Radijskega nastopa kmečko-nada-Ijevalne šole iz Kočevske reke ni organiziral ta učitelj, temveč oni drugi — če se že to zdi komu tako zelo važno. Izletniki, ki so nastopili, so bili v Ljubljani gostje CMD Zdaj poleti je vse delo nekako zamrlo. Tukaj nič, tam nič .. m Milijonska poneverba v Senju Neverjetna> a resnična zgodba iz današnjih dni Prosim vas, da neglede na zakon o tisku objavite v vašem cen j. listu tale popravek: Dne 10. in 12. junija t. 1. sta objavila »Jutro« in »Slov. Narod« po zagrebških listih senzacionalno vest o aretaciji bivšega senjskega župana g. Ladislava Krajača pod naslovi: »Velika poneverba na senjski občini« in »Milijonska poneverba v Senju«. Ozadje cele afere je naslednje: Ko je bil g. Ladislav Krajač senjski župan, je izvršil s pomočjo svojih zvez s tedanjim g. predsednikom jugoslovenske vlade in z nemškimi gospodarskimi krogi denarno transakcijo z nakupom enega milijona tako zvanih »sperrmark«, ki so se dale v Nemčiji porabiti samo s posebnim dovoljenjem nemške vlade. Kurz teh mark je bil vsled tega v inozemstvu zelo nizek, toda lastnik »sperrmark« je dobil v Nemčiji zanje popolno vrednost, če je dobil dovoljenje za nakup blaga. To devizno transakcijo je izvršil g. Krajač za svoj račun in na svoj riziko, ne za račun senjske občine, ki k tej transakciji ni prispevala niti dinarja, a istotako ni prevzela nobene obveze. Formalno je pač bila ta devizna špekulacija izvršena v imenu senjske občine s pristankom občinskega odbora, ki je pooblastil g. Krajača, da s prejemki disponira »po svome nahodjenju«. Od doseženega dobička je odstopil g. Ladislav Krajač senjski občini dva milijona dinarjev. S spremembo vlade je bil g. Krajač odstavljen kot župan in njegov naslednik je po naši stari navadi začel »čistiti«. Postavil se je na stališče, da mora g. Krajač položiti o tej transakciji popoln obračun, da mora vsak izdatek opravičiti in da mora občini izplačati ves izkupiček. Gosp. Krajač se je temu uprl in prišlo je do spora. Novi župan pa ni nastopil pravne poti, pač pa je začel sam »uradovati«. Napisal je ovadbo, toda ne pristojnemu državnemu tožilcu ali pa sodišču, pač pa svoji mestni policijL Ovadil je g. Krajača zaradi poneverbe, ponarejevanja listin itd., ga dal aretirati v Zagrebu in ga je držal proti vsem ustavnim in zakonskim predpisom 16 dni v policijskem zaporu v Senju. Končno ga je z grožnjami prisilil, da odstopi občini svoje trgovsko blago (volno) v vrednosti okoli poldrugega milijona dinarjev. Ko je to dosegel, ga je izpustil iz zapora in mu dal naslednjo izjavo: Štev. 2921/40. Senj, 21. junija 1940. Poglavarstvo slobodnega in kralj, mesta Senj a IZJAVA na željo gospoda Ladislava Krajača, bivšega župana mesta Senj a, izjavlja mestno poglavarstvo v Senju, da vse objavljene senzacionalne vesti v zvezi z imenom gospoda Ladislava Krajača niso tiskane z vednostjo, posebno pa ne z odobren jem in dovoljenjem tega poglavarstva. Te objavljene vesti nimajo nobene stvarne podlage in niso resnične. Mestno poglavarstvo v Senju. župan: Krešo Tkalčič, s. r. Iz te izjave župana Kreša Tkalčiča se najbolje vidi, da je njegova kazenska ovadba neresnična, da je on vzel neupravičeno osebno svobodo g. Ladislavu Kra-jaču, da je izvršil nad njim nasilje in tako zagrešil več kazenskih dejanj, ki jih bo moralo obravnavati sodišče. Za Ladislava Krajača: Dr. Janko Olip, odvetnik. no. Vsekakor pa bo treba ljudem ustreči. Pravkar so začeli pred glavnim kolodvorom izkopavati zemljo za. novo podzemno stranišče na kraju, kjer se ustavlja cestna železnica. Taka zgradba v bližini glavnega kolodvora je bila že zdavnaj po- Higiena pred glavnim kolodvorom Ljubljana, 10. julija Ljubljana se doslej ni utegnila ponašati s preveliko skrbjo za javne higienske naprave; kar se tiče javnih stranišč smo še vedno če že ne vaški, pa prav gotovo malomeščanski. Posebno tista stranišča na več krajih tik ob nabrežju Ljubljanice so prav sramotni simboli našega napredka. Pred leti so podrli večjo hišico za take namene na Marijinem trgu ln namesto nje zgradili pod trimostjem novo podzemno; pred kratkim pa so v Zvezdi zravnali tla tam, kjer je slična stavbica obilo služila svojemu namenu. Upoštevati je treba, da je Zvezda križišče številnih poti, v poletnih mescih pa močno obiskovana po upokojencih, ki hodijo tjakaj posedat in se razgovarjat. Kie bodo zdaj v bližini postavili sodobneje zgrajeno stranišče, ni zna- Delavci kopljejo temelje za javno stranišče pred glavnim kolodvorom trebna. Prav pa bi bilo, da bi nad podzemnim straniščem postavili lopo za številne potnike, ki tod vselej čakajo tramvaja. Zdaj morajo tudi ob najslabšem vremenu čakati na prostem, pozimi pa se tarejo v kupih snega, ki ga delavci kopičijo ob progi. Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefovo« grenko vodo ako jo »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo._ Banovina Hrvatska izpopolnjuj sv°-je šolstvO. Ko je banovina Hrvatska pod novo upravo začela z delom, je bilo ugo_ tovljeno, da potrebvfe ckrcg 260 navih osnovnih šol, nad 400 dosedanjih šolskih zgradb pa kriči po popravilu in dograditvi. Ban dr. šubašič je rzposloval kredit v znesku 19 in pol milijona din. s katerim naj se krijejo najnujnejše potrebe. Za znesek 6,710.000 din se gradi na področju banovine 54 novih šol, med njimi 29 enoraz-rednic, 24 dvorazreclnic, ena pa je štiri, razredna. Pcleg tega se 148 Šolskih poslopij dograjuje, v popravilu pa je 1S6 šol. Največ novih šol bosta dobila sreza Imot-ski in Slunj, ki sta bila v tem pogledu doslej najbolj zanemarjena. Naši kinop&djetniki so zfeer^ Vojna je zanesla v njlltovo defovanje mnogo nereda in stiske Ves dopoldan so v prostorih unionske restavracije zborovali naši kinopodjetniki na 5. redni skupščini Združenja kinomato-grafskih podjenikov dravske banovine. Kakor vsi drugi stanovi in strokovna združenja, je pod težo vojnih razmer med prizadetimi gospodarskimi panogami zlai-sti kinomatografska še posebno trpela. Predsednik Milan Kham je v svoiem poročilu obširneje navedel vse nevšečnosti naših kinopodjetnikov Zaradi izrednega stanja v svetu so se močno otežkočile nabave novih filmov. Filmski zavodi so bili prisiljeni zaradi valutnih diferenc, podražitve materiala in povišanja režijskih stroškov, povišati cene fillmov. Zaradi povečane režije je več prej aktivnih kinomato-grafskih podietij zašlo v zelo kočljiv položaj. Obisk kinematografov rase in pada vzporedno z dogodki zun3j v svetu. Velike težave sc s cenzuriranjem filmov, zlasti žurnalov. ki jih kinopodjetniki morajo plačevati, dobijo pa zaradi cenzure že močno skrajšane žurnale, ki jih potem še lokalne oblasti cenzurirajo tako, da jim^ za predvajanje ne ostane skoraj nič več žur-nala. Poleg vsega grozi veliko pomanjkanje novih filmov, ker je pot za uvoz ameriških filmov zaradi vojne zaprta. Prav tako je s francoskimi filmi, saj ta država zaradi vojne filmov že skoraj več nc produ-cira. Potlej se je bavil predsednik z notra- njimi problemi organizacije, tako o nujni potrebi znižanja previsokih taks na kino-vstopnice. Izgledi naših kinopodjetnikov za bodoče leto niso rožnati in bo treba mnogo žrtev, da bo kriza premagana. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal Srečko Čer ček. je razvidno, da je v naši banovini vsega skupaj 63 obratujočih kino-matografov. Odbor združen la je ostal stari s predsednikom Milanom Khanom na čelu ker so bile volitve lani za tri leta. Na današnjem so bile le dopolnilne volitve. O internih organizacijskih problemih in vprašanjih so se vršile med številnimi zboro-valci iz vseh krajev Slovenije še dolge debate. Zbor je bil zaključen ckoln 14. ure. Pred zaključkom zbora je bila sprejeta resolucija naslednje vsebine: »Kinematografski podjetniki dravske banovine ugotavljajo na svoji skupščini, da po 20 letih v Jugoslaviji še ni prišlo do stalne domače filmske produkcije. S tem ni mišljeno, da bi morali izdelovati kompletne filme, do česar bi že bili lahko napredovali v tej dobi, ampak brezpogojno bi morali doseči vsaj to, da bi imeli stalen domači žurnal. Ta žurnal, ki b: bil lahko izpopolnjen s tujimi aktualnimi prizori, nai bi biil prvenstveno usmerjen v nacionalnem pravcu.« Združenje bo s tovariši iz banovine Hrvatske in iz Beograda predložilo tc resolucijo odgovornim mestom. Hrvatska študija o P. Valeryju Paul Valery je bil do včeraj eden največjih reprezentantov tiste Francije, ki se je zdaj znašla na usodnem, morda za celo epoho odločilnem križišču svoje zgodovine. Ta čudoviti arhitekt francoske pesniške besede in vidoviti izraževalec najbistvenejših kvalitet sredozemske kulture pa bo ostal pomenljiv tudi potem, ko se bo razpršila težka, krvava megla sedanjega časa. Zakaj v njem so se združili — kakor pravi njegov jugoslovanski znanec Bogdan Ra-dica — »najsubtilnejši elementi latinske senzibilnosti in zapadnega poslanstva.« P. Valery je prav za prav italijanskega porekla. Kljub temu, da predstavlja francosko kulturo v njenih višinskih oblikah, se ni nikdar popolnoma odtujil ne italijanskemu duhu in ne italijanskemu jeziku. Med duševno elito zbegane in izmučene Francije bo morda prav Valery najlaže obnovil na temelju novih dejstev in novih spoznanj duhovno zbližanje med obema latinskima sestrama. Ni mogoče, da bi blesk njegovega dela izginil v mraku, ki v njem tipajo Francozi za novimi oporišči svoje stare civilizacije. Prav v najtragičnejših dneh Francije je izšla v Zagrebu (v izdaji »Matice Hrvatske«) obsežna študija dr. Antuna Boni-fačiča »Paul Val6ry. (Stvaralački nihl-lizam)«. Knjiga je opremljena s pesnikovo sliko. Asketsko suhi profil bi nas spominjal gotskih svetnikov, če bi se ne zgostili pod nosom značilni brki po okusu našega časa. Ecce homo, ecce poeta! Bonifačlč si je zastavil izredno težko nalogo, ki v toliki meri nadkriljuje navadne književne študije, kolikor Valeryjevo pesniško delo prerašča raven povprečno pomembnih pesniških pojavov v današnji francoski književnosti. Pesniško in prozno delo avtorja »Le Cime-tiere marin« sodi med najteže dostopne vrhove sodobne poezije. Čeprav je ni dežele, kakor pravi avtor, ki bi v nji ne pisali o Valeryju in čeprav obstoji o njem nad sedemdeset razprav v kakšnih desetih jezikih, je vendar ostalo marsikaj še nejasno, ne samo v tistem smislu, ki daje sleherni resnični umetnini neko iracionalno dno, v katerega je mogoče prodirati na razne načine, a nikdar docela prodreti in ga umstveno razjasniti, marveč tudi v dobesednem smislu. Vrednotenje Valčryjeve poezije in presojanje njegovega mišljenja dopušča kajpak razne sodbe ... Brezpogojnemu občudovanju nekaterih stojita nasproti skepsa in kritično mnenje drugih o vrednosti njegove formalno stroge in hladne, težko razumljive poezije in njegove ponekod čez mero zgoščene esejske proze. Nihče pa ne more zanikati, da je pojav tega »najbolj intelektualnega poeta med pesniki« (Souday)., logika in matematika, apolinskega umetnika v Nietzschejeveni smislu, značilen ne le za Francijo, marveč za ves sredozemski, latinski kulturni prostor. Antun Bonifačič je po študijah romanist, po poreklu (Dalmacija) pa sam »mediteranski« človek. Prav posebno je važno, da je po duši in po dosedanjem delu poet tankočutne sodobne note, ki se je izostrila v duhovnem ozračju simbolistične struje in drugih, poznejših pesniških šol. Morda velja za Valčryja še bolj kakor za ostale starejše in nove pesnike, da ga more razlagati samo pesnik, šolska poetika omahuje pod vsebinsko težo Valeryjevih pesnitev; njegovo delo razglabljajo na Sorbonni, kjer je pesnik sam do nedavnega predaval o poetiki. Zato je hrvatska knjiga o tem »elevzijskem pesniku« (Souday) vredna posebne pozornosti kot največje razglabljanje Valšryja med dokaj redkimi spisi o njem na slovanskem jugu. Prvi del Bonifačičeve študije prikazuje najprej pesnikovo življenje, ki je samo po sebi dosti zanimivo. Redkokdaj vidimo dozorevati pesnika ob samotnem študiju abstraktnih ved, geometrije, logike. Po dolgem presledku v njegovi književni tvornosti nastajajo Valeryjeve pesnitve v znamenju tiste inteligence, ki jo je nazval mater (»O. ma mčre Intelligence!«). Mal-larmejev pesniški učenec ne poje »kakor slavček na veji«, marveč trudoma teše, kleše, gradi svoje pesmi. 514 verzov pesnitve »La Jeune Parque«, pesmi, ki je v času svetovne vojne prinesla novo vero v poezijo in v kvaliteto, je več ko stokrat prepisal na pisalnem stroju, tolikanj jo je popravljal in pilil. Bonifačič sklepa svoj življenjepis Valčryja z besedami nedavno umrlega kritika Du Bosa: »Citati Val6ryja pomeni, biti najprej prisiljen na najstrožjo intelektualno skušnjo vesti«. Nato razglablja dr. A. Bonifačič Valčry-jeve zgodnje spise, predvsem prozo »Mon-sieur Teste«, okoli katere je nastal cel ciklus manjših spisov. Drugi del se začenja z razčlembo pesnitve »La Jeune Parque«, ki je posinila kakor nova zvezda po dolgem pesnikovem mrku v temo vojnih let (1917). Originalna je piščeva primera, da je to »pesniški Versailles, ki so v njem po načrtu zasajena samo odbrana stebla pojmov, okleščeni francoski drevoredi sistemov, prenešeni mitološki heroji in vešče razporejeni hladni vodometi pretanke sen-zualnosti«. »To je poezija za poznavalce in pesnike « Posebej razglablja Bonifačič Valeryjeve odnose do Mallarmčja in po pravici čuti potrebo, da prikaže čitatelju Mallarmčjev človeški in pesniški lik. Nato se bavi zapovrstjo z vsemi Valeryjevimi pesnitvami, ne prezirajoč niti kratkih, jih tolmači in spravlja v zvezo s celotnim svetom pesnikovih čustev in misli. V posebnem poglavju razlaga in pojasnjuje teorijo čiste poezije in Valeryjevo udeležbo na nje aplikaciji. Bonifačič je razgledan po vsej literaturi o Valčryju in pogosto citira, kar je umljivo, mnogokje pa daje po«*sem svoje, nove misli in opazke k zapleteni problematiki Valeryjeve poezije. V tretjem delu se bavi Bonifačič z Val'-ryjevo novejšo prozo, med katero so ne Kateri globoko zajeti dialogi, klasični po obliki kakor v najvišjem smislu klasični po vsebini. Dalje se bavi s štirimi knjigami esejev, ki so izšle pod naslovom »Varičtš«, pa posebej še z eseji o krizi v Evropi, kompleksu, ki je Valeryja neugnano zanimal, o čemer pričajo tudi njegove izjave B. Ra-dici (v knjigi »Agonija Evrope«). Ob koncu skuša Bonifačič strniti v pregledno poglavje spoznave, ki naj bi tvorile nekak še neizgrajen filozofski sistem tega pesnika, ki je oplajal filozofijo, čeprav ni zaupal filozofom. Seznam literature na koncu knjige je obenem oporišče za citate v posameznih poglavjih; pri tem se je pisec dobro izognil navedbam pod črto s številčno označbo v podobi ulomka. Bonlfačičeva študija o Paulu Valčryju je delo erudlcije ln intuitivnega spoznavanja oblikovnih in miselnih lepot Valeryjevih vezanih in nevezanih pesnitev, je lep in pomenljiv prispevek hrvatske romanistike. Pri vsem tem pa posledek težavnega, a vestnega dela, ki ne bo ostalo neopaženo tudi v Valčryjevi domovini, kadar bodo njene zakrvavljene, izmučene oči mogle zopet ugledati svetlo in mirno nebo Duha nad seboj. »Frankfurter Zeitung" a slovenskih pripovednikih V nedeljski literarni prilogi je priobčil ugledni nemški dnevnik »Frankfurter Zeitung« poročilo kritika Wilhelma H a u -sensteina o knjigi »Slowenische Nove 11 en«, ki je izšla pri dunajski založbi A. Luser. Pisec kritike omenja sklepno besedo Fr. Hillerja, ki daje nepripravljenemu čitatelju osnovne slovstveno-zgo-dovinske pojme, pravi pa, da ne gre za nobeno »specialiteto«, pri kateri bi bil potreben kakšen komentar. Povesti učinkujejo same po sebi s svojo naravno pesniško močjo. Prav s tem pa je povedano najvažnejše in najlepše, kar je moči povedati v slavo tem rečem. Človek ima blagodejno in odločilno občutje, pravi Hausenstein, da stoji v bližini mož, ki pišejo, ne da bi proizvajali »literaturo«. Njihovo pesniško zaznavanje in občutenje je še blizu vrelcem biti ln kaže čisto in močno privlačnost prvotnosti. Iz opisov stanj, dogajanj ln figur izhaja tista naivna, a tem bolj prepričljiva energija, ki v neprekinjenih odnosih pesniškega duha do predmetov in ljudi najbolj oživlja delo in kroži po njem kakor kri. Hausenstein pravi nadalje: Povsod v tem zvezku je prisotna narava v svoji prvinski moči. s svojimi razvojnimi in uničevalnimi silami. — Nato prikazuje v enem, aretirala 30 letnega Vekoslava Matušina. bivšega ooslovodio šroedicijskega podjetja »Autobrzovoz« v Karlovcu. Tvrd- ka »Venator« iz Vinkov cev je poslala Matušinovi tvrdki 20.000 din v denarnem pismu, da bi ji za to vsoto dobavila neko blago. Matušin je denar prevzel, a ga ni izročil blagajni, temveč ga je zadržal in potrošil zase. Ko je bila poneveroa odkrita, se je Matušin zavezal, da bo v danem roku vrnil denar, a ker besede ni držal, je bil aretiran. » Ponarejevalec dolarjev pred sodiščem. Okrožno sodišče v Osjeku je Obsodilo Grgo Patarčiča iz Starih Mikanovcev na 5 let robi je, ker je spravljal v promet ponarejene 20dolarske bankovce. Patarčič se je zagovarjal, da je ponarejeni bankovec prinesel s seboj iz Amerike, a v gostilni je z dolarskim dvajsetakom po pomoti pla čal račun, ker je bil pijan. Priznal je, da i se je s ponarejanjem ukvarjal, dokler je živel v Ameriki, a ko se ie vrnil domov, ni falsificiral nobenega bankovca več. * Bonbon razkrinkal žepnega tatu. Pred okrožnim sodiščem v Slavonski Požegi se je začela razprava proti sejmskamu meše-tarju Petru Barišiču, ki uživa sloves premetenega žepnega tatu. O priliki nekega sejma v Daruvarju se je srečal s kmetoma Račkom Stjepanom in Gjurom Benešem, ki sta sedela v krčmi Antona Novaka pri kozarcu vina. Na lepem je Benešu postalo slabo, pa se je Barišič velikodušno ponu_ dil, da ga odvede na svež zrak. Objel ga je pod pazduho in skupaj sta odšla na dvorišče, pri tem pa je Benešu iz žepa izginila denarnica s 1.500 din, za katero je hotel kupiti kravo na sejmu. Ko je Beneš zagnal vik in krik, se je tudi njegov prijatelj Stjepan prijel za žep in ugotovil, da mu je izginila denarnica z 52 din, medtem ko je večjo vsoto denarja na srečo hranil v drugem žepu. Vsa krčma je tatvine osumila Barišiča, pri katerem pa niso našli niti ficka, ker je očitno denar nekje na dvorišču skril, pač pa je imel v žepu preprost bonbon, tako zvano »liziko«, ki jo je Račko Stjepan na sejmu kupil za svojega otroka. * Blazna pofoeSnel°st nezakonskega oče-ra. y Rudešu pri Zagrebu je delavec R. K. tako neusmiljeno pretepel 91etnega nezakonskega sinčka Rudolfa, da ie fant dobil hude poškodbe oo vsem telesu, po rokah in nogah. Pobesneli oče je zvečer prišel domov, in ker ni bilo psa pri hiši, je sina zagrabil za grlo, ga tako odnesel na podstrešje in ga nezaslišano pretolkel z nogami in s pestmi. Vsega iznakaženega je nato gnal do pasje hišice na dvorišče, ga privezal k nji in nesrečno dete je na njegov ukaz moralo lajati namesto psa. Na nesrečo ni bilo nikogar v bližini — Rudolfova mati je že pred leti umrla — in šele pozneje so prihiteli sosedje, ki so preprečili, da brezdušni oče ni fanta ubil. Neka ženska se je usmilila otroka in ga odnesla s seboj. Zverinski oče se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Iz Ljubljane u— pogreb tragično preminulega Mirka Bodala, dijaka državnega učiteljišča, bo iz hiše žalosti objekt X. v Zalogu danes ob 17. na pokopališče v Polju (ne ob 8., kakor je bilo po pomoti navedeno v osmrtnici). n— Vse pevke in pevce Hubadove župe mešanih in moških zborov v Ljubljani vabi župna uprava k prvi skupni vaji, ki bo drevi ob 20. v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice za odkritje spomenika kralja Aleksandra v Zvezdi. Poleg not »Slava najboljšemu sinu« ter trodelne državne himne naj arhivarji prineso s seboj tudi dr. Kimovčevo »Ah, ne mislimo«, za glasovno-filmski posnetek, Id se bo vršil drevi na skupni vaji. Uprava Hubadove župe. o— Sokol L Ljubljana Tabor poziva svoje članstvo, da se v čim lepšem številu udeleži pogreba preminulega brata Joška škofa. Pogreb bo danes ob 16. iz žal kapela sv. Nikolaja. Udeležba v civilni obleki z znakom. Uprava. o— V kinn Slogi teče te dni film z neobičajnim sižejem pod imenom »Orlako-ve roke«. Prirejen je po noveli Mauricea Renarda »Les mains dOriac«. Glavno vlogo ima Peter Lorre, znan po seriji filmov Mister Motto. V tem filmu Ima vlogo napol norega učenjaka-zdravnika Gogola, ki je zaljubljen v ženo slavnega pianista Or-laka. Pri neki železniški nesreči izgubi Orlak roke. Da pa mu jih ne bi amputirali, ker pomenijo zanj življenje, prosi njego- stavkih vsebino odnosno značilnosti v zbirki »Slowenische Novellen« zastopanih pisatelev: Cankarja, Finžgarja, Bevka, Meška, Juša Kozaka, Prežihova Voranca. (Vsa imena so navedena pravilno v slovenskem originalu. ) Svoj pregledni sestavek končuje literarni kritik frankfurtskega dnevnika z naslednjimi besedami: »če je dovoljeno priznati, kateri izmed novel (in med njimi so nekatere, ki se — kakor je bilo že naznačeno — bolj bližajo pojmu povesti nego novele) daje pisec svojo osebno, subjektivno prednost, tedaj bi se odločil za dve: za Kozakov romantično polni »Pastoral« in za realistično neizprosnost v Vorančevi povesti. Pri tem pa treba izrecno povedati, da kaže vseh teh šest proz kra.~no in obektivno veljavno pesniško višino.« —o. Zapiski Kronika slovenskih mest. Pravkar izišla druga številka četrtletnika »Kronika slovenskih mest« prinaša članek inž. arh. E. Ravnikarja o Moderni galeriji. Članek je opremljen z raznimi osnutki in na posebni prilogi s prednjim pogledom na Moderno galerijo, katere stavba vedno bolj raste pred vhodom v ljubljanski Tivoli. Univ. prof. dr. France Štele razpravlja v posebnem članku o Narodni in Moderni galeriji v zvezi s problemom razmejitve delovanja obeh umetnostnih ustanov, o čemer je že bila beseda v okviru naše kulturne kronike. Ob dvajsetletnici ljubljanskega velesejma je njegov dolgoletni organizator in ravnatelj dr. Milan Dular prispeval daljši pregledni članek z naslovom »Ljubjanski sejem za naše gospodarstvo in kulturo«. Dr. Rudolf Andrejka nadaljuje z raziskavam jem zgodovine ljubljanske industrije in obrti ter objavlja v tej številki zgodovino znane gostilne »Pri šestici« v Ljubljani. Nadaljuje se daljša razprava prof. Franja Veselka »Mestne pravice Ptuja iz leta 1376«. Konservator dr. France Mesesnel obravnava v daljšem obilno ilustriranem članku zbirko slik, ki jih je zbrala Terpinčeva rodbina na gradu Fužine. Profesor filozofije dr. France Ve-ber razpravlja v posebnem članku o vprašanju »vitalno-statističnega zavoda« v Ljubljani. Mr. Franc Minarik nadaljuje razpravo »Zdravstvo starega Novega mesta«, ki pomeni tehten prispevek k zgodovini farmacije v naših krajih. Vladislav Fabjančič priobčuje zanimivo arhivalno gradivo o ljubljanskih Frankovičih v šestnajstem in sedemnajstem stoletju. Dr. L. Dolar-Mantuani razglablja v Članku »Na-skova hiša v Mariboru« gradbeni material ene najstarejših mariborskih hiš. številko zaključujeta dve kroniki mesta Ljubljane: kroniko za leto 1931. pdše Boris Wider, kroniko za leto 1938. pa Ante Gaber. V prilogi prinaša Kronika članek A. Potoč-nika» Procesije v stari in novi Ljubljani«. Vsi članki so opremljeni s slikami. šestdesetletnica Jana Kubelika. češki tisk se je te dni spominjal 601etnice največjega češkega virtuoza na violino Jana Kubelika. V proslavo tega jubileja je priredila češka filharmonija koncert, na katerem je igral solistične partije slavni jubilant. Listi so priobčili obširne članke, v katerih so se spominjali svetovne umetniške slave tega češkega rojaka, M je skoraj v vseh kulturnih središčih sveta razširil in utrdil stari sloves češke glasbe. Jan Kubelik se je rodil v Michlah ln je bil učenec prof. Ot. ševčika. Takoj na prvi svetovni turneji si je po zaslugi svoje odlične tehnike in poduhovlj enega prednašanja pridobil svetovni sloves. Nekateri so ga imenovali »češki Paganini«. češki glas o slovenski liriki. Praški dnevnik »Narodni pržce« je priobčil v nedeljski številki poročilo o nedavno izišli češki antologiji slovenske lirike »Hvšzdy nad Triglavem«. Poročevalec pravi, da je ta zbirka izraz literarnega zbližanja med Čehi in Slovenci, zbližanja, ki uspešno traja že desetletja in je navezovano s ponovnimi osebnimi stiki pisateljev in kulturnih delavcev. Ta pozornost je obojestranska in če je na eni ali drugi strani nastal v tem pogledu kakšen dolg, se vedno pošteno poravna. — Nato navaja poročevalec podatke iz sklepne besede, ki jo je napisal za to zbirko dr. Oton B e r k o-pe c in ki se tiče razvoja sodobne slovenske poezije. O antologiji sodi, da se v nji uveljavljajo meditativna poezija, verska in socialna nota, prirodna in ljubezenska lirika ter čustveno globoke domoljubne pesmi. Formalna stran teh poezij ne kaže, da bi se v slovenskem pesništvu pojavili eksperimenti, kakršne ima za seboj češka poezija. Odmev češke poezije (Bezruča) opozarja nase pri Klopčiču. Poročevalec iskreno pozdravlja izdajo te antologije. Bolgarske književne nagrade. Društvo pisateljev zgodovinskih romanov, ki deluje v Sofiji, je podelilo pred nekaj dnevi deset nagrad za najboljše leposlovne zgodovinske spise, ki so izšli v zadnjem času v bolgarščini. Vsekako je značilen že sam pojav, da so se pisatelji bolgarskih zgodovinskih romanov in povesti strnili v posebno društvo. Druga značilnost je v tem, da skuša to društvo z literarnimi nagradi podpirati pisanje zgodovinskega leposlovja, kar v bolgarskem čitatelju samo utrjuje njegovo povezanost z narodno preteklostjo in tako poglablja nacionalno in državljansko zavest. Med nagrajenimi pisatelji so nekatera znana imena. Tako naj omenimo Sti-ljana čilingirova, ki je prejel nagrado za roman »Kako dolgo še, o Bog?« dalje Dobri Nemirova z njegovim romanom »človek angelskega glasu«, Konstantina Petka-nova z romanom »Emigranti«, Fanny Po-povo-Mutakovo z novelo »Bojanski mojster«. Predstave ob 16., 19. in 21. uri V zakonu razočarana mlada žena najde pota, da si zopet pridobi nezvestega moža. V g 1. vi.: Viviane Romance, Roger Duchesne in drugi. — KINO UNION, tel. 22-21. I Odlična francoska komedija ŽENINA OSVETA PETER LORRE, največji dramski umetnik filmskega platna, v mojstrskem delu U » Jk £\ mr ¥? n 17 demonske napetosti, v veliki lju- JL A XV V V ML " XV ML bavni drami neobičajne vsebine ! V glavnih vlogah poleg tega še: Frances Drake in Colin Clive, poznan iz filma »Frankenstein«. — Po noveli Maurice Renarda »Les mains d'Orlac«. — Film za gledalce izredno močnih živcev, film, ki ga boste pomnili še mesce.... PREMIERA DANES! — Ob 16., 19. in 21. uri. — KINO SLOGA, tel. 27-30 va žena slavnega zdravnika Gogola, da mu jih reši. Gogol mu da z operacijo roke metalca nožev, ki je bil usmrčen pod giljotino. Orlak se zgrozi pred svojimi rokami, ki imajo samo željo metati nože, a igrati ne morejo več. Razburljivi prizori se vrste drug za drugim do konca filma in drže gledalca ves čas v demonski napetosti. Po sižeju je film nekoliko sličen s filmom Frankenstein. Ker imajo Ljubljačani zelo močne in utrjene živce, jih ne bo grozna in zelo napeta vsebina ovirala, da si filma ne bi privoščili in ogledali. (—) u_Kostanjev drevored na Krakovskem nasipu in na Bregu se od leta do leta bolj redči. Odkar so se na tej strani več let opravljala regulacijska dela za poglobitev Ljubljanice, so morali zaradi posušitve posekati več dreves in zdaj se pozna velika praznina na Bregu nasproti hišam štev. 8., 10 in 12, kjer je izginila za povrstjo cela vrsta kostanjev že starejših letnikov, novih pa niso zasadilL Letošnja ostra zima je pustila tudi tukaj svoje posledice. Na dveh kostanjih v isti vrsti na obeh straneh štrle gole rogovile v zrak in čakajo rok, ki jih bodo posekale, podrle in spravile s pota. Ob sedanji draginji kuriva bi to delo izredno prav prišlo kaki revni družini. u — Izpopolnitev asfaltiranih prehodov in hodnikov. Pred hotelom »Slon« na Tyr-ševi cesti je včeraj stal velik voz, v katerem kuhajo asfaltno maso. Nujno je treba nadoknaditi nekatera izkopana mesta na kraju, kjer so pred kratkim potrgali asfaltni tlak, da so mogli polagati nove cevi na križišču Tyrševe in Aleksandrove ceste. Tod je dnevno največji promet v vseh pravcih. Bližnja, nadvse prometna Šelenburgova ulica tudi nujno kliče po popravilu močno iztrebljenega asfaltiranega tlaka ob obeh straneh. Tudi drugod po mestu, n. pr. v Gradišču, opaziš oba hodnika z večjimi in manjšimi prazninami, ki jih je treba čim prej izpopolniti. u — Prometne otoke na Masarykovi cesti so razširili. Živahni promet na tej cesti zaradi obeh tirov električne cestne železnice, številnih avtomobilov, tovornih in osebnih vozil, zahteva čim večjega razmaha, posebno ob nedeljah in praznikih, ko se nagnete s kolodvora z vlaki prihajajočih in odhajajočih potnikov kar na kupe. Ze nekaj časa je zaposlena večja skupina delavcev s kopanjem terena ob prometnih otokih na Masarykovi cesti, in sicer na onem delu, kjer se izteka Miklošičeva cesta. Prehod s te ceste na netla-kovano Masarykovo cesto je zdaj izredno ozek in se bodo vozila morala izogibati zelo previdno, ker je to križišče izpostavljeno vsem morebitnim nezgodam. Podaljšali so prometni otok v smeri proti kolodvoru in sega razširitev od Kolodvorske ulice tik do roba otoka. Istotako so podaljšali prometni otok proti Tyrševi prav do sredine ceste. S tem kanijo malce zadostiti potrebam razvijajočega se prometa. u— Nekaj aretacij, čeprav vlada na policiji zadnje dni nekakšno poletno mrtvilo, je bilo včeraj pripeljanih v policijske zapore nekaj tatov in vlomilcev oziroma sumljivcev. Pri neki tvrdki v Vošnjakovi ulici so že več tednov opazovali, da jim nekdo krade iz skladišč razno špecerijsko in kolonialno blago. Dolgo niso mogli priti storilcem na sled. Zadnje dni pa so izsledili nekaj delavcev in jih zaprli. Dalje sta bila predana v policijske zapore neki France Vrtačnik, doma iz kamniškega okraja, in France Hrušič iz okolice Novega mesta, ki sta nakradla za več tisoč dinarjev raznih predmetov. Zaradi raznih utaj je bil aretiran bivši raznašalec' trgovskih zavitkov Anton Zebre iz Kranja. Dalje je policija prijela 401etnega Franceta čerina iz Borovnice, ki ga je že delj časa zasledovalo ljubljansko okrožno sodišče zaradi goljufij, in 401etnega Andreja Trelca, ki se bo moral zagovarjati zaradi nekaj tatvin. Tr»je vlomi. V stanovanje Evgenije Bratkovičeve v Cigaletovi ulici se je splazil pred dnevi v odsotnosti domačih neznan tat in si prilastil zlato zapestnico z modrim kamnom, brošo z zlato zvezdico na sredi in obrobljeno z zlatom, par zlatih man-šetnih gumbov in nekaj druge zlatnine v skupni vrednosti preko 1.500 din. — Stanovanje Janeza Pogačnika na Borštnikovem trgu je prav tako obiskal neznan ljubitelj zlatnine in mu odnesel zlato zapestno uro na jermenčku, vredno 650 din. — Tudi tatvine na podstrešjih se Se zmerom množe in odnesejo tatovi vse, kar ima količkaj vrednosti. Tako je prijavil Vladimir Candolini, da mu je tat odnesel iz podstrešne shrambe Pred škofijo 1 rjav kožu-hovinast damsld plašč, zeleno lodnasto pelerino, dva suknjiča črne in modre barve, zelen nahrbtnik, dva ročna kovčega in pet kg sladkorja v skupni vrednosti preko 3.500 din. Tatvine koles. Izpred hiSe v Praža-kovi ulici je nekdo odpeljal Vladimirju Baretiču novo, zeleno pleskano moško kolo znamke »Torpedo«, vredno 1.500 din. — Mariji Vidmarjevi je' tat odpeljal 800 din vredno črno pleskano žensko kolo znamke »Treza« iz nekega prostora na letališču. — Pred glavnim kolodvorom Je bilo ukradeno Silvestru Grgiču zeleno pleskano kolo znamke »Steyer«, vredno 600 din. — Izpred hiše štev. 7 na Tyrševi cesti je tat odpeljal 1.400 din vredno rdeče pleskano moško kolo s kromiranimi obroči Ivanu Piskarju. — Josipu Hamu je nekdo odpeljal izpred veže Kolovratove gostilne Pred škofijo 800 din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Waffenrad«. Iz Litije 1— Duševna prisotnost šoferja na polomljenem mostu. Litijski most je bil zaradi pretežkih vozil že večkrat polomljen. Saj šteje že preko osemdeset let in se vozijo dnevno čezenj številni tovori. Nedavno zvečer bi lahko prišlo do usodne nesreče. Na most je zavozil tovorni avto in eden izmed nosilcev se je nenadno udri. šofer je to še pravočasno opazil, povečal hitrost in se le z duševno prisotnostjo rešil s polomljenega dela mostu brez nesreče. Ko so odkrili mostnice, so opazili, da je tramovje, ki drži vso težo na mostu, že zelo trhlo. Prelomljeni tram, ki je dolg deset metrov, so zamenjali z novim smrekovim tramom, ki bo spet nekaj časa služil svojemu namenu. Seveda bi bili boljši hrastovi tramovi. Ta nezgoda je spet opozorila, da je naš most potreben temeljite obnove. Cestni odbor, ki skrbi za popravljanje našega mostu, izda vsako leto precejšnje zneske, pa so popravila le za kratko dobo, ker leseni material ni zadosti trpežen spričo obilnega prometa. Že dolga leta prosimo za novi železobeton-ski most, a zaman. Treba je naglasiti dejstvo, da vse od Sv. Jakoba pri Ljubljani pa do Litije ni nobenega mostu preko Save. že iz tega razloga bi potrebovala Litija trden most. Po uradnem dovoljenju smejo preko našega mostu le tovori do dveh ton, kar je pri današnjih razmerah skoro ilu-zorno. Iz Trbovelj t— Opozarjamo občinstvo, da bo stari srebrni denar po din 10 in stari kovanci po din 2 ter 0.50 din umaknjeni iz prometa, 10 dinarski kovanci 31. avgusta 1940, dvodinarski 16. avgusta t. 1. In kovanci po 50 par 16. avgusta t. 1. Omenjeni denar se lahko zamenja pri blagajnah Narodne banke in pri državnih finančnih ustanovah. t— Himen. Na sv. Planini sta se poročila strojni inženjer g. Franc Plntar in gdč. Marta Božič iz znanih trboveljskih rodbin. Mladoporočencema naše iskrene čestitke! t— Osebne spremembe pri rudniku. Generalno ravnateljstvo TPD je imenovalo inž. Milana Jenčiča za obratovodjo tukajšnje elektrarne, inž. Pavla Gašparina pa za obratovodjo v Rajhenburgu. In?. Grm Fra-njo je premeščen k rudniku v Kočevju. t— Cestna razsvetljava oP cesti Vode—Trbovlje trg je že par dni pokvarjena, in vlada ob vsej progi ponoči egiptovska tema. Uprava elektrarne se naproša, da nedostatek popravi čimprej. Iz Gornje Radgone gr— Lepo uspela lutkovna prireditev. V torek je imela naša mladina prijeten večer, ki je bil v razvedrilo tudi odraslim. Na svoji turneji po Apački kotlini in Slovenskih goricah so se pri nas pomudili ta dan ptujski lutkarji. Priredili so lutkovni igri »Razbojnik Moroz« (po pravljici Milčin-skega) in »Dobrota simta« (po narodni basni). Izvedba obeh predstav je pokazala, da so se mladi ptujski lutkarji prav dobro pripravili na to svojo turnejo. S svojimi nastopi si pridobivajo nemajhne zasluge za dvig slovenske besede v teh obmejnih krajih. Slovo od šole Kranj, julija Na Vidov dan so se deklice ljudske šole v Kranju prisrčno poslovile od svoje vzorne vzgojiteljice, šolske upraviteljice ge. Franje Puc-Vodenikove. Gdč. Pipanova, začasna upraviteljica, je v lepem nagovoru očrtala njeno 36-letno vestno delo na šolskem področju, a gdč. Bidovčeva se je poslovila od nje s prigodno doklamacijo. Za lepe poslovilne besede se je gospa iskreno zahvalila z želijo zavodu, da bi še naprej čim lepše uspeval. Ga Franja Puc-Vodeni-kova, ki je po rodu iz Ljubljane, je službovala v raznih narodno ogroženih krajih Spodnje Štajerske, kjer si je pridobila mnogo zaslug za kulturni dvig našega naroda. Zadnjih 15 let je bila gospa šolska upra-viteljica na dekliški šoli v Kranju. Tu si je mnogo prizadevala, da si je Kranj zgradil moderno ljudsko šolo, ki je v ponos mestu in lep zgled drugim krajem. Zelo požrtvovalno je delovala tudi v raznih nacionalnih in humanitarnih društvih. Zlasti ji mora biti hvaležno naše glavno narodno-obrambno društvo, naša Družba sv. Cirila in Metoda, za njeno zgledno podrobno delo. V znak iskrene hvaležnosti je gospa prejela od družbe diplomo Pa tudi podružnica Rdečega križa, Sokol in druga društva cenijo njeno delo. Ko odhaja ga. Franja v zasluženi pokoj, odhaja v zavesti, da je seme, ki ga je neprestano sejala v mlade duše, rodilo že sto-teren sad. Vsi smo ji hvaležni za nieno neumorno delo v šoli in izven nje Želimo ji še dolgo vrsto let v zdravju in zadovoljstvu! Petek, 12. julija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Naši zbori (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Turistično poročilo. — 19: Napovedi, poročila.. — 19.20: Nac. ura: Zagrebški proračun pred 400 leti. — 19.40: Objave. — 20: Navodila planincem. — 20.10: Ali se more žena uveljavljati v vsaki obrti (gdč. Fr. Gruden). — 20.30: Violinski koncert g. Karla Rupla, spremlja g. prof. M. Li-povšek. — 21.15: V sodobnem ritmu (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za boljšo voljo igra radijski orkester. Beograd 19.40: Narodna glasba. — 20.10: Zborovsko petje. — 20.30: Narodna pesem. — 22: Godalni trio. — Zagreb 17.45: Petje. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Lirika. — 21.15: Operni odlomki. — Sofija 19.50: Bolgarska glasba. — 20: Rossinijeva opera »Seviljski brivec«. — 22: Ples. — Praga 20: Koncert orkestra in zbora. — 21.35: Plošče. — 22: češka glasba. — Berlin 19.15: Lahka godba. — 20.15: Koncert velikega orkestra. — 21.15: Pester spored. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19.15: Komorna glasba. — 20.30: Godba na pihala. — 21: Lahka glasba. — 23.15: Ples. Postani in ostani član Vodnihave družbe! Iz Maribora a— Za izenačenje mariborskega gledališča z oblastnimi gledališči. Že več ko 10 let se bori Narodno gledališče v Mariboru za višjo odmero državne subvencije, ki znaša za Maribor skoro polovico manj, kakor jo dobivajo ostala oblastna gledališča, medtem ko bi moral baš Maribor kot obmejna kulturna postojanka uživati iz drugih naslovov še posebne, tako zvane reprezentativne ugodnosti, ki naj bi omogočile tolikanj zaželeno povečanje osebja. Prošnje so bile doslej brezuspešne. Zdaj pa je upravnik narodnega gledališča g. dr. Ra-dovan Brenčič storil potrebne osebne korake v Beogradu, kjer je zboroval kongres Zveze jugoslovenskih igralcev, ki se je na osebno priporočilo g. Rasbergerja kot predsednika mariborskega Združenja igralcev s posebno vnemo zavzel za čim ugodnejšo in čim prejšnjo rešitev tega vprašanja. Oficielno je biia započeta ta akcija s posebno deputacijo pri prosvetnem ministru g. dr. Korošcu, ki je obljubil svojo pomoč. Končni uspeh je odvisen od odločitve finančnega ministra. Maribor z gotovostjo pričakuje, da bo ta dolgoletna krivica kulturnemu Mariboru popravljena že z novo sezono. a— Plemenita žena je umrla. Danes popoldne bodo pokopali na pobreškem pokopališču blago gospo Amalijo Lenardičevo rojeno škabarjevo. Ni mogla preboleti smrti svojega soproga. Tiho, mirno je živela s svojo hčerko edinko. V januarju letos se je preselila s svojo hčerko v Zagreb, kjer pa je kmalu zatem nevarno zbolela. Zaman je iskala pomoči pri zdravnikih. Zaželela si je nazaj v Maribor, ki ga je tako zelo ljubila. Zatekla se je v mariborsko bolnišnico, kjer je bila deležna skrbne nege in pomoči. Toda bolezen je bila neozdravljiva. Plemenita pokojnica je bila dobrosrčna gospa, ki je vsakomur pomagala. Bila je zavedna narodna žena, ki je še v zadnjih trenutkih mislila na rodno krašev-sko zemljo. Ohranimo ji trajen spomin, žalujočim naše globoko sožalje! p.—- Smrt uglednega veleposestnika. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je preminil ugledni veleposestnik g. Ivan Klemenčič, ki ima velike zasluge za gospodarski napredek domačega kraia. Odlikovan je bil z zlato kolajno. Včeraj dopoldne je bil iz hiše žalosti na domače pokopališče pogreb bi agoga pokojnika, ki ga je spremljala na njegovi poslednji poti množica znancev in prijateljev. Vrlemu možu časten spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sočutje! a— Poroka. Poročili so se znan! športnik g. inž. Fedor Horaček in učiteljica gdč. Vida Vesnaverjeva, tehnični uradnik g. Bela Olajoš in gdč. Doroteja Kraljeva. Obilo sreče! a— šahovske novice. Ob priliki pred- snočnjega šahovskega tekmovanja S. K. »Vidmarja« so bili doseženi sledeči rezultati: Ketiš : čertalič 1:0, Marvin : Lukeš jun. 1:0, Skralovnik : Hvalic 1:0, Sene-kovič : Peče 0:1, Kukovec : Reisberger 1:0. Parti,ji med Lukešem sen. in Gerže-ljem ter Kusterjem in Sonanom sta bili preloženi. 10. kolo bo v petek 12. t. m. Stanje po 9. kolu je sledeče: Kuster 7(1), Gerželj in Kukovec 6 (2), čertalič in Lukeš sen. 5 (1), Marvin 4 in pol (1), Peče Reinsberger 4 in pol, Sonan 4 (1), Ketiš 1, Skralovnik 3 in pol (1), Lukeš jun. 2, lenekovič 1 (1), Hvalič 0 (1). a— Pomota je nastala v včeraj objavljeni osmrtnici po pokojni Amaliji Lenar-aičevi, rojeni škabarjevi. Pravilen priimek je Lenardič, ne Lenarčič. a— Rajši v smrt ko v ječo. Kovača Mihaela Novaka, ki je bil v zvezi z umorom v Bučečovcih obsojen na tri in pol leta ječe, so orožniki odvedli z vlakom pr3C8 Sremski Mitrovici, kjer naj bi bil No^all nastopil svojo zaporno kazen. Pri postaji Martincih pa je Novak nenadno izginil iz vagona. Pozneje so ga našli mrtvega ob železniški progi. Rajši je šel v smrt ko v ječo. Svojim znancem je pred odhodom dejal, da ga živega ne bodo več videli. a— Zažgal domačijo, da je lahko pri sosedu vlomil. Pri Rantaševih v Zasavcih pri Križeveih na Murskem polju so doživeli grozno noč. V zadnjem trenutku so se rešili iz goreče domačije. Med požarom, ko so bili vsi domači in sosedje zaposljeni pri gašenju, pa je bilo vlomljeno pri sosedu Mavrenu. Orožnikom je bila takoj jasna zveza med obema dogodkoma. Ubrali so Glavna kdektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINSEK, LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja IV. razreda 40. kola z dne 11. julija 1940. PREMIJO din 505.000.— je zadela št. 85901 DIN 200.000.— št. 28258 DIN 100.000.— št. 36906 DIN 60.000.— št. 61899 DIN 50.000.— št. 22667 DIN 40.000.— št. 37875 DIN 12.000,— št. 22836 46326 62053 84678 90903 PO DIN 8.000.— 2925 7617 23211 36540 40287 58709 61281 66348 75696 83281 PO DIN 5.000.— 5961 6936 12736 17106 26297 30168 34348 37127 37272 38976 39557 43893 63711 65107 72-517 75684 84255 86227 93642 PO DIN 2.000.— 5391 8029 8412 8777 13942 17703 18155 22089 22521 23857 26632 26907 29811 31654 32657 32668 38648 40348 44236 53519 53232 55251 58571 63758 64569 68233 73003 89456 95231 99401. Nadalje je bilo izžrebanih še 1430 dobitkov po din 1.000.—. Vsled telefoničnega sporočila eventuelna pomota ni izključena. žrebanje V. razreda 40. kola se prične 9. avgusta in bo trajalo 20 dni t. j. do 7. septembra. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec greče« lahko denar takoj dvignejo. pravilno sled in prijeli 21 letnega Rudolfa Stanjka, ki je bil popolnoma vinjen. Stanj-ko je priznal, da je pri Rantaševih zažgal, da je lahko potem nemoteno opravil svoj tatinski posel pri sosedovih. Iz Celja e— H koncertu »Trboveljskega slavčka«, ki bo v nedeljo 14. t. m. z začetkom ob pol 11. dopoldne na dvorišču vojašnice kralja Petra, je vabljeno tudi občinstvo iz Celja in okolice. Koncert bo nudil lep umetniški užitek. e— Pravoslavna služba božja v cekvi sv. Save bo v nedeljo 14. t. m. izjemno že ob 9. dopoldne in ne kakor navadno ob 10. e— Drugo obvezno zaščitno cepljenje otrok proti davici bo še danes in jutri od 8. do 12. dopoldne v prostorih mestnega fizikata na mestnem poglavarstvu. e— Plačilo občinskih davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. t. m. zapadli v plačilo 5-odstotni najemninski vinar in 2-odstotna kanalska naklada za letošnje tretje četrtletje, vodarina in štev-nina za letošnje drugo četrtletje in drugi obrok davščine na vozila za 1. 1940./41. Stranke naj plačajo zapadle obroke zanesljivo do 10. avgusta pri mestni blagajni. Po preteku tega roka bo mestno poglavarstvo zaračunalo zakonite 6-odstotne zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku šestih tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. e— Velik požar v Gaberju. V sredo ponoči se je pordečilo nebo nad Gaberjem in Sp. Hudinjo pri Celju. Vnelo se je veliko, po lanskem požaru obnovljeno in modernizirano gospodarsko poslopje poleg vile »Li- l vade« na Mariborski cesti v Gaberju, last veleposestnice ge. Adele Dečkove, vdove po znanem narodnem voditelju dr. Ivanu Dečku. To gospodarsko poslopje je bilo že dvakrat žrtev ognja. V sredo zvečer pa Je začelo goreti v srednjem delu v prvem nadstropju poslopja, kjer je bil stroj za re-zanico. Ogenj se je hitro razširil na vse ostrešje in na veliko zalogo sena in slame. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Gaberja, Celja in škofje vasi. Gasilcem se je po požrtvovalnem in napornem delu posrečilo v dveh urah pogasiti ogenj in rešiti del poslopja. Ogenj je uničil ostrešje in gorljive dele v prvem nadstropju, hmeljsko sušilnico in veliko zalogo sena in slame, škoda znaša okrog 150.000 din, a je le delno poravnana z zavarovalnino. Kaže, da je požar zanetila zločinska roka. Tudi glede zadnjih dveh požarov v Arji vasi in Lev-cu sumijo, da ju je zanetil neznan požiga-lec. e— Samomor z aparatom za ubijanje goved. V nedeljo se je 391etni duševno bolni gostilničar, mesar in posestnik Bogomir Brezinšek v Rogatcu zaprl v svojo sobo, pripravil aparat za ubijanje goved in se z njim usmrtil. Brezinška so takoj pogrešili. Njegova žena je našla vrata spalnice od znotraj zapahnjena. Poklicala je ljudi, ki so vdrli v sobo. Brezinšek je ležal oblečen na postelji, lz velike rane na desni strani pa mu je tekla kri. Sleherna pomoč je bila izključena. Brezinšek se je zdravil nekaj časa v umobolnici v Novem Celju. Ker se mu je zdravje izboljšalo, so ga poslali domov. Pozneje pa se je zdravje spet poslabšalo in Brezinšek se je pričel bati, da ne bo moral spet v umobolnico. V trenutku popolne duševne zmedenosti si je naposled končal življenje. espedarsfve Poslovanje ljubljanskega Pokojninskega zavoda V nedeljo, 14. t m. bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani XIX. redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence, ki bo razpravljal in sklepal o poslovnem poročilu upravnega odbora za leto 1938 in 1939. Za ta občni zbor je upravni odbor izdal obširno tiskano letno poročilo, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Imovina je narasla na 522 milijonov Bilanca za leto 1939 izkazuje nadaljnje povečanje zavodovih aktiv, in sicer na 522 milijonov din nasproti 484 milijonov v prejšnjem letu in 444 milijonov v letu 1937 in 429 milijonov v letu 1936. Od celotnih aktiv je lani ob koncu leta odpadlo na blagajno, Poštno hranilnico in vloge pri denarnih zavodih 40.4 milijona din nasproti 39.4, 24.0 in 26.1 milijona din v prejšnjih dveh letih. Državnih, banovinskih in drugih vrednostnih papirjev je imel Pokojninski zavod lani ob koncu leta za 96.2 milijona din nasproti 81.6, 67.5 in 56.8 milijona din v prejšnjih treh letih. Postavka vrednostnih papirjev se je torej v zadnjih treh letih povečala za skoro 400 milijonov dinarjev ali za 70%. Nepremična imovina je prav tako v zadnjih letih precej narasla in je dosegla ob koncu preteklega leta vrednost 99.7 milijona din nasproti 86.8, 87.5 in 70.1 milijona din v prešnjih treh letih. Le v manjši meri pa so v zadnjih letih naraščala posojila, ki so izkazana v bilanci za preteklo leto v višini 199.6 milijona din nasproti 196.1, 185.4 in 181.1 milijona din v prejšnjih treh letih. Od posojil je lani odpadlo na menična posojila 26.3, na hipotekama 75.4, na stavbna 25.1 in na posojila z banovinskim jamstvom (Kranjske dež. elektrarne) 40.0 milijona din. Premijska rezerva Premij ska rezerva v oddelku za obvezno zavarovanje je lani narasla na 473.5 milijona din nasproti 441.2, 406.4 in 373.5 milijona din v prejšnjih treh letih. Premijska rezerva za neobvezno zavarovanje pa znaša 28.8 milijona din nasproti 26.5, 23.8 in 17.9 milijona din v prejšnjih treh letih. V obveznem oddelku je bil lani zabeležen poslovni primanjkljaj v višini 3.2 milijona din, medtem ko je ta oddelek v letu 1938 izkazal poslovni prebitek v višini 2.0 milijona din, v letu 1937 poslovni prebitek v višini 1.5 milijona din in v letu 1936 poslovni prebitek v višini 0.1 milijona din. Lanski poslovni primanjkljaj obveznega oddelka je nastal izključno zaradi tečajne izgube pri vrednostnih papirjih, ki je v tem letu znašala 4.9 milijona din, medtem ko je izkazala bilanca za leto 1938 tečajni dobiček pri vrednostnih papirjih v višini 2.7 milijona din, v letu 1936 pa tečajni dobiček v višini 3.1 milijona din. če ne bi bilo lani te tečajne izgube, bi obvezni oddelek zabeležil približno 2 milijona din poslovnega prebitka. Gospodarski račun neobveznega oddelka pa je lani izkazal 0.56 milijona din poslovnega prebitka, to je skoro enako kakor v zadnjih dveh letih. Primanjkljaj obveznega oddelka Poslovni primanjkljaj obveznega oddelka, ki je lani, kakor rečeno, znašal 3.2 milijona din in je predvsem posledica nazadovanja tečajev državnih papirjev, je povzročil, da se je celotni primanjkljaj obveznega oddelka dvignil na 66.1 milijona din nasproti 62.0, 64.0 ln 65.5 milijona din v prejšnjih treh letih. Od celotnega primanjkljaja obveznega oddelka odpade 22.5 milijona din na valorizacijo prevzetih obvez iz zavarovanja pred letom 1923, nadalje 27.3 milijona din na odpise na nepremičninah, na terjatvah in inventarju (prejšnje leto 25.4), 5.3 milijona din na tečajno in valutno razliko pri vrednostnih papirjih (prejšnje leto 0.3) in 10.1 milijona din na zvišanje premijske rezerve zaradi strožjega računanja rokov in pričakovanega višjega invalidiziranja v prihodnjostl (prejšnje leto 9.1). Obrestovanje naložene Imovine V lanskem letu je bilo obrestovanje povprečno nalqžene imovine naslednje: donos obrestovanje vrednostni papirji 6.49 milj. din 7.34% vloge pri den. zavodih 1.42 « « 3.61% posojila 14.93 « « 8.17% nepremičnin^ 2.74 « « 3.03% skupaj 25.59 g, S 6.38% Celotno obrestovanje naložene imovine je lani znašalo 6.38% nasproti 6.57% v letu 1938, 6.62% v letu 1937 in 6.83% v letu 1936. Odstotek obrestovanja torej vsako leto nekoliko nazaduje. Najbolj je v zadnjih letih nazadovalo obrestovanje naložb v vrednostnih papirjih, ki je znašalo leta 1936 še 9.22% in naslednje leto 8.18%, lani pa le 7.34%. Obrestovanje posojil se je v zadnjih letih le malo spremenilo, obrestovanje nepremičnin pa se je za malenkost dvignilo na 3.03% nasproti 2.96% v letu 1936. Celotni dohodki obveznega oddelka od zavarovalnih prispevkov ln od donosa imovine so lani znašali 60 milijonov dinarjev, dohodki neobveznega oddelka pa 3.4 milijona din. čisti upravni stroški so lani narasli na 3.66 milijona din nasproti 3.53, 3.71 in 3.22 milijona din v prejšnjih treh letih. Skoro 13.000 zavarovancev število zavarovancev je lani naraslo na 12.968 nasproti 12.342, 11.793, 10.909, 10.373, 9934 in 9595 v zadnjih Šestih letih. Od gornjega celotnega števila zavarovancev je bilo lani ob koncu leta iz dravske banovine 10.162 zavarovancev ali 78.4%, iz Dalmacije pa 2806 ali 21.6%. Razdelitev zavarovancev po gospodarskih strokah pa kaže, da je lani ob koncu leta odpadlo 1442 zavarovancev na denarne zavode in zavarovalnice, 3015 na trgovino ln špedicijo, 1236 na rudarstvo in kovinar-stvo, 4460 na ostalo Industrijo ln 2815 na ostale poklice. Razdelitev zavarovancev po plačilnih razredih pa kaže naslednjo razporeditev: I. plačilni razred 424, H. razred 468, m. razred 1557, IV. razred 1864, V. razred 1321, VI. razred 1978, VII. razred 800, VHI. razred 778, IX. razred 699, X. razred 564, XI. razred 438, XII. razred 610, XHI. razred 339, XIV. razred 1128. Največ zavarovancev odpade na VL razred, namreč 15.3%. Ob koncu lanskega leta je odpadlo 18.9% zavarovancev na prve tri plačilne razrede (do 12.000 din letne plače) nasproti 20.8% v letu 1936. V visokih plačilnih razredih, to je od vm. do XIV. plačilnega razreda z letno plačo 30.000 do 54.000 in več pa je bilo lani Ob koncu leta 35% vseh zavarovancev nasproti 32% v letu 1936. Prispevki so narasli na 34 milijonov Celotni predpis prispevkov je lani znašal v obveznem oddelku 33.9 milijona din nasproti 32.4, 31.2 ln 28.8 milijona din v prejšnjih treh letih. Od celotnega predpisa prispevkov je odpadlo 25.1 milijona din ali 75.5% na Slovenijo in 8.2 milijona din ali 24.5% na Dalmacijo. Zaostanki na prispevkih so ob koncu lanskega leta znašali 3.6 milijona din, od česar je odpadlo 52% na Slovenijo in 48% na Dalmacijo. 2.500 rentnikov Skupno število rentnikov se je lani dvignilo na 2510 nasproti 2419, 2336 in 2208 v prejšnjih treh letih. Od lanskega števila 2510 rentnikov je odpadlo 1288 na invalidske in starostne rente, 805 na vdovske rente in 417 na vzgojne prispevke, čisti letni prirastek na rentah, ld je v letih krize naglo narasel, je v zadnjih letih zopet precej nazadoval. Leta 1934 je znašal absolutni prirastek 225 rentnikov, naslednje leto 155, leta 1936. 128, predlanskim pa le 83 ln lani 91. Z naraščanjem Števila rentnikov Je narasla tudi rentna vsota in je bilo lani izplačanih na rentah 16.9 milijona din nasproti 15.8, 14.7 in 13.5 milijona din v prejšnjih treh letih. Proti privilegijem tujih petrolejsluh podjetij Ponovno smo že poročali o korakih, ki so jih napravile naše gospodarske organizacije proti privilegijem tujih petrolejskih družb. Zbornica za TOI v Ljubljani je sedaj obnovila akcijo proti tem neupravičenim privilegijem in je poslala trgovinskemu ministru dr. Andresu spomenico, ki pravi med drugim naslednje: Zbornica smatra za svojo dolžnost, opozoriti na veliko nezadovoljstvo in upravičeno ostro kritiko vseh trgovskih krogov zaradi velikih, z ničemer utemeljenih privilegijev, ki jih uživajo velika tuja petrolejka podjetja v nasprotju s domačimi glede monopolne takse na petrolej. Dočim je za velika tuja petrolejska podjetja ▼ kartelu določena ugodnostna taksa £ din za M^p-^s morajo vsa druga do- mača in izvenkartelna podjetja iste stroke plačati 3.75 din za kilogram. To različno postopanje se občuti v trgovinskih vrstah kot kršitev davčne enakosti, ki mora biti podlaga davčne morale. Zato se v vsej naši javnosti čujejo v zvezi s privilegiji tujih petrolejskih podjetij stalne upravičene kritike. Dalekosežni privilegij tujih podjetij nasproti domačim je docela neupravičen. Glede fiskalnih davščin so bili doslej tretirani vsi državljani in vsa podjetja enako. Postopek pri monopol-ski taksi za petrolej je torej edinstven in pomeni nevaren precedenčen primer. Zbornica posebno opozarja na dejstvo, da je zaradi tega privilegija tujih podjetij onemogočeno delo domačih podjetij iste stroke in je s tem na docela neutemeljen način odvzeta eksistenčna možnost velikemu številu trgovcev - uvoznikov petroleja in naftinih proizvodov, ki so se desetletja bavili z uvozom teh predmetov. Takšnim tvrdkam, ki so prej s poštenim delom redno oskrbovale naš trg. se ne more enostavno onemogočiti vsako poslovanje samo zaradi koristi nekaterih velikih tujih podjetij. Pa tudi interesi rednega oskrbovanja trga s petrolejem in drugimi proizvodi nafte je nujna in zahteva, da se ta krivica odpravi in da se predpiše enaka monopolska taksa vsakemu uvozniku petroleja in drugih naftinih proizvodov. Gospodarske vesti — Konferenca italijanskih in jugoslovenskih industrijeev na Bledu. Včeraj se je pričela na Bledu konferenca zastopnikov jugoslovenske in italijanske tekstilne industrije. Na konferenci sodelujejo tudi službeni delegati obeh držav. Zastopniki italijanske tekstilne industrije so prispeli na Bled že včeraj popoldne, kjer so jih že pričakovali zastopniki jugoslovenske tekstilne industrije. Jugoslovensko delegacijo tvorijo pa dva zastopnika tekstilne industrije lz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Najvažnejše vprašanje, o katerem bodo razpravljali na tej konferenci, .ie določitev cene bombažni preji, ki jo bo dobavila Italija Jugoslaviji v smislu sklenjenega trgovinskega sporazuma, okrog 8 milijonov kilogramov. = Nova organizacija kontrole zunanje trgovine. Iz Zagreba poročajo, da se na merodajnih mestih v Beogradu in Zagrebu proučuje načrt uredbe o ureditvi kontrole zunanje trgovine. To vprašanje je postalo aktualno po končani organizaciji direkcije za zunanjo trgovino. Po načrtu nove uredbe naj bi se pri direkciji koncentrirala vsa kontrola zunanje trgovine. Zaradi končne redakcije načrta uredbe bodo v prihodnjih dneh še konference med zainteresiranimi državnimi ustanovami in predstavniki banovine Hrvatske. V tej zvezi bo likvidirana tudi delegacija prejšnjega Zavoda za zunanjo trgovino v Zagrebu. Ni pa še znano, ali bo ustanovljen poseben urad za zunanjo trgovino banovine Hrvatske in v kakšni obliki. — Možnost uvedbe privatnega kliringa z Grčijo. Poročali smo že, da so se v Beogradu pričela trgovinska pogajanja z Grčijo, ki se tičejo predvsem vprašanja ureditve plačilnega prometa. Ker pri zadnjih pogajanjih, ki so bila v aprilu t. 1. v Atenah, ni prišlo do sporazuma glede nove ureditve kliringa, je avtomatično stopil v veljavo režim plačila v devizah za ves medsebojni promet. Pri sedanjih pogajanjih v Beogradu, vodi našo delegacijo pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič, v delegaciji pa je tudi ravnatelj devizne direkcije Narodne banke Ko-sta Ljubisavljevič. Po najnovejših informacijah je verjetno, da bomo ponovno uvedli klirinški plačilni sistem, samo s to razliko, da bo uveden privatni kliring, ki bo podoben kliringu z Bolgarijo in z Nemčijo. Namesto dosedanjih bonov, ki jih izdaja Grška banka, bodo naši izvozniki dobili klirinške čeke odnosno klirinške nakaznice in bodo lahko neposredno vršili obračunavanje s pooblaščenimi denarnimi zavodi. V zvezi s pogajanji poročajo iz Beograda, da je 4. t. m. znašal saldo grško-jugoslo-vensklh bonov v obtoku 39.1 milijona drahem, saldo blokiranih terjatev pri Narodni banki pa 0.8 milijona din. — Ureditev prodaje drv v banovini Hrvatski. Ban banovine Hrvatske je izdal naredbo o omejitvi prodaje drv na področju banovine Hrvatske, ki določa, da mora vsak proizvajalec drv polovico svoje proizvodnje zadržati odnosno prodati do konca septembra za potrebe banske oblasti in njenih ustanov, mestnih poglavarstev, socialnih ustanov, javnih in privatnih nameščencev in delavcev ter ostalega prebivalstva. Trgovci pa so dolžni od proizvajalca zaključene količine na račun gornje polovice zadržati odnosno prodati izključno za navedene potrebe. Proizvajalci in trgovci drv morajo v osmih dneh prijaviti proizvodnjo odnosno zaloge. Sreska načelstva in mestna poglavarstva morajo zbrati podatke o javnih in privatnih potrebah glede drv na svojem področju in te prijave dostaviti oblastnemu nadzorništvu za cene. Obenem je ban izdal odlok, s katerim se maksimirajo prodajne cene drv za posamezne kakovosti. Borze 11. julija Na jugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.79. Grški boni so se v Zagrebu trgovali do 35.50. v Beogradu oa do 34.55. V bolgarskih klirinških čekih ie prišlo v Beogradu do prometa po 90. Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Vojna škoda pri mlačni tendenci trgovala po 423 (v Beogradu po 428). V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 165.46 — 168.66. New York 4425 — 4485. Curih 1004.94 — 1014.94. Tečaji na svobodnem trgu: London 204.65 — 207.85. New York 5480 — 5520. Curih 1241.85 — 1251.85. Curih. Lcndon 16.45. New Ycrk 441.50, Milan 22.30, Madrid 40. Berlin 176.75. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 422 — 424 (423). 4% agrarne 50 den. 4% severne agrarne 50 bi.. 6% begluške 75 den., 6% dalm. agrarne 71.50 bi.. 6% šum-ske 71 den.. 7°/n invest. 94 den.. 7% Blair 91 bel.. 8% Blair 96.50 den.: delnice: PAB 195 bi.. Trboveljska 315 — 320. Gutmann 55 den.. Šecerana Osijek 245 den.. Šeče-rana Veliki Bečkerek 500 den.. Isis 32 den.. Oceania 550 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 428.50 den. (428). 4% agrarne 51.50 den.. 6°/n begluške 77.50 bi.. 6a/o dalm. agrarne 70.25—71. 6% šum-ske 69.50 — 70.50. 7°/o invest. 97 den.. 7% Seligman 101.50 den.. 7% Blair 92.50 den. (92.50), 8% Blair 96 50 den.. Narodna banka 7950 — 8050. PAB 194.50 — 196.50 (196 — 197). Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago, 11. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 74.50, za sept. 75.25, za dec. 76.50 koruza: za julij 61.75, za sept. 59.75, za dec. 55.75. '+ Novos^dska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica: baška, baranjska ln banaška 78 kg, 2%, 242; sremska in slavonska 78 kg, 2«/9, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t-m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: baški in sremski 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238 — 240. Koruza: bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Moka; baška in banatska »Og« in »Ogg« 365 — 375; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50; >6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180. Otrobf: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440. V času letovanja so potrebne spremembe na dolenjskih progah Dol. Toplice, 11. julija Dolenjska Je vsako leto bolj obiskovana od letoviščarjev in se posamezni kraji čedalje bolj uveljavljajo kot letoviščarski kraji. Zlasti Dol. Toplice s svojo dobro zdravilno vodo imajo od leta do leta več gostov. Kot edino dolenjsko zdravilišče, ki ga obiskujejo ljudje iz vseh stanov, zaslužijo posebno pozornost, kar naj bi tudi železniška uprava upoštevala, v mislih nam je boljša zveza z "Ljubljano, zlasti zjutraj. Potniki, ki potujejo iz Ljubljane s prvim jutrnjim vlakom, morajo ostati v Novem mestu do drugega vlaka, ker nimajo zveze s Stražo—Toplicami. Bilo bi želeti, da bi železniška uprava vsaj za Čas glavne sezone odredila, da bi vlak, ki vozi iz Novega mesta v Stražo tako, da pride v Stražo malo pred sedmo uro, vozil takoj po ■ prihodu ljubljanskega vlaka. S tem bi ime- I li potniki direktno zvezo. Ker s tem vlakom prihaja tudi pošta, bi lahko letovi-ščarji dobivali pošto že v dopoldanskih urah, medtem ko morajo čakati zdaj do poldneva. Ker so med kopališkimi gosti tudi poslovni ljudje, jim pač nI vseeno, kdaj dobe pošto. Omenjeni vlak je sicer med Šolskim letom dijaški vlak, ki vozi dijake v Novo mesto, vendar bi ne bilo pretežavno, če bi med počitnicami, ki je v zdravilišču glavna sezona, vozil nekoliko pozneje. S tem hi bilo vsem ugodeno. Tudi potniki, ki imajo opravka v Novem mestu, bi s tem nič ne zamudili, ker bi vlak Se zmerom pravočasno dospel v Novo mesto ali pa bi se lahko odpeljali s prvim vlakom v Novo mesto. Kopališkim gostom bi bilo zelo ustreženo, če bi vlak vsak dan vozil tako, kakor vozi ob nedeljah. Št. Lambert je dobil gasilski dom Zagorje, 11. julija Mlada, delavna gasilska četa v št. Lam-bertu, se pod vodstvom šoLsKega upravitelja g. Jarnoviča prav lepo razvija. Ko je uprava priskrbela potrebno gasilsko orodje, so začeli razmišljati o postavitvi lastnega doma. Domačini so dobro razumeli to potrebo in vsak je po svojih močeh storil dolžnost, da so v nedeljo ze blagoslovili svoj Gasilski dom. Nova stavba priča, da so šentlamberčani v vsakem pogledu podjetni in napredni. Slavnosti se je udeležilo več zastopnikov bližnjih gasilskih čet z župnim predsednikom Dolinarjem na čelu. Z zadovoljstvom sta bila sprejeta pomenljiva govora gg. Jarnoviča in Dolinar-ja. Ker je bila to nedeljo običajna letna počastitev slovanskih blagovestnikov sv. Cirila In Metoda v tamošnjl kapeli, ki jo je bil zgradil pokojni župnik Berce, je prišlo tudi več drugega narodnega občinstva v napredni št. Lambert. Pri slavnosti in zabavi, ki je sledila, je igrala Rudarska godba iz Zagorja. Gasilska četa je dosegla v vsem lep moralni in gmotni uspeh. Okrog 30 botrov se je priglasilo z deleži po 100 din, odvetnik dr. Krejčl iz Ljubljane, ki si je tu zgradil svojo vilo, pa je daroval 1000 din. šentlamberčanl so pokazali, da imajo smisel za skupnost in blagor svojega kraja, čeprav Jih je usoda razdru-žila na tri občinska področja. Mengeš vabi Mengeg. 11. iuliia. V nedelio proslavi naš Sokol 201etni jubilej s telovadnim nastopom. Bilo ie r>red dvajsetimi leti. ko so naši tržani svobodno zadihali in kmalu spletli pri nas delavno sokolsko gnezdo, ki neumorno deluje in z uspehom posega v narodno življenje. Leto za letom vzgaja eeneraciie v ljubezni do domovine, kralia in svebode v čvrst in zdrav jugoslovenski rod. Danes se s spoštovanjem spominjamo vseh idealnih in požrtvovalnih delavcev, ki tudi v težkih in burnih borbah niso kzdih. Ako pa se najde resničen pesniški vrh. ki tudi v svoji poeziji ni izgubil »nebeške strani«, je v očeh »jasnovidcev« kompromitiran, ker je njegov izklesani pesniški jezik sposoben povedati tudi politično resnico in oznanjati trezen politični realizem. Pisec zaključuje svoje kritične pripombe z ugotovitvijo, da mnogi od teh »jasnovidcev« niso le slučajni fan tasti, temveč »nevarni sanjači, ki svoje protinarodne špekulacije zavijajo v mistične pesniške tvorbe j ali sentimentalno prozo, ki jim pa nič ni mar narodova usoda.« Letos bo zelo slaba letina »Samouprava« glavno glasilo JRZ, napoveduje za letošnjo leto za Jugoslavijo slabo letino, ki bo prinesla mnogo skrbi in težav. List pravi: »Zadnja strašna zima je napravila mnogo več škode, kakor se splošno misli. Zaradi zime v mnogih krajih naše države niso pravočasno zorali zemlje ne sejali. Poljedelska dela so bila sirom naše države letos v velikem zastoju. Tudi sadja in grozdja bo zelo malo. Vse bi še nekako bilo, če bi biili april, maj in junij normalni. Na nesrečo pa je padla v teh mescih rekordna množina dežja. Pojavile so se poplave v vseh predelih države. Nekatere reke so tri- krat prestopile bregove in trikrat poplavile naselja in polja. Reka Morava je prestopila svoje bregove celo štirikrat. Vodna gladina Dunava je billa konec junija višja, kakor pa decembra in marca, ko je navadno najvišja. Kmet je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da reši, kar "se rešiti da. Boril se je s prirodo, kolikor se je le mogel. Toda priroda je močnejša od človeka. Za poplavami je prihrumela toča m pobila, kar je še ostalo. Končno je prišel še fatalni junijski in sedaj že julijski dež, ki je še več škodovali, kakor letošnja zima. Sirom države so mnoga polja pokončana in uničenih je na tisoče in tisoče vagonov poljskih pridelkov.« List zaključuje: »Zabeležili smo vsa ta žalostna in fatalna dejstva, da pravočasno preprečimo vsak optimizem o naši letošnji žetvi. Zavedati se moramo, da bo letošnja žetev izredno slaba in da se moramo že sedaj pripravljata na velike omejitve v potrošnji hrane.« Aretacija praškega župana V Pragi je bilo izdano službeno obve-stillo, da je bila uvedena preiskava proti neki ilegalni skupini, katere člani so bili v zvezi z inozemstvom in so zaradi tega osumljeni veleizdaje. Aretiran je bil dosedanji praški župan dr. Klapka. ki je osumljen, da je podpiral delovanje te skupine. Dr. Klapka s svojim delovanjem ni prišel samo v nasprotje s svojo dolžnostjo, župana praške občine, temveč tudi z interesi češkega naroda. Bolgarska pričakovanja Bolgarski polslužbeni tednik »La Parole Bulgare«, ki izhaja v francoskem jeziku za inozemstvo, objavlja v svoji zadnji številki uvodnik Milčeva pod naslovom: »V pričakovanju pravice«. List Izvaja; »Bolgarija ima nedvomne zasluge za balkanski mir. Ob koncu zadnje svetovne vojne so postopali z njo krivično in že 20 let bolestno čuti udarce, ki so Ji bili zadani. Bolgarija je zaslužna za balkanski mir, kajti ako je dejansko stanje demantiralo trditev, da je Balkan vulkan, moramo Iskati razloge za to samo v bolgarski politiki. Avanture so bile izločene iz Dolgarske politike. če se bolgarski narod nI odpovedal uresničenju svojega nacionalnega ideala in Bolgarija ni opustila svojih pravičnih in razumljivih revindikacij, je stopala pri tem samo po poti miru, ne da bi poskušala izkoristiti to ali ono politično konjunkturo. Trdna v svoji mirovni politiki, je bila Bolgarija vedno prežeta samo kon-strunktivnega in ne destruktivnega revi-zionizma. Ako si je torej Bolgarija pridobila zasluge za ohranitev miru v tako zmešani dobi za Evropo, sme sedaj pričakovati, da bo poprava krivic, zagrešenih na njen račun, kar najbolj nagla. S tem bi bil na Balkanu za večno utrjen mir, za katerega se je Bolgarija tako jasno trudila in čigar prve sadove bi zato morala sedaj žeti.« Grčija, Turčija, Bolgarija Budimpeštanski vladni organ »Pester Lloyd« objavlja daljši dopis Iz Aten o pri-lagojevanju Grčije novemu vojnemu položaju. Dopisnik se dotika tudi vprašanja grškoMurških odnošajev ter piše med drugim: 2>V uradnih krogih brezpogojno zaupajo Turčiji, ki bi, kakor poudarjajo, v primeru ogražanja Grčije, gotovo izpolnila svoje obveznosti. Bolj rezervirano pa se isti krogi izražajo za primer morebitnega ogražanja Rumunije s strani Bolgarije. Tako se ne zdi izključeno, da bi v tem primeru v Grčiji ne prezrli minljivosti po_ godb, to se pravi, da smemo računati s tem, da bi Grčija zaradi Rumunije ne zgrabila, za orožje.« Tri vprašanja, Pl zanimajo ItaH3o Rimski poročevalec budimpeštanskega dnevnika »Pester Lloyd« piše, da je pozornost rimskih političnih krogov razen na nemško-italijanske in nemSkoumadižar^ke razgovore trenutno 'osredotočena na tri vprašanja: 1. na razvoj v Turčiji, predvsem v zvezi z odhodom sovjetskega poslanika v Ankari v Moskvo ter njegovimi dolgimi razgovori z nemškim veleposlanikom v Turčiji Papenom; 2. na poročila iz Amerike, ki kažejo čedalje bolj naraščajočo napetost tako v pogledu tolmačenja Monroejeve doktrine izven ameriškega kontinenta kakor v pogledu premikanja angleškega vojnega bro-dovja v bližini francoskega otoka Martinl-que; 3. na še ne povsem točna poročna, ki govore o zelo zmedenem položaju v Siriji, kar izhaja med drugim tudi iz umora sirskega nacionalističnega voditelja, Bolna točka koalicij V švicarskem listu »National Zeitung« iz Basla čitamo v uvodniku pod zgornjim naslovom med drugim: »V zadnjih dneh smo mogli opazovati, na kako dramatičen način je prenehala obstajati angleško-francoska zveza (koalicija). Včerajšnji bratje v orožju so si danes postali sovražniki . . . Koalicije se v ofenzivah, kakor nam to potrjujejo vojne izkušnje, vedno lahko bolje drže kakor v defenzivi. Ko je leta 1813 taXo zvana velika koalicija vodila vojno proti Napoleonu I., je bil ofenzivni cilj, premagati cesarja povsem zadovoljujoča vez. V trenutku pa, ko se mora koalicija braniti, ko je torej nasprotnik v napadu, se položaj povsem spremeni. Pri vsakem zavezniku prevladuje predvsem lastni interes, ki pridobiva vedno bolj na teži napram čedalje bolj v pozabo prehajajočim skupnim vojnim ciljem. Lastni interes določa v primeru poraza tudi smer umika, namesto da bi bil tudi za to odločilen samo skupni strateški interes. Le zelo redki zgodovinski primeri tvorijo izjeme v tem pravilu. Normalni postopek koalicij po porazu pa je v glavnem podoben postopanju Angležev ln Francozov po porazu v Flandriji.« 7000 letal uničenih Budimpeštanski list »Magyar Orsag« poroča. da je bilo v toku 10 mescev vojne sestreljenih in izgubljenih v vseh vojskujočih se državah okoli 7000 letal. Madžarski list poudarja, da odpade od tega na nemška letala le okoli 1500 aparatov. Ljubljanski mestni svet Gradnja tržnice — Tlakovanje ceste proti Jefici — Kanalizacija Trnovega — StavMsče za državno žensko gimnazijo — Delavske stanovanjske kolonije Direktor zagrebške glasbene akademije Zagreb, 11. jul. o. S kraljevim ukazom je imenovan za direktorja akademije glasbene in gledališke umetnosti v Zagrebu dr. Božidar širola. Ljubljana, 11. julija Na današnji seji mestnega sveta je župan dr. Adlešič najprej poročal o razstavi proteletal. zaščite na velesejmu. ki jo je obiskalo okrog 60.000 oseb. Razstava pa ne pomeni konca prizadevanj na tem polju, temveč bo ustanovljena trajna šola, ki bo izvežbala vse ekipe in vse prebivalstvo, da bo popolnoma pripravljeno tudi za najhujše nesreče. Na razstavi se je zbralo mnogo gradiva za bodoči muzej, ki naj pomaga pri nazornem pouku. Najboljši učenci in učenke ljudskih, meščanskih ter vseh vrst srednjih šol v Ljubljani so bili na predlog kulturnega odbora tudi letos obdarovani z lepimi knjigami. G. župan se je nato spomnil počaščenja mestnega svetnika dr. Franceta Steleta, ki ga je naša Akademija znanosti in umetnosti izvolila za svojega rednega člana. Istočasno je župan čestital tudi ostalim novim akademikom. Priključil je željo, naj bi čim bolj podpirala Akademijo tudi vse slovenske občine, kakor je to že storila mestna občina ljubljanska. Dalje je župan omenil otvoritev in blagoslovitev Žal ter se ob tej priliki zahvalil častnemu meščanu prof. Jožetu Plečniku za njegove načrte za to veliko de'o. Sedaj ko so dokončane Zale, so se pričele priprave za zidanje velikih tržnic. Tudi za nje so načrti popolnoma samoniklo zamišljeni. Zastopniki prodajalcev in zastopniki kupcev so po svojih organizacijah soglasno izjavili, da bodo nove tržnice ustrezale željam in zahtevam Razpisana so dela za kanalizacijo Trnovega. Ta mestni del dobi tudi svojo delavsko stanovanjsko kolonijo, ker so že razpisana dela za 10 družinskih hišic na Cesti dveh cesarjev, kjer bo prostora za 20 družin. Kmalu bo gotov tudi %ačrt za 30 družinskih hišic, kjer bo vsaka družina imela tudi svoj vrt. Poleg kanalizacije Trnovega je bila razpisana tudi kanalizacija Tyrševe ceste. Z obema kanalizacijama se bo kanalsko omrežje razširilo za okroglo 4 km. Svojemu uresničenju se približuje tudi načrt zgradbe Doma onemoglih na Bokal-cah. Razsodišče za oceno del natečaja Je danes končalo svoje delo. Ocenilo je 17 predloženih projektov ter spoznalo 16 projektov upravičenih za ocenjevanje. Razsodišče je po podrobni presoji preuredilo nagrade tako, da se prva nagrada ne podeli, razpoložljivi znesek pa razdeli po naslednjem vrstnem redu: 1. Inž. arh. Teplna Marjan dobi 20.000 din nagrade za projekt z geslom 5264; 2. inž. Ravnikar Edvard dobi 15.000 din za projekt z geslom 2311; 3. Inž. arh. Kumbatovič in Inž. arh. Sedlar Saša dobita 14.000 din za projekt z geslom 2605 din; 4. inž. arh. Tepež Robert in inž. arh. Jane Adrijan dobita 13.000 din za projekt z geslom 5792; 5. Inž. arh. Kos Miroslav in inž. arh. Platner Jože dobita 7000 din za projekt z geslom 7340; 6. Inž. arh. Murko Stanko dobi 5000 din za projekt z geslom 1908, in 7. inž. arh. Lojk Teodor 4000 din za projekt z geslom 4135. Razsodišču predloženi projekti bodo razstavljeni prihodnji teden v Jakopičevem paviljonu. Mestna občina je preuredila tudi okoli- co za spomenik kralju Aleksandru v Zvezdi. Spomenik bo stal prav v osrčju mesta na enem najlepših prostorov, kar jih Ljubljana premore. Končno se je župan spomnil umrlih meščanov davčnega nadupravi-telja Maksa Lillega, industrijalca Karla Polaka, ravnatelja Tobačne tovarne Fra-nja Goloba, univ. prof. dr. Josa Jurkoviča, Industrijalca Franca Batjela in starega mestnega delavca Tomaža Bitenca. Poročilo finančnega odbora navaja, da bo za novo tržnico zaenkrat potrebnih pet in pol milijona dinarjev. Polovica naj se vzame od 15 milijonskega posojila pri Su-zorju, polovica pa iz prihrankov ▼ letu 1940. Iz posojila Suzora se bo dalje porabilo 9 milijonov za tlakovanje ln ureditev Tyrševe ceste, 1 milijon za kanalizacijo Opekarske ceste, 1 milijon za tlakovanje Zaloške ceste, 1 ln pol milijona za gradnjo novega mestnega kopališča v Kolezlji. Predlog je bil soglasno sprejet. M. s. dr. Bohinjec je opozoril na potrebo, da se posveti posebna pažnja Zaloški cesti, ob kateri stoje bolnica in drugi sanatorlji. Na tej cesti je treba vsekakor čim bolj omiliti cestni ropot in šum ter škripanje tramvajskih voz, kajti razumljivo je, da bolniki kakor tudi zdravniki in strežno osebje potrebujejo čim več miru. Razvila se je tudi debata o zidanju delavskih hišic, za kar bo najeto dodatno posojilo enega milijona pri borzi dela. Govorniki so poudarjali potrebo, da se na ta način pridobljena nova stanovanja resnično oddajajo samo delavcem. Sprejeti so bili razni predlogi glede nakupa zemljišč po občini ter nekateri drugi, za javnost nezanimivi predlogi finančnega odbora. Soglasi din, za šifro ali daianje naslova $ din Naimaniši znesek 17 din. Velika tovarna nogavic Išče samostojnega mojstra za dvocilindrski s~roj (tipa Komet, Hil-scher, Stibbe, links-links). Samo prvorazredne moči naj se javijo ped šifro »Sigurna egzi-stencija P-S299; na In-terreklam, Zagreb. Ma-sarvkova 23. 17498-1 Sendvičarko tJobro lzvežbar-o, za Ljubljano. sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro j> Spretna«. 17509-1 Čevljarski pomočnik clobi takoj sužbo. Janša Jože, Jes -nice. Obrtniška ul. 24. 17505-1 Postvežnioo za cel dan sprejmem takoj. Igriška 14 II. des. 17520-1 Pekovski pomočnik zmožen vsega dela pri parni peči dobi stalno nameščnje. Zagorje. Rd-sina Prane. 17526-1 Raznašalka pridna, se sprejle takoj. Naslov v vseh po, slovalr-icah Jutra. 17546-1 Pekovski vajenec ki se je že nenaj časa učil. se sprejme. Pekat-na Depa, Postojaska 11. 17566-1 Šiviljsko pomočnico in vajenko srnrejmem takoj. Oglasiti se Tkalski prehod 9, Maribor. 27557-1 Služkinja vajena kuhe. snage in reda, z letnimi spričevali dobi debro službo s 1. avgustom. Naslov z navedbo prejšnjih služb je poslati na podr. Jutra v Ce'.ju pod značko »Dve osebi«. 17551-1 Obtesani trami cirka 100 do 120 kub. m so naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 17542 -6 Avto, moto 't'-"! V . • deseda ! din, davek 3 din. '.a šifro ali daianje naslova » din Najmanjši znesek 17 din. Dvosedežni avto športni kupim. Naslov: Velikoprodaja soli, Zagorje 17494-10 rteseda I din, davek 3 din. a šifre tli dajanje naslova < din Najmaniši znesek 17 din Damsko in moško športno kolo popolnoma novo, skoro za polovično ceno naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra c. S5. 17539-11 šPo^hištvo Beseda 1 din, davek 3 din: za šifro ali dajanje naslova 1 din. Naimaniši znesek 17 din Moderno spalnico, iedi nico in opremo za sfbo gospoda kupim, eventuelno tudi staro, lepo ohranjeno. Ponudbe s oeno pod »Pohištvo 12. VII.« na cgl. odd. Jutra. 17527-12 Hišnik dobi mesto. Naslov v vseh posl. Jutra. 17543-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj. S&lor. Merlak, Sv. Petra 76. 17561-1 Sittihe išče Beseda 50 nai, davek 3 din. te» 5 dio o lifro Ji daja tife naslova — Naimanji' znesek Htu 13. Kovač dober poetkovač išče mesto za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17471-2 Mlado pridno dekle s 4 razredi meščanske . šole, vajeno vsakega dela, bi rado službo kot varuhinja otrok in podobno pri boljši družini. Vajeno je tudi nekoliko kuhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gizela«. 17522-2 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianje aaslova ? din Najmamii znesek 17 din Na Bledu ali v Bohinju kupim manjšo vilo aH hišo z nekaj vrta. Po možnosti blizu jezera. Ponudbe s točnim opisom in ceno na nas.ov A. Suša, Savlje 18, p. Ježica. 17485-20 Navijalni stroj za trikotažo kupim. Ponudbe pod »Flaschen-spulmaschine« na ogl odd. Jutra. 17545-29 Sianovditjfi Beseda 1 din davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Naimaniši znesek 17 din. Dvosobno stanovanje s kopalnico, kuhinjo,' plin, telefon v hiši. v centru ali blizu centra iščem za 1. avgust. Ponudbe pod »Točen plačnik« na ogl. odd. Jutra. 17528-21a Samsko stanovanje eno- ali dvosobno, išče soliden gospod. Ponudbe pod »širši centrum na ogl. odd. Jutra. 17534-21a Beseda 1 din, davek 3 din. za šifre ali daianje naslova 3 din Naimaniši znesek 17 din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnčno, zračno z 1 ali 2 posteljama, blizu tramvaja, poceni oddam, Sp. šiška, černetova 31, I. nadstr., vrata 3. 17515-23 Sončno sobo v centru mesta oddam takoj stalni boljši osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 17562-23 Informacije Beseda 1 din. davek 3 din : za šifro ali daianje naslova * din. Naimaniši znesek 17 din. Preklic. Podpisana Pačnik Frančiška, posestnlca v Dobrovi št. 31, opozarjam vsakogar, ki bi kaj kupi1 z mojega posestva od mojega moža Pačnik Pongraca, da kupčije ne bom priznala, ter bo do-tični kupec mogel kupiti le z mojim privoljenjem. — Dobrova -Šmartno pri Slovenjem Gradcu, dne 6. jul. 1940. — Frančiška Pačnik. 17525-31 Dopisi Vsaka seseda 2 din: davek i din Za daianje naslova 3 din Najmanjii znesek 20 din. dvignite v oglasnem oddelku dospele DOnndbe! Briljant, Brez otrok, čista, čimprej, Donosna hiša, Dobra kupčija. Diskretnost, Dobra žena, Dobra gospodinja 111, Fatum, Foto, Gotovina 25, Gorenjsko 40, Jesenska sreča, Jugoča-rapa, Izleti, Jelica, Ju-van, Izvežbana kuharica, Jesenice, Kmečko, Kotel, Korekten, Krasen zaslužek, Kapital, Kjerkoli, Komfortno stanovanje, Ljubljanski grad, Motor 1939, Nova hiša, Odpadovanje, oba v službi, 2 osebi 1940, Osamljena mladenka, Posestvo 11, Pletenine, Pripravljen, Perfektna v francoščini, Plačnik. Poštena natakarica, Podjetna, Prijetne zunanjosti. Poštena in varčna, Priznana instrukto-torica. Poceni, Prilika ugodna, Pričakujem, Prijeten dorn.-k, Renta, Reden plačnik. Redka prilika, Sen kresne noči, Snaga nogoj 66, Skalno, Strogi center. Skupen dom. Sposobna, Srečen dom, šivalnica. Takoj gotovina, Tudi razdrto. Tekstil. Točna plačnica 500. Takoj radio. Trezen, Uspeh, Ve-drnjak. Vesten 350. Varčna in poštena. Zakonski par, Zanesljiv hišnik, Zamenjava 2550, 13. »VII,« Zakaj Te ni bilo? Sem na letovišču. Če m~žno pridi. 17540-24 Gospod Vcdernjak dvignite pismo v cgl. odd. Jutra. 17507-24 Jelša! V nedeljo ob 9. zlutraj čaka družba Zidani most. 17512-24 Ca-cek. Nič glasu od Tebe. V*aj to bi sporo Ml, da si živ in zdrav. V pon^'8'jek sem Ti oisa a. Potrči vsaj prejem. T. 17523-24 Ministrstvo vojske in mornarice bo po konkurzu sprejelo v službo po avtomobilskih edinicah gotovo število REZERVNIH OFICIRJEV in jih prevedlo v aktivno službo. Rok za vložitev prijave je do 30. julija tekočega leta. Rezervni oficirji, ki žele biti prevedeni v aktivno službo, naj se obrnejo na najbližjo vojaško komando za pogoje, predvidene v konkurzu, ki je natiskan v Službenem vojnem listu, št. 25 od tega leta. AA. št. 14109 iz pisarne artilerijskotehničnega oddelka strstva vojske in mornarice, 8. julija 1940. leta v Beogradu. mini- ŠPORT Tri prijateljske tekme v Ljubljani Jadran in Reka bosta že to nedeljo nastopila kot eno moštvo — SK Jadrana Prvi skupni nastop Jadrana In Reke Agilni Jadran niti zdaj v mrtvi nogometni sezoni noče držati križem rok. Takoj za prvega nasprotnika svojemu pre-grupiranemu moštvu je povabil juniorsko moštvo mariborskih železničarjev in Litijo. Prav gotovo bo zanimivo videti na terenu, ali je fuzija koristila tudi čisto iz športnega stališča. V vrstah Jadrana je bila rak rana napad, ki ni mogel že skoraj dobljenih iger odločati v svojo korist, sedaj pa je s pritegnitvijo nekaterih mladih moči iz Reke mnogo pridobil v svoji učinkovitosti. Vodstvo kluba se prav dobro zaveda, da mora tudi svoji mladini nuditi težje tekme in priliko za resnejši trening in je zaradi tega povabilo znano moštvo železničarja iz Maribora, že prvi nastop štajerskega gosta v Ljubljani bo športni dogodek za našo mladino. Moštvo Litije je dobro znano vsem ljubljanskim prvorazrednim klubom, saj so se vedno vračali v Ljubljano poraženi. Tudi na nedavni proslavi Slavije so si Litijani premočno priborili pokal za zmagovalca. Pričetek tekem bo ob 16.30 in 17.30 na igrišču Jadrana v Koleziji. Mars—Celje Oba kluba sta se domenila za revanžno tekmo, ki bo v nedeljo na igrišču Ljubljane. Pri prvem srečanju v Celju se je morai Mars zadovoljiti samo z neodločenim rezultatom. Takrat je videl, da Celjani goje s svojo mlado nogometno gardo prav dober nogomet. Celjski nogometaši so redki gostje v Ljubljani in so včasi zmagovali nad našimi prvorazrednimi klubi. Mars bo v nedeljo postavil na teren trenutno najmočnejše moštvo, ki bo šlo prvič v boj za njegove barve. Moštvo je izpopolnjeno s starimi in preizkušenimi borci. Zato bo to srečanje zanimivo že zaradi tega, ker bo pokazalo formo našega bodočega 11-gaša. Pričetek ob 16. na igrišču Ljubljane. Fuzija med Jadranom in Reko Novi klub se bo imenoval SK Jadran in bo letos proslavil tudi 20-letnico obstoja Dolgo pričakovana in večkrat tik pred zaključkom izjalovljena fuzija med južno-zapadnima kluboma mesta Ljubljane t. j. Jadranom in Reko je izvršena. Vsa dosedanja pogajanja zanjo so bila prekinjena le zaradi raznih malenkosti, to pot so pa odločujoči funkcionarji šli preko tega v želji, da novi klub, ki se bo še nadalje imenoval SK Jadran, postavijo na zdrave m čvrste temelje. Peščica idealnih športnih delavcev je spoznala, da ne propada nogomet samo v njihovem okolišu, temveč v vsej Ljubljani — brez pravih izgledov na bodočnost. Ves naš nogomet samo še životari, iniciativa posameznih in redkih klubskih delavcev je izčrpana, od merodajnih oblastev pa ni zaželene in pričakovane podpore, toda s složnim in idealnim delom na čisti amaterski podlagi se bo z našo mladino morda le še dalo nekaj ustvariti. Ni odbila še zadnja ura: Peščica teh tako mislečih ljudi v eni družini nam je najboljši porok za intenzivno in uspešno delo v bližnji bodočnosti. Novi SK Jadran ima vse pogoje za uspešni razvoj. Klub ima lepo igrišče v Koleziji, velik kader mladih in talentiranih ter mnogo obetajočih igralcev, dovolj delavnih in športno veščih ljudi, številno publiko in — kar je najglavneje — sanirane finance. Novo življenje v klubu se je začelo brez dolga in brez finančnih obveznosti. S to fuzijo in reorganizacijo pa stopa SK Jadran obenem v jubilejno leto, v katerem bo proslavil svojo 20. letnico v znamenju lepih načrtov za bodoče in krepke volje za dosego svojih ciljev. Teniški turnir za juniorsko prvenstvo Lep odziv tekmovalcev SK Ilirije med moškim naraščajem — Klubov prvak je postal Fricko Luckmann Teniška sekcija SK Ilirije je priredila v soboto in nedeljo tekmovanje za juniorsko prvenstvo. Pri juniorkah je bil odziv žal tako majhen, da prireditelji tekmovanja niso mogli izvesti zaradi premajhnega števila prijav. Pri juniorjih je bil odziv dosti boljši in je nastopilo tudi nekaj mlajših moči, ki so bile letos prvič na turnirju. Kot favoriti so že od početka veljali Mila-vec, ki so ga sploh imeli za sigurnega finalista, Luckmann in Perles, torej sami znanci z lanskih turnirjev. Ilirija pa je razen teh dobila še mnogo obetajočega Urbanca, ki se je presunljivo naglo približal tej trojici. Naslov juniorskega prvaka si je priboril Luckmann »Fricko«, ki je v finalu brez posebnega napora premagal Milavca v dveh setih 6/2 6/2. Luckmann je od lani precej pridobil na sigurnosti; odličen je na mreži, pohvale vredna je pa njegova borbenost. že v semifinalu je odpravil svojega mlajšega nasprotnika Perlesa po zelo lepi borbi 6/2 6/4. Za dosego večjih uspehov mu bo pa treba seveda še precej treninga. Mfilavec Boris, drugi finalist, ni podal igre, kakršno smo pričakovali od njega. Ne mislimo s tem omalovaževati Luck-mannove zmage, ki je bila tako prepričevalna, da bi moral kloniti tudi igralec boljše kvalitete kakor Milavec. Milavec ima zelo siguren backhand, treba pa je nujno, da si popravi forehand. Tudi malo več koncentracije med igro bi mu ne škodovalo. Obema pa manjka hitrosti, kajti oba igrata še prepočasi; pri hitri ofenzivni igri nasprotnika se ta počasna taktika ne obnese. Perles Mišo je zastopnik najmlajše generacije, ki že ograža prvima dvema prestol. Fant ima pogoje, da se razvije v odličnega igralca, ker je močne telesne konstitucije in ima tudi smisel za ta šport. Odpravil je v prvem kolu štularja 6/1 6/3, nato v lepi igri še svojega rivala Bogataja s 6/1 6/2, Luckmann pa je bil zanj le pretrd oreh in tako je izgubil po zelo lepi in napeti igri 6/2 6/4. Forehand ima odličen, gotovo najboljši izmed vseh juniorjev; ko bo spravil še backhand na to višino, bodo gotovo prišli še novi uspehi. Urbane je še nepopisan list, saj je bil to njegov prvi turnir, na katerem se je kar odlično uveljavil. Njegova igra je defenzivna; sigurno vrača žoge s forehan-dom ter je izredno borben in vzdržljiv. Slaba točka sta mu backhand in servis (drugi). Dobra je bila njegova igra s Kan-skim Aljošo, ki igra stilno zelo lepo, v kateri je po zelo lepi in napeti igri zmagal s 6/1 6/2. Tehnični rezultat! so bili: Žajdela-Reis-ner 6/3 6/2, Bergant-živič 1/6 1/6, Kansky Aljoša-Urbanc 1/6 3/6, Perles-štular 6/1 6/3, Bogataj-Kamušič 6/0 6/1, Milavec-Zajdela 6/0 6/2, Kansky Ž.-Fabiani 6/1 6/1, Luckmann-Wohinz 6/0 6/2, Urbanc-živič 6/1 6/3, Perles-Bogataj 6/1 6/2, Kansky Ž.-Luckmann 2/6 3/6, Luckmann-Perles 6/2 6/4. — Finale: Luckmann - Milavec 6/2 6/2. V neka; yy§t«h Prvo srečanje med srbskimi in slovenskimi teniškimi prvaki Na povabilo Srbske teniške zveze bo 13. in 14. julija v Beogradu prva oficielna reprezentančna tekma med zastopniki teniškega športa Slovenije in Srbije. Kakor se sliši, bodo pri tem prvem oficielnem srečanju zastopali slovenski teniški šport Boris Snierdu iz Ljubljane, Nadan Albaneže, Oto Blanke, Fredi Korenčan in Stevo Tončič iz Maribora. Odigrali bodo 4 igre posamezno, dve pa v dvoje. Damski team pa bodo sestavljale Elza Sernec—Maire iz Celja, Ema Lirzer in Breda Voglar iz Maribora. V slovenskih in srbskih teniških krogih vlada zelo živahno zanimanje za to dvodnevno tekmovanje. v Ta^vSJah Pretekio nedeijo je »uo&ivo v Trbovljah odigralo prijateljsko tekmo z ljubljanskim Jadranom. Domači so bili vea čas igre v vidni premoči. Obe moštvi sta morali nastopiti z nekaterimi rezervami in zaradi tega tekma ni bila posebno zanimiva. Ker je potekala tudi ves čas fair in ni bilo med igralci nobenih mučnih incidentov, je tudi občinstvo mirno sledilo poteku. Amaterci so zmagali s 6:4 (3:1). V predtekmi je rezerva Amaterja porazila rezervo Retja s 3:2. Amater bo to nedeljo nadaljeval svoje tekme za trening ter igral v Hrastniku s tamkajšnjo prvorazredno enajstorico SK Hrastnikom, prihodnjo nedeljo pa bode Hrastničani prišli na revanšo v Trbovlje. Trboveljčani računajo, da bodo zmagali tudi v teh dveh tekmah. is< Od Vas je w\isno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolika niča KlIUJE ENO VECBAfVNE JUGOGRAf IKA SV PET^A MASIPZ3 Plavalna zveza Jugoslavije je prejela te dni obvestilo iz Ankare, da so letošnje balkanske plavalne igre odpovedane. Ta prva medbalkanska plavalna prireditev bi morala biti bodisi 15. avgusta v Ankari ali pa mesec dni pozneje v Smirni. Prireditelji utemeljujejo odpoved s sedanjimi nemirnimi časi, obenem pa so si pridržali pravico, da bodo prve balkanske igre v plavanju — upajmo, da bo to lahko prihodnje leto — spet v Turčiji. Za našo zvezo je ta odpoved skoraj dobrodošla, ker bi bil prvi termin za naše plavalce skrajno neugoden. Na izredni seji splitskega nogometnega podsaveza je v zvezi z znanimi hudimi kaznimi, ki jih je izrekel HNS nad nekaterimi igralci Hajduka, podalo ostavke nič manj kakor 15 odbornikov od 20 z vsemi glavnimi funkcionarji na čelu, tako da podsa-vez v bodoče ne bo mogel poslovati. Za enkrat še ni znano, ali misli HNS v Splitu imenovati komisarja ali kako drugače spraviti ta spor s sveta. Mednarodni tajnik VNS Kika Popovič, ki je bil obenem vodja prvega moštva BSK, je na zadnji klubovi seji podal ostavko na to mesto, češ da zaradi prezaposlenosti ne more opravljati te funkcije. Klubovo vodstvo bi tega vplivnega funkcionarja rado obdržalo na svojem mestu. O gostovanjih ruskih moštev pri nas se pojavljajo zmerom nove in nove verzije. Gotovo je, da bo moštvo Dinama iz Moskve to soboto in nedeljo v Sofiji nastopilo proti dvema najboljšima moštvoma bolgarske prestolnice — Slaviji in Levskemu, pa bi bila teden dni pozneje res ugodna priložnost. da bi ruski nogometaši — namesto v Bukarešti, kjer so hoteli igrati prvotno — prišli za nekaj tekem v Jugoslavijo. Sprva je bil v kombinaciji, da bi sprejel te redke goste delavski športni klub Split, po zadnjih vesteh pa bo Dinamo 20. in 21. t. m. gostoval proti Slaviji v Sarajevu. Vsekakor je treba te vesti sprejeti z vso potrebno previdnostjo. Za kvalifikacijskimi tekmami v srbski ligi, ki so že precej napredovale, se bodo to nedeljo začele enake tekme tudi v območju HNS. V konkurenco so prišli prvak osiješkega podsaveza Gradjanski iz Pože-ge, prvak splitskega podsaveza Gradjanski iz šibenika, in prvak sušaškega podsaveza Orijent, četrti kandidat pa bo zmagovalec izmed železničarja in Gradjanskega iz Bje-lovara, kateri dve moštvi bosta igrali drugi finale to nedeljo v Zagrebu. Prva tekma za kvalifikacijo pa bo tudi že to nedeljo, in sicer med Orijentom in Gradjanskim iz šibenika na Sušaku. Razpis pokalnega table-teniškega turnirja na Jesenicah SK Bratstvo na Jesenicah priredi dne 20. in 21. t. m. v okviru športnega dneva pokalni table-teniški turnir na igrišču SK Bratstva. Pokal za moštva je prehoden in si ga pribori v trajno last moštvo, ki ga dobi dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Igralo se bo v soboto 20. t. m. od 15. do 17. in v nedeljo 21. t. m. od 9. dalje. Prijavnina za posamezne discipline je naslednja: za single 5 din, za double 6 din in za moštva 8 din. Vse igre se bodo igrale po pokalnem sistemu razen finala singLa, ki se bo igral na tri dobljene sete, ter turnirja moštev, ki se bo igral po Davisovem pokalnem sistemu. Moštvo sestavljata dva igralca. Finalisti v vseh disciplinah prejmejo lepa praktična darila. Prijave sprejema načelnik table-teniške sekcije, g. Lojze štrumbl, Slovenski Javor-nik, do vključno 20. t. m. opoldne. Razpis medklubskega propagandnega atletskega mitinga za seniorje in juniorje na Jesenicah SK Bratstvo na Jesenicah priredi v nedeljo 21. t. m. s pričetkom ob 9. med-klubski atletski miting za seniorje in juniorje. Spored in vrstni red disciplin je na-sledji: Seniorji: tek 100 m, skok v višino, met krogle, tek 400 m, skok s palico, met kopja, troskok. tek 5000 m. met diska, skok v daljino in štafeta 4X100 m Juniorja: tek 100 m, skok v višino, met krogle, skok s palico, met kopja, tek 1000 metrov in skok v daljino. Popoldne ob 16. bo še balkanska štafeta 800 X 400 X 200X100. Prireditev bo na igrišču SK Bratstva na Jesenicah. Tekališče je dolgo 290 m in pokrito z ugaski. Pravico nastopa imajo atleti vseh klubov, ki so člani SAZ. Prijave se sprejemajo na igrišču pol ure pred pričetkom prireditve. Prijavnine ni. Atlet, ki doseže najboljši rezultat, ocenjen po tablicah za višeboj, dobi lepo spominsko darilo. Popravi! I. Gorenjski motoklub v Kranju nas naproša za ugotovitev, da je vozač Valter Fantini, ki je v nedeljo startal na dirki v Zagrebu in dosegel prvo mesto v kategoriji turnih motorjev do 125 ccm, član tega kluba in je tudi startal za njegove barve, ne pa član Motokluba Herme-sa, kakor je bilo pomotoma objavljeno v ponedeljskl izdaji »Jutra« Ljubljanska kolesarska podzveza opozarja vse dirkače, člane svojih klubov, ki so veljavno verificirani za leto 1940., da se morajo vsi brez izjeme udeležiti kolesarskih dirk za prvenstvo podzveze, ki bodo v nedeljo dne 14. t. m. Start bo ob 8. izpred gostilne »Jelačin« na Dolenjski cesti. Vsi vozači morajo biti na startu ob 7. Start bo točno ob napovedani uri, zatorej vsi točno! — Obenem se pozivajo vsi gg. odborniki, da pridejo vsi polnoštevilno ob 7. na start, ker imajo vsi brez izjeme funkcije, ki so jim že odrejene in jih bodo morali prevzeti. Tajnik. SK Mars. Drevi ob 20.30 obvezen članski sestanek za I. in juniorsko moštvo na običajnem mestu. Prosim točno in vsi. Postave moštva za nedeljske tekme na oglasni deski. Načelnik. ŽSK Hermes. Seja centralnega odbora bo drevi ob 19.30 v poslopju Grafike. SK Slavija. Drevi ob 20. članski sestanek vseh članov. Važno zaradi nedeljskih tekem! Vsak naj prinese opremo kdor jo ima še doma, v klubsko sobo. Sestanek bo v klubski sobi na Sv. Petra c. 74. (dvorišče). Prosim vsi točno in sigurno! Poravnajte članarino. Po sestanku bo odborova seja, tudi vsi sigurno. Načelnik. Iz žMjjgsija m deželi POLJČANE. V tukajšni in sosednih občinah Makolah in Laporju je razglašen strogi pasji zapor. Vsi psi morajo biti odslej stalno priklenjeni na verigi in se bodo prosto begajoči psi brezpogojno pokončali, njih lastniki pa po predpisih kaznovali. — Metanje žagovine v Dravinjo, Brežnico in druge potoke je po predpisih zakona o sladkovodnem ribarstvu zabra-njeno, ker onečiščena voda škoduje ribam. — Uradne ure za stranke so na občini odslej le dopoldne. — Loterija poljčanskega Sokola, združena z veselico, je preložena na 11. avgusta. — Na Boču bo v nedeljo tradicionalno planinsko rajanje v prid planinskemu domu na Boču. Iz Kranja r— Kino Narodni d°m bo predvajal sar mo še danes francosko filmsko umetnino po nesmrtnem Goethejevem delu »Werther«. v soboto in nedeljo bo na sporedu glasbeni velefilm »Rapsodija«. (—) r— Koncert umetne slovenske pesmi tenorista Angela Jarca. V sredo zvečer je priredilo Primorsko prosvetno in podporno društvo »Sloga« v Kranju koncert slovenske umetne pesmi s sodelovanjem opernega tenorista g. Angela Jarca! Ker so taki koncerti v Kranju redkost, je bila dvorana lepo zasedena. Samo škoda, da je bil koncert v gledališki dvorani, ki je ne-akustična. V uvodu je podal nekaj besed o razvoju slovenske umetne pesmi g. Mar-tinuzzi, nato pa je g. Jarc otvoril koncert z Volaričevo pesmijo »Pregovorjena otož-nost«. G. Jarc se nam je takoj s prvo pesmijo predstavil ne samo kot glasovno izurjen pevec, temveč tudi kot čustven lirik. Ta čustvenost je bila posebno izražena v Škeriančevi »Večerni impresiji« in Kogojevi pesmi »Sprehod v zimi«. Jarcu, ki je bil član narodnega divadla v Bratislavi in Olomucu in je zdaj član mariborskega narodnega gledališča, se pri njegovih izvajanjih pozna, da je tudi odličen igralec. Poleg že omenjenih so občinstvo močno ogrele še Gerbičeva »Trubadurka«, Adamičeva »Grešnikova molitev« in Mirkova »Moja ljubav«. Ob zaključku pa je zlasti ugaiate Krekova »Jaz nimam več palm« in Pavčičeva »Mlada pesem«. Občinstvo je bilo pevcu za njegovo lepo izvajanje zelo hvaležno in ga je nagradilo s toplim ploskanjem. V priznanje in zahvalo je po prvem delu koncerta prejel krasen šopek. Postani in ostani član Vodnikove družbet Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za tonaorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno (* d. Kot tiskarnarja Fran Jeras — Za inseratai del ie odgovoren Aln-fa> nt^o^ _ . t j-^'j—^