Požtnina plačana v gotovimi.
Štev. 3.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1928.
Vlil. leto.
VO J N IH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
OBLASTNEGA ODBORA ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST V LJUBLJANI
List izhaja 1. in 15. v mesecu. — Posamezna številka 1 Din. Naročnina mesečno 2 Din. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma
se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica.
Izjava.
List »Vojni Invalid« je priobčil v svoji 5. štev. 1. marca 1927 članek z .naslovom »Pomen organizacije«. Vsled vsebine tega članka se je čutil žaljenega Ivan Meznarič, zasebni uradnik v Ljubljani ter vložil tiskovno tožbo pri deželnem sodišču v Ljubljani. Podpisani Stanko Tomc, kot odgovorni urednik lista izjavljam, da navedeni članek ni bil mišljen kor napad na osebo Ivo Mežnariča. Izrecno tud: izjavljam, da mu ne morem očitati, da bi ga bili v njegovi borbi proti oblastnemu odboru UVI v Ljubljani vodiili kaki sebični nameni, zlasti namen, da se dokoplje do društvene blagajne.	Stanko Tomc 1. r.
Podatki o našem vprašanju.
V	zadnjem času je naš Oblastni odbor intenzivno podvzel nekaj intervencij za zboljšanje našega vprašanja.
Treba je bilo, da se je podala zopet naša delegacija v Beograd in intervenirala v raznih nujnih stvareh. Imamo razne težkoče, saj jih čuti vsak sam pri svojem položaju, toda v nekaterih zadevah je bilo treba nujnega pojasnila in inicijative, da se akcija kam preobrne.
V	nekaterih vprašanjih moremo danes poročati, kaj se nam je nadejati.
Pred vsem hočemo pojasniti rezultat naše započete borbe v zadevi voznih uverenj.
Ker bo našim tovarišem še najbrž malo znano, moramo najprej pojasniti kakšne neprilike nam je zadal zadnji pravilnik o voznih olajšavah?
Ta pravilnik je izšel že lani meseca januarja, toda predpisal je nov sistem izdajanja voznih dovoljenj za 3 kratno polovično vožnjo invalidom v letu. In sicer je pričel veljati ta nov način s 1. januarjem tega leta.
Za to vozno olajšavo ne izdaja več naše udruženje dotičnih voznih uverenj, ki so veljali poleg članske knjižice s sliko, pač pa posebne legitimacije, ki jih izdaja direkcija državnih železnic kakor za državne upokojence. Že v posebnem članku današnje številke našega lista razlagamo koliko neprilik, potov in izdatkov je treba za dosego takih knjižic, zato tukaj ne bomo še enkrat ponavljali. Dejstvo je, da se na ta način naši invalidi v veliki meri ne bodo hoteli posluževati te ugodnosti, kajti oni ne stanujejo v mestih ali vsaj v večjih krajih, kjer bi mogli vse to urediti.
Kar vzemimo oddaljenega invalida. On naj plača posebno novo fotografijo, ker stara po več let ne bo zadoščala, potem naj plača vožnjo do sreza, da ga unesejo v spisek, plačati mora za legitimacijo 10 Din in ko pride iskat legitimacijo zopet vožnjo. Vse to ga stane toliko ali pa še več kakor če plača za svoja letna potovanja celo voznino. Vsako poletje vidimo, da vpzijo posebni turistovski vlaki vsakega potnica brez legitimacij ven v naravo. Za svoje ■J kratne ugodnosti pa naj bi imeli invalidi stroge in razna pota?
Če pogledamo finančni rezultat, bi invalidi, katerih štejemo v državi približno 50.000, plačali nič manj kakor en milijon dinarjev in samo mi v Sloveniji približno 200.000 Din na leto v državno blagajno.
Zakaj so spremenili naš način izdajanja .voznih uverenj, ker je dobil vsak član svoj li-. stič pod svojo številko, katere so bile natančno unesene v sezname?
Invalidi iz vseh krajev smo protestirali pioti takemu načinu. ,Prve intervencije Sre-dišnega odbora niso mogle spremeniti tega nevzdržnega položaja. Naša delegacija, ki se je mudila te dni v Beogradu, se je pridružila intervencijam in predala posebno vlogo. Zvedeli so, da irria itak v kratkem iziti nov pravilnik o voznih olajšavah. Nadejamo se, da bo ministrstvo za promet upoštevalo vsa obrazložena dejstva in nam način izdajanja voznih uverenj pustilo kakor je bil do sedaj. Potrpimo in pričakujmo rezultatov.
K stvari pa moramo vendar še nekaj konstatirati.
Sedanji način potom legitimacij bi imel smisel, ako bi vojne žrtve sploh dobile kako stalno vozno olajšavo, ne pa samo trikrat na leto. Prav nič bi se ne poznalo, ako bi se na primer vsaj za eno tretino stalno znižala vožnja invalidom, ki itak ne po lastni krivdi težko hodijo in se premikajo.
Pa tudi na druge bedne med najbednejšimi bi se lahko oziralo.
Pri vsakem društvu, n. pr. športnem ali planinskem, dobijo tudi ženske članice vozno olajšavo.
Pri nas pa, ko nimamo itak nobenih olajšav napram zdravim ljudem, le da imamo sedaj še neprilike za dosego, nimajo vojne vdove in sirote pravice sploh do nobenih vodnih olajšav. Ne samo jz gmotnega stališča tudi napram drugim društvom je to čudno.
Drugo pereče vprašanje katero nas tare je davčni cenzus (20 Din neposrednega davka) po katerem se uravnavajo vse naše pravice.
Na našo intervencijo je dobila delegacija pojasnilo, da je g. minister za socijalno politiko že dvakrat stavil predlog za spremembo, a ni uspel, ker g. finančni minister tega ne more. Kljub naši borbi, se nam nudi v prihodnjem letu prav malo upanja. Minister socijalne politike bo pri finančnem zakonu ponovno zastopal stališče k zboljšanju. Toda dosedanje stanje nam daje malo upanja za popravo cenzusa. Mogoče se bo to vprašanje uredilo za stalno in povoljneje z bodočim davčnim zakonom?
Kako je z odkupninami invalidnin?
Prvotno v proračunu določena vsota 2 milijona dinarjev v ta namen, je bila porabljena. Naša delegacija je dobila informacije, da se je komisiji za odkup posrečilo dobiti še 2 milijona dinarjev za odkupnine do konca marca tega leta. V prihodnjem letnem proračunu pa bo za odkupnine vsota 5 milijonov dinarjev.
Deset naših prosilcev ima že popolnoma priznane odkupnine in bodo v kratkem izplačane, kmalu pa pride še nekaj drugih prošenj na vrsto.
Upanje je torej, da bo nekaj odkupnin izplačanih v kratkem, še pred novim budžetom, ostalo bo pa rešeno po sprejetju budžeta za prihodnje leto.
Pojasnjen nam je tudi način kako se priznavajo odkupnine. Komisija za odkup invalidnin ima predpisana sledeča navodila po katerih priznava:
Odkupuje se za gotovo število let, katero ne sme biti manjše od pet in ne večje kot do dvajset let.
Število let se odreja na podlagi mišljenja vojaške zdravniške komisije in po oceni poškodb, za katere je prosilec invalid. Poleg tega se upošteva njegovo splošno zdravstveno stanje in leta starosti. Število let za katera se odkupuje dodatek za ženo, se ravna zopet na dobo starosti.
Vesel dogodek v kraljevem domu.
Na pravoslavni praznik bogojavljenja dne 19. januarja 1928 so nam naznanili topovski streli radostno vest na našem dvoru. Njihovim Veličanstvom Kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksandru 1. .in kraljici Mariji se je rodil drugorojenec sin princ Tomislav.
S srečno kraljevo dvojico je vzhičen ju-goslovenski narod, na ta radostni dan v vseh krajih naše prostrane domovine pokazal svojo ljubezen in radost nad tem veselim dogodkom.
Častitamo ,in v veselju beležimo ta dogodek. želeč našemu malemu princu dobro zdravje in srečo v blagobit naše domovine.
Glede dodatka za otroke pa se upoštevajo leta, kj so predvidena po invalidskem zakonu (do 15. ali 16. leta).
Odkupnina invalidnine in dodatkov se izračuna na podlagi izračunanja rente.
Na. podlagi izračunane rente se more odkupnina povečati z ozirom na število in starost onih članov družine, za katere ni prosilcu priznan dodatek vsled nedostatka pri sodišču, pa je po inv. zakonu uvideti da bi se mu moral izplačevati.
Odkupnina se more zmanjšati v slučaju, ako ima prosilec poleg invalidnine tudi plačo aktivnega uslužbenca ali pokojnino.
To so predpisani pogoji po katerih se ravna komisija za odkup invalidnine. V kolikor smo informirani, se drži komisija pri odločanju principa, da izračuna invalidnino za 10 let, pri-dene k njej družinske doklade za deco do predpisane starosti, za ženo pa za isto dobo kot invalidu in od dotične celokupne vsote odbije eno tretino.
Iz vsega tega bodo naši čitatelji lahko točno informiranj o stanju odkupnin. Nadaljno vprašanje, na katero hočemo opozoriti, je orodje za osamosvojitev ali zboljšanje poklica. V tej zadevi poroča delegacija, da je zvedela pri ministrstvu socijalne politike sledeče:
Na račun reparacijskega fonda je dobilo to ministrstvo raznega orodja v približni vrednosti 2 milijona dinarjev. Po večini je to poljsko orodje in stroji, vendar pa baje tudi razno drugo orodje za obrt.
Ker predvideva invalidski zakon, da se daje izučenim obrtnikom in poljedelcem orodje za osamosvojitev, priporočamo našim invalidom, ki si ustvarjajo samostojne poklice, da se obrnejo s posebnimi prošnjami na ministrstvo socijalne politike v svrho podelitve kakega orodja. Upamo, da bo ministrstvo upoštevalo take prošnje in ne bo podeljevalo samo brezobrestna posojila ako ima na razpolago orodje. Prošnje morajo biti opremljene s potrebnimi prilogami. Da ne bo nepotrebnih vlaganj opozarjamo, da gre pravica le takim, ki si ustvarjajo šele eksistenco, ne pa že obstoječim obrtnikom ali kmetovalcem.
Nadaljno vprašanje:
V letošnjem finančnem zakonu člen 86. obstoji zelo nejasna določba, ako se na invalidnine plačuje oziroma odteguje davek? Svoj čas smo že pisali o tem in invalidska javnost se je že razburjala radi tega. Tukajšnja delegacija ministrstva financ je prosila generalno direkcijo neposrednih davkov za pojasnilo.
Nase udruženje se je v tej zadevi informiralo in je obenem dokazalo, da se od invalidnin po gorenji določbi ne more smatrati nobenega davka. Generalna direkcija pojasnila še ni izdala, ker je močno zaposlena z načrti no-
vih zakonov in odredb, vendar bo pa zadeva potekla ugodno, ker je jasno, da od borih invalidnin ne gre pobirati še davek.
H koncu omenjamo še informacije glede zboljšanja invalidskega zakona. Minister za socijalno politiko g. dr. Andrej Gosar zbira podatke k. reviziji zakona. Ker se je v praksi pokazalo, da je invalidski zakon nepopoln in nezadosten, se misli resno na spremembo. Nadejati se je že v bližnji bodočnosti, da bo vlada vzela v delo ponovni pretres našega zakona.
Pripravljeni moramo biti torej, da sprovedemo čim več naših teženj. Zato mora iti naša organizacija na delo.
Toliko pojasnjujemo v našem vprašanju za danes. Udruženje je kakor že uvodoma rečeno, pričelo intenzivneje brigati se za vsako zadevo, potrebno je le, da se tudi članstvo zanima in sodeluje pri stvari. Najpopolnejše informacije bo vedno dobilo, ako bo naročeno na naše glasilo.
O spremembi invalidskega zakona.
V zadnji številki našega lista smo objavili načrt za spremembo invalidskega zakona. Izjavili smo, da ne vemo kdo je izdelal tak načrt in smo rekli, da prihodnjič poročamo kaj natančnejšega ter bomo izrazili svojo besedo o njem. Danes nam je pojasnjeno, da je to načrt našega Središnega odbora. Na drugem mestu poročamo, da zbira minister socijalne politike razne predloge in podatke za revizijo invalidskega zakona. Torej o kaki definitivnosti objavljene stilizacije sprememb ne more biti govora.
Zdi se nam, da bi moralo imeti naše udruženje več skupnosti pri tako važnih predlogih. Za to je treba delegatskih sestankov, da zberemo vsestranske predloge.
Naše mnenje je, da je v načrtu sprememb mnogo prezrtega, nasprotno pa po našem mnenju nekaj tudi ne spada v invalidski zakon, Ako se zamislimo v objavljeni načrt, pa primerjamo naš položaj, najdemo marsikaj nezadostnega. Podati hočemo naše kratko mišljenje. V splošnem zboljšuje načrt samo materijalno stran, ne pa socijalne, kar je pri vojnih žrtvah pravzaprav glavnega pomena.
Povišati za par dinarjev dohodke ne pomeni za eksistenco skoro nič.
Invalid kljub temu ne bo zaščiten, toda kadar bo invalidski zakon invalida eksistenčno zaščitil, takrat bo zanj zadovoljiv.
Zboljšati je treba dva glavna pogoja in sicer možnost samostojne eksistence (zaslužka) ali dati hiralsko zaščito. Vse drugo je postranskega pomena.
O hiralski zaščiti sicer nov načrt predvideva zboljšanje, o možnosti eksistence pa popolnoma nič.
Za to manjkajo v načrtu različne postavke, ki bodo invalida zaščitile in okrepile, da bo dobil službo ali zaposlenje in možnost preživljanja. Mi smo si jih ustvarili a jih tu ne bomo razlagali, ker je to zase poglavje.
Le o načrtu še nekoliko.
Ako vpoštevamo, da bi pravica zdravljenja za privatne bolezni odpadla celo po predlogu udruženja, ne najdemo v celem načrtu drugega kot povišanje invalidnin in prejemkov.
Dobili bi 50% več, vendar pa bi se napravile razlike v prejemkih s tem, da se za pokrajine Srbije in Orne gore predvideva še enkrat toliko povišanja na račun vojne odškodnine in še nadaljna povišanja na račun odlikovanj. Kar gre na račun vojne odškodnine po našem mnenju ne spada v invalidski zakon, ker on je stalen, odškodnine pa gotovo niso stalne.
Davčni cenzus bi se nekoliko zboljšal in bi za invalide celo ne prihajal več v poštev. Tudi za družinske člane ni pravilno, da se jim na podlagi davkov regulirajo prejemki ali pa celo odvzemajo. Pri prejemkih bi se moralo naše udruženje držati sprejetih načel mednarodne zveze, ki je na svojih zborovanjih sprejela načelo prejemkov za vse države enako in bi moralo stavljati naše udruženje le tak načrt.
Pri ugodnostih vožnje bi se moralo predlagati za vse vojne »žrtve vsaj neke stalne ugodnosti, ker isto kar imajo sedaj za privatne uporabe, ima že vsako drugo društvo.
Ne samo to, da se pri sodiščih dodeli upravne moči za rešitve, ampak sploh bi bilo treba invalidsko upravo decentralizirati, ker je v tem obsegu preobširna in zadržuje redno reševanje. Vse to pa še veliko se da 'Omenjati, kar bi naš zakon lahko sprejel. O prejemkih vidimo že naprej, da nam bodoči državni budžet kaže slabe nade, da bi se mogel zakon na tej podlagi zboljšati. Pač pa se da z zakonom pritisniti na javnost, da da invalidom v življenju mesta, kakršna potrebujejo. Država s svojimi izdatki ne bo mogla preskrbeti dostojno invalidov, s pomočjo javnosti pa lahko. Kdo danes sprejme invalida v službo, kdo ga gmotno podpre? Ustvariti je treba moralo napram vojnim' žrtvam, ker ime invalid je danes že ta-korekoč »psovka«.
Ako naš spremenjeni zakon naloži vpošte-vati invalide v javnem življenju, da bodo kljub svojim poškodbam našli možnost samostojne eksistence bo odvzeta velika materijelna skrb državi sami. Tako so se regulirala francoska, nemška in druga invalidska prava, ne pa samo z borimi prejemki. Vsa podjetja in vsa javnost nudi ugodnosti in prednosti vojnim žrtvam.
Za to morajo biti naši predlogi v prvi vrsti usmerjeni na to podlago.
Za naše morsko kopališče.
Vsako poletje je naša jadranska obal močno zasedena z domačini in vsakovrstnimi tujci, ki pridejo ali iskat zdravja, ali odmora in razvedrila.
Najslabše situiranemu državljanu invalidu ali vdovi seveda tako oporališče vsled materijalnih stisk ni omogočeno, dasi se kaže v tisočih slučajih velika potreba. Invalidska skrb nam na tako važnem zdravstvenem mestu še ni omogočila zdravljenja v večji meri, da bi na primer postavila državno zdravilišče.
Vendar so se naši tovariši ob morju spomnili na to in pričeli že pred par leti pripravljati neko zavetišče ob morju za naše uboge sotrpine.
Seveda težko gre izpod rok, ker tako podjetje na lastnih sredstvih je med nami samimi težko uresničiti. Ustanovili so zadrugo »Invalidsko morsko kopališče« v Kraljevici.
Polagoma se razvija in s svojo agilnostjo bi rada čimprej, če mogoče še to leto uresničila svojo stavbo.
L I SJT E K.
Pesnik Oton Župančič petdesetletnik.
Naš največji še živeči pesnik je Oton Župančič. Njegove pesmi pozna vsak Slovenec in tudi preko naše meje so poznane. On je eden iz tistih štirih ustvariteljev naše moderne pesmi: Murna, Keteja, Cankarja. Murn (Aleksandrov) in Kete sta morala zgodaj umreti. Cankar je oblikoval naš jezik do krasote in odšel od nas v času prevrata. Ostal je še Župančič tvorec biserov slovenske poezije.
Zrastel je iz zemlje, vsa njena tradicija se je v njem zgodila. Gledal je človeka na njej, ne od danes in od včeraj, prižel ga je na svoje srce, kakor živi že tisoč let. In videl je sebe med njimi, svojo ljubezen, svoje koprnenje, svojo bolest in obup, čutil je moč poguma, da bi zmagal zase in za lastni rod. In tako je pel.
Pevec »Naše besede« je pozval:
Slovenska misel, vzpluj, vrzi se do nebes!
Dosedaj je izdal Oton Župančič 8 knjig svojih poezij, in sicer: Čača opojnosti, Pisanice, Čez plan, Samogovori, Sto ugank. Ciciban,
Mlada pota in V zarje Vidove. Izšla je izvirna zgodovinska tragedija »Veronika Deseniška«, ki so jo uprizorila naša gledališča in ki bo v kratkem doživela v Pragi svojo premijero.
Župančič je tudi prevajal. Posebno mnogo iz angleščine (Chesterton, Dickens, Galsworty, O’Neill, Shakespeare, Shaw, Wilde), dalje iz italijanščine (tri speve Dantejeve Divine Co-medije), iz nemščine (dve Mozartovi operi, Schiller), iz francoščine (Daudet, Ana tole France. Flaubert, Maupassant, Merimee, Moliere, Rostand, Voltaire), iz španščine (Calderon) in druge.
Danes je Oton Župančič dramaturg slovenskega gledališča. Cel človek, ki je visoko dognal v svojem duhu in ves narod je danes prožet z lepoto in resnico njegove poezije.
Zato slavi Slovenija svojega pesnika, njegovo petdesetletnico, slavi ga tudi Jugoslavija in priznava ga inozemstvo.
Nj. Vel. kralj Aleksander I. je odlikoval pesnika ob tej priliki z visokim redom Belega orla V. stopnje.
Tudi mi vojni invalidi kot člani slovenskega naroda se pridružujemo slavju našega pesnika.
Občina Kraljeviča je odstopila brezplačno svet s svobodnim dostopom k morju na krasnem, zdravem, solnčnem kraju Hrvatskega Primorja.
Delavna naša zadruga je uredila najpotrebnejše terensko delo in pripravila že nekaj kabin.
Treba je glavne stavbe, zavetišča, ki naj bi se po izdelanih načrtih postavilo. Za omogo-čenje 'tega velikega dela je morala zadruga podvzeti vsa mogoča sredstva.
V ta namen ji je odobrena efektna loterija, ki naj prinese potrebna sredstva. Zadruga je odstopila našemu Oblastnemu odboru nekaj srečk v razpečavanje.
Ker bo vsak naš tovariš in tovarišica spoznal potrebo in velik pomen te akcije, upamo, da bomo mogli tudi mi nekaj teh dobrodelnih srečk razpečati.
Posamezna srečka stane le 10 Din. Naše čitatelje prosimo, da sežejo po teh srečkah in agitirajo za razpečavanje.
Krajevni odbori in posamezni tovariši in tovarišice naj n ar oče takoj srečke pri Oblastnem «odboru in zberejo dotične svote.
Oblastni odbor ima tudi pristopnice za deleže tega podjetja. Ker bodo imeli isti na vsak način prednostne ugodnosti od kopališča, priporočamo da se javijo reflektanti tudi radi podpisa deležev.
Politične beležke.
Minister dr. Savič umrl. Minister narodnega zdravja dr. Savič je umrl v Nišu. 27. jan. je bil podpisan ukaz, s katerim se postavlja za ministra narodnega zdravja namestnik v osebi dr. Vlade Andriča, ministra za agrarno reformo.
Mariborski župan potrjen. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se je potrdila izvolitev dr. Juvana za župana mestne občine mariborske, dr. Franjo Lipold pa za podžupana.
Zveza narodov mora biti reformirana. Znani francoski korespondent Sauerwein kritikuje v »Matinu« nenavadno ostro Zvezo narodov in pravi, da so poslednji dogodki dokazali, da mora biti ta institucija popolnoma reorganizirana. Sauerwein zahteva, da so na zasedanjih Zveze narodov poleg posameznih delegatov držav navzoči tudi upoLnomočeni zastopniki držav, ki morejo takoj skleniti obvezne sklepe. Zelo inteligentni zastopniki držav pri Zvezi narodov se danes bavijo le z drugovrstnimi problemi in so tako obsojeni k nedelavnosti. Sauerwein nato zlasti povdarja dva dogodka, ki sta najbolj dokazala potrebo reorganizacije Zveze narodov. Je to obnašanje litovskega ministrskega predsednika Voldemerasa in pa monoštrski slučaj. Po Sauerweinovem nazoru ne bi toliko trpel ugled Zveze narodov, kakor je trpel, če bi se ta mogla takoj sestati in reagirati na nekorektnosti litovskega ministrskega predsednika. Tako pa Valdemaras ne samo da ni izvršil svojih prevzetih obveznosti, temveč je delal naravnost proti njim. Podobno se je zgodilo tudi v monoštrski aferi, ker se bo o njej razpravljalo, ko bo že vsa stvar davno zastarela.
Sovjetska vlada je poslala v Anglijo 3600 kilogramov zlata, vrednega skoraj 100 milijonov dinarjev, kot depozit za ruska naročila in obenem kot dokaz, da imajo sovjeti denar.
Rusko notranje posojilo v znesku 200 milijonov rubljev je bilo prepisano za 43 milijonov.
Trockemu, ko so ga odpravljali v Turke-■stan, je na kolodvoru priredila opozicija velike manifestacije. Policija pa je preprečila Trockemu vsak govor.
Italija zahteva ratifikacijo nettunskih konvencij. Italijanski listi komentirajo pisanje angleškega tiska o možnosti zboljšanja italijansko-jugoslovanskih odnošajev in podčrtavajo pripombo lista »Daily Telegraph«, da zahteva Italija, da Jugoslavija nemudoma ratificira net-tuniske konvencije, ker naj bi bil to prvi pogoj za upostavitev dobrih in prijateljskih odnošajev z Jugoslavijo. »Corriere della Sera« javlja v zvezi s tem iz Londona, da so prekinjena pogajanja med jugoslovanskim finančnim ministrom dr. Bogdanom Markovičem in Petrom Barkom, predsednikom Anglo-internacionalne banke in bivšim ministrom financ v carski Rusiji. Merodajni finančni krogi iz Londona gledajo z nezaupanjem na notranjo in zunanjo situacijo Jugoslavije. To nezaupanje se ni ublažilo niti s tem, da je odpovedni rok italijansko-jugoslovenskega pakta o prijateljstvu podalj' šan za šest mesecev. To podaljšanje še ne jam-či za sporazum, ker se jugoslovenski parlament upira zahtevi Italije, da ratificira nettunske konvencije. Razen tega se v Londonu skeptični
gleda na napetost jugoslovensko-bolgarskih
odnošajev. »Corriere della Sera« poudarja, da se v Londonu točno opaža, da so nettunske konvencije ključ situacije in da se morejo san1 po njih ratifikaciji razbistriti in urediti italija11' sko-jugoslovenski odnošaji.
Rumunska vlada je izjavila, da je v zadevi tihotapljenja italijanskega orožja na Madjarsko čisto solidarna z Malo antanto in da v tem oziru ne more vplivati njeno prijateljstvo z Italijo.
Litva je odklonila pogajanja s Poljsko zaradi ureditve prekomejnega prometa, ker da je sedanja meja s Poljsko le provizorična.
Briand odgovoril na ameriško noto in predlaga, da naj bodo od anatemiziranja (prokletstva) vojne izključene samo one vojne, ki bi nastale vsled Locarnskega dogovora iz obv. članstva v Zvezi narodov ali pa iz obveznosti regionalnih pogodb, ki so registrirane pri Zvezi narodov.
Za sovjetskega poslanika v Rimu je imenovan sovjetski justični minister Kurski, ki se je pred vojno odlikoval kot zagovornik obtoženih revolucionarjev in komunistov.
Colidge je že zapustil panameriško konferenco in sicer v spremstvu državnega tajnika Kelloga. Istočasno pa so dospele v Nicaraguo nove ameriške čete, da svet jasno vidi, kako razume Washington vmešavanje v notranje zadeve drugih držav.
Enoletna vojaška službena doba bo uvedena v Franciji v novembru leta 1930.
Mala antanta je solidarna. Na tendenciozno pisanje madjarskega in madjarofilskega tiska, da obstojajo med državami Male Antante nesoglasja glede intervencije pri Zvezi narodov zaradi afere o prevozu orožja na Madjarsko, javlja »Cuventul«, da bo intervencija, o kateri se sedaj hoče dvomiti, pokazala solidarnost držav Male Antante.
Sovjeti se ne odrečejo Besarabiji. »Vitorul« javlja, da je sovjetski tisk o priliki desetletnice aneksije Besarabije zavzel preteče stališče proti Rumuniji. Tako pišejo »Izvestja« med ostalim: Sovjeti ne bodo pod nikakim pogojem priznali ropa Besarabije. »Vitorul« pravi nato: Čeprav take izjave nimajo nobenega uspeha, vendar moramo obžalovati, da se tako piše v trenutku, ko se po vsem svetu čuti potreba dobrih odnošajev.
Italijani zahtevajo nove pravice v Dalmaciji. Na poziv ministra zunanjih poslov je odpotoval v Beograd veliki župan splitske oblasti dr. Perovič. Kakor se doznava, je pozvan v Beograd zaradi zahtevanja italijanske vlade, da dobe Italijani v Dalmaciji nove koncesije. Zvedelo se je, da so Italijani zahtevali od naše vlade, da se jim dovoli v Dalmaciji otvoriti gotovo število Leginih šol v raznih krajih Primorja in da se jim odstopi sirotišnica v Splitu. Del javnosti je vobče že razburjen zaradi poslednjih vesti, da se ukini člen finančnega zakona, po katerem je prepovedano nakupovanje nepremičnin v razdalji 50 km od meje. Nadaljevanje pogajanj med našo državo in Italijo se pričakuje z veliko bojaznijo.
Škof Skalski obsojen na 10 let. V velikem tajnem vohunskem pjocesu proti poljskemu škofu Skalskemu v Moskvi je bil obtoženec obsojen na 10 let ječe.
Naše gibanje.
Potek občnih zborov.
Letošnji občni zbori potekajo ob precejšni navzočnosti in zanimanju članstva.
Na Jesenicah je bil občni zbor 15. t. m. Ker je bil predsednik tov. Novak zadržan, ga je otvoril podpredsednik Jov. Golob, vodil pa .ga je delegat O. O. tov. Štefe. Podpredsednik se je spomnil preminulih : Marije Svetina in Gašperja Klemenca, katerima je občni zbor izkazal čast. Tajnik je obrazložil delovanje. Na prošnje v svrho podpiranja se med letom jeseniška občina ni odzvala, pač pa občina Koroška Bela, kateri izrazi občni zbor zahvalo. Odbor se je po zastopnikih udeležil odkritja raznih spomenikov padlim. Članstvo se ni dosti držalo določenih! poslovnih ur,' pač pa nadlegovalo odbornike v službi, kar naj se v bodoče opusti. Vložni zapisnik beleži lepo število vlog in dopisov.
Blagajnik je podal poročilo, razvidno iz Polletnega obračuna. Nadzorni odbor izjavi, da ie bilo delo v najlepšem redu.
Po dospelosti predsednika tov. Novaka je dobil odbor absolutorij. I ov. Štefe pa je podal leP pregled nad celokupno organizacijo, katere stanje moremo pri nas tudi gospodarsko po-v°ljno beležita Poj m našega stvarnega dela 5'Po izrazili in pokazali povsod, tudi na kongresu. Poroča tudi o zadružništvu, trafikah, v°znih olajšavah, da se borimo zanje tudi za vdove. Priporoča naročitev glasila.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari od-bor, le mesto tov. Miha Ravnika je prišel v 0dbor tov. Franc Kalan.
Z obljubo, da bo odbor še z večjo vnemo Goval, zaključi tov. Novak občni zbor.
Ptuj. Občni zbor tukajšnje Krajevne organizacije se je vršil 15. januarja t. 1. ob lepi udeležbi članstva. V gostilni »pri Pošti« ga je otvoril predsednik tov. Krušič. ki je obrazložil vse večje delo, katero je odbor storil med letom. Pozval je navzoče, naj se izjavijo, ako niso bili s čem zadovoljni, ker je na občnem zboru za to mesto. Ker se ni nihče oglasil, je občni zbor nadaljeval dnevni red, še prej pa poveril predsedstvo zbora delegatu O. O. tov. Tomcu. Tajnik in blagajnik tov. Senčar je poročal o delovanju in gospodarskem stanju organizacije, ki je zelo lepo. Sprejet je bil absolutorij in stari odbor ponovno izvoljen. Delegat tov. Tomc je v dolgem govoru natančno pojasnil današnje stanje invalidskega vprašanja. Razjasnil je prevedbe, odkupnine, zdravljenje itd. ter delo organizacije za zboljšanje vprašanja. Na to se je mnogo članov iij članic oglasilo radi pojasnila v njihovih zadevah in razvila se je debata, ki je trajala preko poldneva, nakar je bil zaključen dobro uspeli občni zbor.
V Ribnici na Dolenjskem je bil letos občni zbor zelo dobro obiskan. Vršil se je dne 22. I. t. 1. ob 9. uri pri tov. Škrabcu na Hrovači. Med 9. in 10. uro se je nabralo še veliko došlih članov in članic, tako da se je predsednik tov. Škrabec ob otvoritvi zahvalil najprvo za dobro udeležbo.
Oblastni odbor vsled zaposlenosti letos ni poslal delegata, ker je tudi smatral, da je delovanje v najlepšem redu. Poslal pa je pozdrave, katere je predsednik prečital občnemu zboru. Občni zbor je vodil tov. Gnidovec. Najprvo je tov. Škrabec z zadovoljstvom pozdravil dva pristopivša častna člana. V preteklem letu pa so preminuli 3 člani, ki se jih občni zbor spominja in izreka svojcem sožalje. S pozivi, da naj se organiziramo k skupnemu delu in pristopi sleherni tovariš in tovarišica v naše udruženje, je končal tov. Škrabec z geslom z združenimi močmi za naše pravo.
Tajniško poročilo beleži 316 raznih dopisov. Tudi se je mnogo revnih obdarovalo, in sicer so bila čitana njih imena.
Blagajna izkazuje saldo 544 Din 90 p.
Nadzorni odbor je našel vse v najlepšem redu, zato je dobil odbor absolutorij s pohvalo.
Enoglasno je bil izvoljen stari odbor, le mesto tov. Rusa je bil izvoljen tov. Pelz.
Sprejeta je bila tudi resolucija:	1. Da se
zvišajo zaščitenim trafikantom provizije od 4% na 8% in da prodajajo vžigalice izključno samo trafikanti ne pa trgovci. V tamošnjem okraju naj se ukine začasno ustanavljanje novih trafik. 2. Godišnja uverenja naj izdaja še naprej udruženje, kakor doslej. Tudi vdovam in sirotam naj se priznajo iste ugodnosti.
Poročilo iz Kamnika, Tukajšnji občni zbor dne 22. jan. t. 1. je bil živahen, dasi smo pričakovali še več članstva. V dvorani kamniškega doma se je že zjutraj zglaševalo članstvo in plačalo članarino. S prvim vlakom je dospel delegat tov. Tomc in kmalu za njim je posetil občni zbor tudi naš častni član sreski poglavar g. dr. Ogrin. Ob 9. uri je otvoril občni zbor podpredsednik in pozdravil g. sreskega poglavarja, delegata in članstvo. Besedo in vodstvo občnega zbora je dobil nato tov. Tomc. Najprvo je otvoril dnevni red. Tov. Bremšak je natanko razložil delovanje in stremljenje odbora, ki je gledal na to, da bi pridobil čim več sredstev v prid organizaciji. Potrudil se je s prireditvami in mogel nekaterim preskrbeti podporo, vendar pa se je čutil osamljenega. Za delo so vedno iste osebe. Tudi grobov padlih na Žalah se je organizacija kakor vsako leto spomnila. Blagajna stoji še dokaj povoljno, ker je odbor gledal na vsako pridobljeno paro.
Absolutorij je bil enoglasno podan.
Tov. Tomc je zelo natančno in obširno poročal o vseh nedostatkih našega vprašanja. Posebno glede zdravljenja, neurejenega pokojninskega vprašanja in odkupnin. Nato je g. sreski poglavar, ki je z zanimanjem sledil poročilu delegata, v svojem govoru obljubil, da bo vedno pomagal vojnim žrtvam, v vseh vprašanjih, v kolikor mu dopuščajo moči. Omenil je. da bo zdravstveno vprašanje v svojem srezu uredil, če ne drugače s pomočjo tozadevnega zdravstvenega fonda. Vojaške grobove na Žalah pa namerava s pomočjo podipore obzidati, da ne bodo stali zaraščeni. Članstvo mu je za to s hvaležnostjo pritrjevalo.
Pri volitvah je ostal stari odbor.
Popoldne istega dne se je vršila v prid društvene blagajne igra v isti dvorani. Pri dobri udeležbi ljudstva, je ljubljanski dramatični odsek uprizoril zanimivo tridejankp »Ženitev«. Vsi so odhajali izredno zadovoljni. Odbor izreka vodstvu doma, igralcem in cenj. občinstvu najprisrčnejšo zahvalo za dobro uspelo prireditev.
Žužemberk. Letošnji občni zbor dne 22. jan. t. 1. je bil slabo obiskan. Ne vemo ali je pripiso-
vati to slabi organizaciji ali nezavednosti članstva. Predsednik je poročal na kratko o delovanju.
Članstvo je treba vsekakor grajati, ker je poravnalo malo članarine. Seveda je bilo temu nasproti poročilo tajnika in blagajnika skromno. Odbor se je sicer trudil pridobiti sredstva in je priredil dve igri, ki sta nekaj prinesli. Tudi se je odbor začel intenzivneje zanimati za organizacijsko delo. Absolutorij je bil soglasno sprejet in tudi pri volitvah ni bilo spremembe v odboru.
Delegat O. G. tov. Dornik je obrazložil važnejša vprašanja predvsem izboljšanje zakona, vožnje in naše glasilo. Tudi je dajal članom vsa potrebna pojasnila.
Upamo, da se bo ta organizacija v bodočem letu bolj poživela kakor se je zadnji čas pričelo opažati.
Iz Selc nad Škofjo Loko nam poročajo, da se je občni zbor Krajevnega odbora izvršil dne 8. I. t. 1. v Krekovem domu. Obisk ni bh polnoštevilen. Predsednik tov. Tušek se je spomnil'bivšega tajnika, učitelja Lucijana Orla, ki je pred kratkim umrl na Golniku, kateremu na čast so navzoči vstali. Tajnik tov. Srebrnjak je poročal o delovanju, ki je bilo agilno in v redu. Blagajna izkazuje lep napredek. Nadzorni odbor je podal svoje poročilo o vzornem delovanju, zato ni bilo ugovorov. Odbor je bil odvezan, a takoj nato ponovno izvoljen, le mesto tov. Tomažina, ki je odpotoval, je prišel v nadzorni odbor tov. Šorl. Delegat Oblastnega odbora n'i mogel priti radi slabih zvez in potov.
Vendar pa so dali članom pojasniila na razna vprašanja odborniki sami, ker so kot zvesti stari delavci informirani o naših zadevah. Upamo, da bo organizacija nadalje procvitala ker opažati je, da ima vse pogoje za obstanek in napredek. Članstvo pa naj ji ostane zvesto.
Redbi letni občni zbor namerava sklicati Krajevni odbor Udruženja Vojnih invalidov v Ljubljani začetkom meseca marca, zato poziv-la vse svoje člane, da poravnajo članarino še tekom meseca februarja. Zamudniki, ki so s članarino nad šest mesecev v zaostanku, ne bodo prejeli vabila in ne bcdto imeli dostopa na občni zbor.
Občni zbor Krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 5. februarja 1928 ob 9. uri dopoldne v Gam-. brinovi dvorani v Mariboru z običajnim dnevnim redom. Vsled važnosti tega občnega zbora se članstvo poziva k udeležbi. Dostop imajo vsi vojni invalidi in vojne vdove ter vsi oni člani, ki so zaščiteni po invalidskem zakonu. — Za Krajevni odbor: M. Pravdič s. r.
Redni občni zbor Krajevnega odbora udruženja vojnih invalidov v Kostanjevici se vrši dne 12. februarja 1928 ob 2. uri popoldhe v prostorih osnovne šole v Kostanjevici z običajnim dnevnim redom. Pozivamo vse tovariše invalide in vojne vdove- zlasti one iz bivše podružnice v Št. Jerneju, da se občnega zbora sigurno in polnoštevilno udeleže.
Iz Tržiča. Krajevni odbor UVI ima v nedeljo, dne 5. februarja t. 1. v gasilskem domu ob 91/>. uri svoj redni občni zbor. Vabijo se vsi člani in članice, da se istega polnoštevilno udeleže ter med tovariši pridno agitirajo, da bo udeležba čim večja.
Krajevni odbor UVI v Trbovljah je nakazal podporo v letu 1927 sledečim svojim naj-bednejšim članom in članicam: Jazbinšek Ceciliji Din 225, Ulrih Franji Din 205, Hribšek Mariji Din 150. Skočir Ani Din 75, Rozman Pepci Din 200, Štrumelj Mariji Din 150, Bregar Alešu Din 300, Kranjc Julijani Din 50, Šorli Apoloniji Din 205, Crne Jakobu Din 625, Kuidrin Francu iz Pragerskega Din 100. Suhodolčan Neži Din 200, Juvan Alojziji Din 450, Vidmar Rudolfu Din 300, Kostanjevic Neži 210, Alič Angeli Din 100, špec Rozaliji Din 75, Oblak Ludviku Din 200, Toman Ivanu Din 50, Gupfleit-ner Alojziji Din 50, Vivot Mariji Din 250, Drnovšek Marjeti Din 150, Jokan Alojziji Din 100, Cater Genovefi Din 200, Grčar Heleni Din 75, Trbovc Angeli Din 200, Anderlič Mariji Din 150, Majcen Ani Din 50, Otmarju in Vidi Valenčak Din 500, Planinšek Neži Din 100, Glavač Franji Din 150, Šarp Tereziji Din 50, Ramšak Tereziji Din 175, Ceglar Mariji Din 175, Štrovs Rupertu Din 200, Pišek Jakobu Din 50, Pušnik Francu Din 100, Grebenc Angeli Din 150, Goršek Vin-kotu Din 150, Fele Emi Din 100, Gričar Mariji Din 200, Pišljer Ivanu Din 75. Vrbič Mihi Din 50 in Brici Karlu Din 50. Skupaj Din 7370.
Odbor.
Krajevni odbor v Domžalah je poslM vsem tovarišem in tovarišicam svojega okoliša položnice za naročitev glasila »Vojni Invalid«. Žalostno, da se je do sedaj odzvalo šele samo 8 članov. Opažamo, da se oni tovariši, ki so financijelno močnejši, najmanj zanimajo za našo organizacijo. Toda naj pomnijo, da bo mogoče tudi financijelna moč nekoliko popustila.
takrat jim bo pa zavetje pri naši organizaciji prepozno. Imamo tudi take, ki mislijo, da več zaleže ako se ga malo nasrkajo, kakor da bi žrtvovali v naš prid1 kak dinar. In od tega nimajo drugega, kakor da so drugi dan še bolj siromašni in gladni. Po takih osebah postaja ime invalid žalostno. Vredno je opisati, kakšni so nekateri tovariši. Nek inteligentni tovariš je odgovoril tajniku, da ne bo organiziran, ako ne dobi podpore in da bo domžalska organizacija itak zaspala. Seveda če bi bili vsi taki, bi morala? Taki hočejo, da bi plačali 1 Din in dobili takoj 100 Din nazaj, ne pa da bi pripomogli do napredka in skupnosti v boju za naš obstanek.
Dne 3. marca 1928 ob 3. uri popoldne bo imela naša organizacija občni zbor v Domžalah v hiši blagajničarke. Pričakujemo, da bodo vsi tisti sigurno navzoči, ki znajo pojmovati organizacijo.
Krajevni odbor UVI v Murski Soboti ima
redni letni občni zbor z navadnim dnevnim redom dne 5. II. 1928 ob 9. uri v gostilni Banfi v Murski Soboti. Poživljajo se vsi člani iz Slov. Krajine, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Vsem krajevnim odborom. Odziv za naročilo našega lista v smislu okrožnice po sklepu ankete postaja nekoliko močnejši. Ker se vrše ravno občni zbori in je zbrano na istih članstvo, naj Krajevni odbori pazijo, da pridobe čim več novih naročnikov. Po sklepu ankete mora biti najmanj 20% vpisanega članstva naročenega na list, drugače plačajo primanjkljaj oni Krajevni odbori, ki ne bodo dosegli teh 20%. Potruditi se je pa treba preko te meje, da list pravilno razširimo in mu damo tako, stališče kakršno zasluži.
Za polovično vožnjo. Ministrstvo za promet je izdalo nov pravilnik, s katerim je od 1. januarja 1928 naprej spremenilo izdajanje pravice za 3.-kratno polovično vožnjo po železnici, katera pristoja invalidom po invalidskem zakonu.
In sicer se je to vprašanje uredilo jako neprimerno.
Do sedaj je dobil vsak invalid, ki ima našo člansko knjižico s sliko potom našega udruženja takozvano »letno uverenje«, na podlagi katerega je imel pravico do ugodnosti trikratne polovične vožnje. Za one, ki niso organizirani, pa so izdajala taka uverenja sreska poglavarstva.
Od sedaj naprej pa je ta pravica zvezana s poti in stroški.
Invalid, kateri se hoče poslužiti pravice za trikratno polovično vožnjo v letu, se mora prijaviti sreskemu poglavarju. V samoupravnih mestih (Ljubljana, Maribor, Celje. Ptuj) pa pri magistratu.
Dokazati mora, da prejema invalidnino, prinesti svojo fotografijo (katero je treba seveda plačati) in plačati 10 Din v gotovini za legitimacijo. Navesti mora vse podatke o svoji osebi. Sreska poglavarstva (magistrat) napravijo spiske vseh prosilcev, jih potrdijo in pošljejo Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Ista potem izstavi legitimacije za trikratno polovično vožnjo v letu, kakršne so predpisane za državne upokojence.
Legitimacije veljajo potem za pet let. Vsako leto pa se pusti taka legitimacija potrditi pri občini stalnega bivališča.
Legitimacije veljajo tudi kot izkaznice poleg pozivov oblasti, kadar potuje invalid k zdravljenju, ortopediranju. na pregled itd,- po invalidskem zakonu. Nekateri invalidi so prejeli že za to leto stara uverenja od svojih Krajevnih odborov.
Opozarjamo, da nam je Direkcija državnih železnic v Ljubljani sporočila, da bodo organi od vsakega takega, ki bo potoval s takim uve-renjem in ne z novo predpisano legitimacijo, izterjali doplačilo, to je celo vozno karto.
Naše udruženje s>e je proti sedanji naredbi pritožilo.
Jesenice. Po dolgotrajnem strašnem trpljenju je 5. jan. v celjskem »Inv. Domu« preminul naš nekdanji član in tovariš Gašpar Klemenc. Otrpnil mu je takorekoč cel život, tako da ni imel niti enega živca v svoji oblasti. Že pred dvemi leti nam je njegov zvesti tovariš Jaka Rožič pisal, da bo vsak čas podlegel neznosnemu trpljenju in vendar se je še celi dve leti mučil. Zapušča vdovo z dvema nepreskrbljenima otrokoma.
Počivaj mirno Gašper, tam v zeleni Štajerski. Zate je revizija invalidskega zakona dovršena.
V nedeljo 15. jan. se je vršil naš občni zbor. Centralo je zastopal tovariš Štefe sam. Z ozirom na zledenela pota udeležba ni bila tako številna kot druga leta, zato pa so navzoči s tem večjim zanimanjem sledili poteku zborovanja, posebno še obširnim izvajanjem tovariša delegata. Razen enega odbornika je ostal ves stari odbor ter zopet prevzel za eno leto delo Krajevne organizacije.
Celokupno članstvo vabimo, da prvo nedeljo v februarju, t. j. 5. gotovo pride v naš društveni lokal na Savo ter tam uredi vse, kar je za poravnati. Obenem pa se tudi naroči na naš list »Vojni Invalid«.
Onim, katerih ni bilo na občni zbor, javljamo tem potom, da bo odslej le prvo nedeljo v mesecu poslovanje, tretja pa odpade. Tak je bil sklep občnega zbora.
Vdova, po v celjskem domu umrlem Gašper Klemencu Frančiška Klemenc na Savi pri Jesenicah, se tem potom najiskreneje zahvaljuje gospodu Štefetu, predsedniku O. O. za poklonjen dar.
Prav do živega nas je zadela okrožnica OO, tičoča se letošnje izdaje uverenj za polovično vožnjo. Mar se bo izplačalo članu izgubljati cel dan na potu h glavarstvu, plačevati sliko, legitimacijo ter imeti razne s Ho osti, nazadnje pa imeti le trikratno polovično vožnjo? Upamo, da bo v zadnjem hipu vendar le odlok anuliran ter da ostane pri starem. Upajmo.
USTANOVE VDOVAM IN SIROTAM DRŽ. NAMEŠČENCEV.
Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1928 iz sklada Ivana Rostana 20 ustanov po 300 Din za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih, pa tudi za preostale po onih narodnih borcih, ki so padli v boju za našo državo.
Prosilke naj prošnjam prilože od občinskega ali župnijskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne, ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje.
Za podpore se je v lanskem proračunu predvidelo precej več kakor prejšnja leta. V obzir smo jemali elementarne nezgode predvsem poplave. Tako je bil med letom deležen marsikdo izdatnejše podpore, nekateri pa celo po večkrat. Seveda nekateri niti na ta način niso bili zadovoljni in menda hočejo, da jih bo organizacija skoro vsak mesec podpirala. V nasprotnem slučaju zagroze, da odstopijo. Dotični namreč kar lahko odstopijo, če hočejo, škode organizacija ne bi imela. Celo povedati hočemo, da v bodoče takih pogojev celo ne bomo trpeli in bomo take nezavedneže kar pozvali, da odstopijo.
Krajevni odbori so dobili na podlagi statistike pri Oblastnem odboru svoje podporne fonde, ki so jih črpali. Oblastni odbor je le kontroliral in nakazoval, ni pa priznaval podpor, ker to se je vršilo le pri Krajevnih odborih. Nesmiselno je torej nadlegovati Oblastni odbor za podpore, ker on je podporni fond razdelil Krajevnim odborom in sam nima podpornega fonda ter tudi po sklepu občnega zbora ne sme deliti podpor.
Nekateri Krajevni odbori pa niso določenih jim podpornih fondov izrabili. Najbrž niti toliko ne delujejo, da bi vsaj podpore predlagali. Po naših pravilih se obračuni zaključujejo z novim letom. Tako so tudi podporni fondi, ki niso bili izrabljeni, sedaj ob novem letu zapadli. Lanski proračun je minul in ni mogoče več nanj izplačevati. Krajevni odbori naj torej na svoje lanske podporne fonde ne predlagajo več.
V Studi blizu Domžal je bilo pred dobrim letom še 6 invalidov, sedaj pa je samo še eden. Kam so šlj drugi k večnemu miru in počitku? Prvi nas je zapustil Vinko Klopčič, drugi Franc Loboda, tretji Anton Loboda, četrti Anton Banko in peti I. Narobe, toda vsi v enem letu. Pobrala jih je jetika, ki se prav rada drži ubogih izmozganih eksistenc. Ona je najboljši pomočnik pri reševanju invalidskega vprašanja.
Iz Tržiča. Krajevni odbor je vprizoril dne 6. t. m. v Zadružnem domu igro »Poslednji mož«. Bila je slabo obiskana. Nad tržiško navado so padale pikre opazke, ker se občinstvo zanima za vse prej, kakor za kulturno in socijalno delo. Prireditelju je bila skažena nekoliko reklama, ker je moral iskati nenadoma drugo zavetje vsled tega, ker je Vincencijeva konferenca dala prvotno na razpolago dvorano, potem ko je bilo že vse pripravljeno, pa jo odpovedala. Vsled tehničnih ozirov ni bilo mogoče predstave odpovedati, zato smo hvaležni vodstvu Zadružnega doma, da nam je ponovno, kakor vselej Ostalo naklonjeno in takoj ugodilo naši prošnji.
Igralci so že na Golniku z isto predstavo razvedrili pacijente in dobili popolno priznanje, tako tudi pri nas odnesli vsestranske simpatije in pohvale. Le v našem občinstvu naj bi se prihodnjič pokazalo malo več interesa tudi za bla-gobit vojnih žrtev.
Za posojila. Vedno prihajajo prošnje članov in članic na Oblastni odbor za brezobrestna posojila. Znano je, da je lanski občni zbor predvidel za posojila le polovico onega kakor prejšnja leta. Svota je bila v kratkem izdana,
ker prošenj je bilo že takrat dosti. Ker Oblastni odbor vsled pomanjkanja sredstev posojila absolutno ne more nobenemu več dati, ni potreba vlagati brezpredmetnih prošenj. S tem povzro-čujejo dotični samo delo in stroške za poštnino. Ako ni sredstev se ne more dajati, zato naj brezpredmetno nihče ne sili.
t Lucijan Orel. Med najagilnijše sodelavce v naši organizaciji smo ga prištevali. Bil je ustanovitelj Krajevne organizacije v Selcih nad Škofjo Loko in dolga leta njen tajnik. Kljub temu, da je imel dosti posla kot tamošnji učitelj, je posvečal vedno vsestransko pažnjo za svoje tovariše v Krajevni organizaciji in delal v zboljšanje njih gmotnega stanja. Bolezen mu je povzročala trpljenje; iskati je moral večkrat leka na Golniku. Parkrat se mu je zboljšalo, a končno je le zmagala zavratna jetika in ga v lepi življenjski dobi, polnega nad in upanja spravila v grob. Z ozirom na njegovo bolezen, je bil premeščen kot učitelj v Duplje pri Golniku. A zanj je bilo že prepozno. Pustivši svojo družino v bližini, je moral biti v zdravilišču na Golniku. In še vedno hrepeneč po življenju in delu je dne L decembra 1927 zatisnil svoje oči. Pokopan je tam. Tako nas je zopet zapustil eden, ki je bil ljubezniv tovariš ter ga bomo ohranili v spominu -za mnoge zasluge v naš prid. Naj počiva v miru, njegovi žalujoči obitelji pa izrekamo globoko sožalje.
Trafika se bo ustanovila v Ljubljani na Dovozni cesti, t. j. od Dunajske ceste proti Martinovi cesti za Južno železnico. Po invalidskem zakonu zaščitene osebe, ki reflektiraju1 na to trafiko, naj se zglasijo v pisarni krajevnega odbora UVI v Ljubljani do 8. februarja t. 1. ali pa pri Oddelku finančne kontrole Ljubljana 1 v Ljubljani, Breg.
Trafika na Verneku občina Hotič, srez Litija se oddaja. Čisti 5% letni donos znaša 476‘87 Din; dalje se ima ustanoviti nova trafika v Kresnicah, srez Litija, kjer obstoji že ena trafika z letnim 5% donosom 3610'50 Din. — Po invalidskem zakonu zaščitene osebe, ki se zanimajo za prvo ali drugo izmed teh trafik, naj se v svrho natančnejših informacij zglasijo pri oddelku finančne kontrole v Litiji do 8. februarja tega leta.
Razpis tobačne trafike. V Prožinski vasi štev. 23, občina Sv. Lovrenc pri Prožinu, je tobačna trafika, katero je do sedaj upravljal Franc Bevc, vsled odpovedi prosta. Brutto donos te trafike je znašal letno 886 Din 25 para. Vojni invalidi in vojne vdove, ki so po inv. zakonu zaščiteni in se za podelitev razpisane trafike zanimajo, se poživljajo, da se zglasijo najkasneje do 15. februarja t. 1. v pisarni Kraj. odbora UVI Celje, Invalidski dom, kjer dobijo nadaljnja potrebna pojasnila.
Razpis tobačne trafike. Tobačna trafika v Marija Gradcu štev. 18 je prosta. Čisti dobiček v letu 1927. je znašal 1110 Din 62 p. Vojni invalidi in vojne vdove ki so po invalidskem zakonu zaščiteni in ki se hočejo zanimati za. to trafiko, naj se zglasijo v pisarni Kraj. odbora UVI v Celju, Invalidski dom najkasneje do 15. februarja t. h, kjer dobijo nadaljnje potrebne informacije.
Razpis tobačne trafike. V Laškem štev. 132 je razpisana tobačna trafika, katere kosmati dobiček je do sedaj znašal letno 3640'37 Din. Vojni invalidi in vojne vdove, ki so po invalidskem zakonu zaščiteni in se za podelitev razpisane trafike zanimajo, se poživljajo, da se zglasijo najkasneje do 15. februarja 1928 v pisarni Krajevnega odbora UVI v Invalidskem domu v Celju, kier dobijo, nadaljnje tozadevne informacije.
Za tiskovni sklad so darovali: Krajevni odbor v Ptuju 250 Din; Kačič Alojz od Sv. Krištofa 10 Din: Kos Franjo, Celjski dom 4 Din; Kajdiž Tomaž, Žirovnica 75 Din. in sicer slednji vsled neke poravnave pri občinskem posredovalnem uradu na Breznici. Vsem najlepša hvala.
IZ UPRAVE.
Krajevni odbori in posamezni naročniki »Voj. Invalida« se nujno naprošajo, da pri vsaki prijavi navedejo ali so novi ali stari naročniki, da s tem olajšajo delo upravi. Za nove naročnike se smatrajo vsi oni, ki dosedaj še niso prejemali lista in oni, ki najmanj D/e leta niso plačali lista. Vsem tem je bil list ustavljen in tudi niso bili sprejeti v sezname^ ki jih ie tukajšnja uprava razposlala K. O. Če se tak član ponovno naroči na naš list ali če plača naročnino za ves čas nazaj, se smatra za n0" vega naročnika in naj bo kot tak tudi označen na prijavi.
Nadalje naprošamo vse naročnike, da P1]! spremembi naslovov vedno sporočijo prejšni1 in sedanji naslov.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Stanko Tomc. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani Zanjo odgovarja: France Štrukelj.