mm
POŠTNINA PLAČANA v gotovini
j Leto XIV. j štev. 112	! fLEPON UREDNIŠTVA: 25—67 UPRAVE: 25—67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 “OŠTN1 ČEKOVNI PACUN 11.409	Maribor, ponedeljek 20. maja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi fili po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena din 1.—
Težišče bojev v Franciji
Po zadnjih vesteh so se približale bolne operacije na 136 kilometrov Parizu — Zavezniška obramba pod vodstvom generala Weyganda — Taktika nemškega bo-fevanfa — Churchill o nevarnosti napada na Anglijo
BASEL, 20. maja. Ass. Press. V TEKU SOBOTE IN NEDELJE SE JE NEMCEM POSREČILO ZAVZETI BELGIJSKO MESTO ANTVERPEN IN PRODIRATI DALJE V SEVERNOZAHODNO BELGIJO. NEMŠKE ČETE, KI SO VDRLE V FRANCIJO SEVERNO OD SEDANA, SKUŠAJO S SVOJIM DESNIM KRILOM NAPREDOVATI NA SEVER PROTI MORJU. NAMEN TEGA PRODIRANJA JE ODREZATI IN OBKOLITI BELGIJSKE IN ZAVEZNIŠKE ČETE, KI SE VOJSKUJEJO V SEVERNOZAHODNI BELGIJI. ZARADI TEGA JE PRIČAKOVATI, DA BODO ZAVEZNIKI TA PODROČJA NAGLO IZPRAZNILI IN ŽRTVOVALI VSE BELGIJSKO OZEMLJE, DA-ZBEREJO SVOJE SILE NEOKRNJENE NA FRANCOSKEM PRIMORJU. PO SOGLASNIH POROČILIH, TAKO Z NEMŠKE KAKOR Z ZAVEZNIŠKE STRANI, NEMŠKE ČETE V SMERI PROTI PARIZU IN JUGU NISO ZADNJE DNI NAPREDOVALE, PROTI NEMŠKEMU SUNKU NA SEVER PROTI MORJU SO SE PA POSTAVILI ZAVEZNIKI V BRAN S PROTISUNKI. BOJI SE NA VSEH ODSEKIH ŠE NADALJUJEJO.
Nemška voljna poročila
BERLIN, -20. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo je izdalo sinoči poročilo, v katerem pravi, da je od včeraj vsa Holandija v nemških rokah. V severni Belgiji potiskajo nemške čete po zavzetju Ant. verpna sovražne čete proti zahodu. Tam so prekoračile reko Šeldo in dosegle reko Dendre zahodno od Bruslja. Med Mau-beugeom in Ferriererom v Franciji se ,! napredovanje nadaljuje in so nemške čete dosegle ter tudi že prekoračile reki Sam-bre in Oise. Zavzeta sta Le Chateau in St. Quentin. Južno od tod in zahodno od Rothela so dosegle nemške čete položaje severno od Laona in reke Aisne. Sever-uozahodno od Montmedyja smo zavzeli v Maginotovi črti močno postojanko 505, Ujeli smo dos!. brez Holandcev 110.000
sovražnikov ter zajeli velik plen. Naše letalstvo je bombardiralo pretežno sovražne zveze z zaledjem in sovražna letališča. Ob holandski obali smo potopili 6000-tonski trgovski parnik in poškodovali neki rušilec. Sovražnik je izgubil znova 147 letal. Mi smo izgubili 23 letal. Pri ponovnem napadu na naše zaledje vojaški objekti niso bili prizadeti.
BERLIN, 20. maja. DNB. V zvezi s •sporočilom nemškega vrhovnega poveljstva, da je bilo doslej na zahodnih bojiščih najetih 110.000 zaveznikov, sporočajo, da je med temi ujetniki zelo malo Angležev. To dokazuje, da se Angleži ne udeležujejo v večji meri bojev, katerih najtežje breme nosijo Francozi.
Nemci o vkorakanju v Bruselj
BERLIN, 20. maja. DNB. Poročilo javlja, kako so nemške čete vkorakale v Bruselj. Samo previdnosti vrhovnega poveljnika nemških čet se ima Louvaine zahvaliti, da ni bil izpremenjen v kup razvalin. V predoru proti Bruslju ni bilo na več kilometrov nobenih sledov bojev. Angleži so spustili v zrak rezerve streliva in se umaknili. Po prihodu v mesto je neki nemški major v spremstvu dveh gasilcev stopil k predsedniku občine. Predaja mesta in razorožitev policije je bila izvedena r>b 20. v ministrstvu. Pred-
sednik občine je prevzel zagotovila, da bo v mestu vladal mir in da bo vsak ostal na Svojem mestu. Nekaj minut zatem je bila na magistratu izvešena zastava s kljukastim križem. Nemški pionirji so znova vzpostavili zvezo na razstreljenem mostu preko kanala. Nemške čete so vkorakale v mesto in postavile straže ob kraljevem dvoru, kjer je tudi bila izobešena nemška zastava. Takoj za tem so se pojavila nad dvorom zavezniška letala. ki so pa bila s protiletalskimi baterijami pregnana.
Letalski napadi in spopadi
BREMEN, 20. maja. DNB. Pozno zvečer so sovražna letala ponovno napadla mesto. Med bombardiranjem je bila porušena neka hiša, več drugih poškodovanih. Dva civilista sta bila težko ranjena. Protiletalske baterije so posegle v boj.
LETALSKI NAPAD NA ANGLIJO
LONDON, 20. maja. Havas. Sinoči se ie pojavilo več nemških letal nad jažno-vjshodno obalo Anglije. Slišati je bilo dalje časa mQčno protiletalsko streljanje In \«č eksplozij.
NAMIJR IN LIEGE
LONDON. 20. majo. Reuter. Belgijski komunike od sinoči javlja, da se trdnjavi Naimir in Liege* še vedno držita. Vsi številni nemški napadi na trdnjavi so doslej oslali brezuspešni. Pobočja okoli obeh trdnjav posejana i nemškimi trupli.
BELGIJSKA VLADA V FRANCIJI
MOSKVA. 20. maja. TAS, Moskovski radio javlja siWi: Belgijska vlada šo j? |z Osleučla presolila v Dun-na francoska tla.
S SEVERNEGA MORJA
LONDON, 20. maja. Havas. »Daily Te-lu'siai>li« javlja, da jc posadka angleškega Ritnika v Severnem moriu, ki je voz’l ' 1 beguncev,- sestrelila nemški bombnik napadom na ladjo. Drugi nemški ^ftubnik se je poškodovan umaknil.
BERLIN, 20. maja. DNB. Blizu Thor-nea je prišlo do velike letalske bitke med francoskimi lovci in nemškimi Messerschmitti. Več francoskih letal je bilo sestreljenih. Na nekem letališču so bili nni-če;.i štirje francoski »Potezi«.
Francoska vojna poročila
* PARIZ, 20. maja. Havas. Sinočnji francoski vojni komunike se glasi: Glavni boji so se v teku včerajšnjega dne bili severovzhodno od St. Ouentina. Naše čete nudijo odločen odpor na vsej črti ter so s silovitim protisunkom pri Montmedyju zadale sovražniku težke izgube. Ves dan je vladala velika aktivnost v zraku. Eskadrilje naših lovcev in bombnikov so bile ves dan v bojih s sovražnikom, ki je imel težke izgube. Naše protiletalsko topništvo je zbilo na tla dve tretjini eskadrilje 15 bombnikov, ki so se skušali približati Parizu.
PARIZ, 20. maja. Havas. Francoski odpor je v polnem poteku na vsem področju tako imenovanega nemškega žepa. Pri tem je poudariti, da je naš odpor v vzhodnem sektorju tega žepa pri Mont-medyju zelo uspešen, ker se je posrečilo s silovitim protisunkom vreči sovražnika s težkimi izgubami nazaj, dočim je položaj v drugem sektorju na zahodu pri St. Ouentinu bolj delikaten, ker so tu nemški in francoski tankovski oddelki pomešani med seboj na širokem predelu tako, da o kaki fiksni fronti ni mogoče govoriti.
Položaj ob nastopu Weyganda
PARIZ, 20. maja. Reuter. Vrhovni po-v^litiik vzhodne armade general Wey~ gand, ki je včeraj zjutraj z letalom iz Sirije dopotoval v Pariz, je sinoči že vodil operacije na zapadni fronti iz vojnega ministrstva. Položaj, kakršen je bil v trenutku, ko je general Weygand prevzel vrhovno vodstvo celokupnih vojnih operacij na zahodni fronti, je sledeč: Tako imenovani žep, ki se razprostira v dolžini 150 km na zahodu od Maubeugea do Mcntmedyja na vzhodu, sega v globino do La Ferrea, 135 km od Pariza. Vpra-
šanje, ki se postavlja, je, ali bodo Nemci od tod udarili na jug, to je proti Parizu, ali pa na sever, to je profi morju in Angliji. Nekaj lahkih sovražnih motoriziranih enot je včeraj doseglo St. Quentin. Francozi povsod nudijo zagrizen odpor. Ako bi se Nemci odločili za pohod proti morju, razkrijejo v tem primeru svoj bok, kakor je poudaril v sinočnjem govoru pravilno Winston Churchill, kar bo francoski protiofenzivi, ki se pripravljaj le prav prišlo.
Maiovefše angleško poroči!©
LONDON, 20. maja. Reuter. Zavezniki so pod novim vrhovnim vodstvom prešli v nove akcije, da s pomnoženimi silami stro sovražno prediranje. Na desnem kri. lu nemškega »žepa« se vodijo ljuti boji. Zavezniške divizije so pričele močan na. pad na nemške oddelke, ki so dosegli Saint Quentin. Vesti, da so Nemci predrli zahodno od St. Quentina do Peronnea, se odločno zanikajo. Velike bitke se vo-
dijo na vsej črti od Maubeuge do La Fe-re. O strahoti te bitke priča dejstvo, da so se posamezni oddelki obeh sovražnih taborov tako pomešali med seboj, da se ne razpoznata iz položaja obe fronti črti. Francoski 75mm topovi strahotno deluje, jo proti nemškim tanltom. Na severu se nadaljuje s strategičnim premikanjem čet Holandske čete, ki so zapustile Zeeland, so se pridriižile zaveznikom.
Taktika nemškega ofenzivnega vojskovanja
Opis bojevanja po angleških vojaških strokovnjakih — Glavno vlogo igrajo letala in tanki — Priprave za protiofenzivo
LONDON, 20. maja. Reuter. Londonski vojaški krogi presojajo položaj na zahodni fronti z večjim zaupanjem. Pre-uranjen hi bil seveda vsak optimizem. Vendar pa se po zadnjih poročilih nemški vdor vedno bolj zaustavlja, da, celo ponekod se je s protisunki posrečilo sovražnika vreči nazaj. Tako zlasti v sek^ torju med Retbelom in Sedauom. Toliko pa jc že sedaj gotovo, da je presenečenje nad nemškim načinom navala že končano. Zavezniški vojaški krogi so se že znašli, ker se je način nemškega vojsko-vania do sedaj že popolnoma razkril. Ta način nemškega vojskovanja je vseboval te-le novosti: Baražno obstreljevanje, ki je priprava za vsako ofenzivo, v okoliščinah moderne vojne, kjer se zaradi udejstvovanja motoriziranih oddelkov, ki jih v svetovni vojni v taki meri še ni bilo, ne izvršuje več težka artilerija, ki brze-
mu napredovanju motoriziranih oddelkov ne more slediti, marveč koncentričen napad bojnih letal, ki v strmoglavem poletu odložijo zračna torpeda In bombe na nasprotnikove prednje črte ter tako zamenjujejo vlogo težke artilerije. To pa tem uspešneje, ker je razantna brzlna najboljši garant, da se nasprotnikovi cilji v resnici tudi zadenejo. Takoj za temi napadalnimi letali se pojavijo na tleh tankovske brigade, ki z vso brzino navalijo na več ali mauj razdejane nasprotnikove črte. V primeru odpora se napad strmoglavih letal ponovi, tanki pa se umaknejo ta čas v kritje. Po drugem baražnem na-nadu letal se pojavi nova črta tankov, kateri se pridruži prva ter nato sledi skupen naval na tako oslabljene sovražnikovo postojanke ter drvijo nato te fan-kovske brigade naprej, kjer jim je med tem baražno delovanje baražnlh letal že
pripravilo in »omehčalo« teren. Za to prvo, oklopno armado, sledi druga in prava armada motorizirane pehote, k,i očisti teren do konca. Kakor rečeno, se udeležujejo tankovskih napadov na nemški strani brigade po 400 veletankov. Ti vele-tanki so tvorili največje presenečenje po svoji do sedaj šp nedoseženi velikosti. Toda že v tankovski bitki pri Montnje-dyju so se izkazali v protinapadu francoski veletanki, ki so napad treh nemških tankovskih brigad ustavili In celo vrgli nazaj. Zato je zavezniško ' vojno vodstvo prepričano, da Je doba presenečenj končana in se vrši vzdolž vse zahodne fronte že več din pregrupiranjo rezerv, ki bodo odgovorile na način nemškega vojskovanja z enakim vojskovanjem. Priprave za protiofenzivo so v polnem teku.
~\
govor Winst
Obe stranki v enaki nevarnosti — Delovanje angleškega letalstva Napoved nevarnosti direktnega napada na Angliio
LONDON, 20. maja. Reuter. Sinoči so prenašale vse zavezniške radiooddajniee jovor angleškega ministrskega predsednika Winstona Churchilla, ki je dejal: Govorim vam prvič kot ministrski predsednik v tej težki uri, ko gre za usodo našega naroda, imperija zaveznikov jn zlasti za svobodo sveta. Strašna bitka div ja v Franciji in Flandriji. Navalu nemških motoriziranih oddelkov se je posrečilo globoko predreti v francoski utrdbeni sistem na severnem koncu Maginotove črte, kjer so nemški oddelki predrli za francosko črto, francoski pa se bijejo za hrbtom nemških, tako, da se nahajata obe stranki v enaki nevarnosti. Bilo bi nemo-dro hoteti zmanjševati resnost položaja, še mnogo bolj nemodro pa bi bilo, izgubiti pogum. Imam neovrgljivo zaupanje v
nezlomljivo moč francoske armade, od katere je v boju šele majhen del. Pa tudi le majhen del Francije je komaj v oblasti sovražnika.
Naše letalstvo je dragocena pomoč fran coski vojski, ki jo uspešno podpira, kjerkoli je nevarnost največja. Pa tudi v zraku je že danes položaj za zaveznike znatno ugodnejši, kakor ob pričetku te bitke in izgube, ki jo naša zračna sila zadaje sovražniku, so trikrat večje kakor naše lastne. Angleška vsakonočna bombardiranja ogromnih predelov Nemčije so jo oropala že velikih količin bencina ter drugih surovin, zrušile nemške vojne komunikacije ter resno ogrožajo njihov redni dovoz v prednje črte.
Tudi zavezniška kopna sila v zaledju se že več dni reorganizira za protinapad.
Kajti naša deviza se odslej glasi: Napad! Za to pa potrebujemo, in sicer hitro, več letal, več tankov, več topov in več granat! Toda s tem, da sc bo posrečilo nemški naval na zapadni fronti zadržati, šele nastane ogromna in neposredna nevarnost nem škega napada na Anglijo samo. Nemška vojna sila bo pri tem skušala prenesti vso svojo udarnost z vsemi strahotami na naš otok. Zato, možje in žene, bodite pripravljeni, boditi srčni! Naši vrli mornarji, vojaki in letalci bodo pri tem ujeli pretežni del udarca, ki se pripravlja.
S tem v zvezi sem dobil od’Francije, od njenega nezlomljivega ministrskega predsednika Reynauda, ponovno zagotovilo, da stoji Francija z nami v vsah strahotah, ki imajo priti, in to do kraja. Zvezani smo
Cilji Italije so ostali nespremenjeni
Francoski glas o nasledkih Rooseveltovih poslanic — Značilen govor grofa Ciana v Milanu — Članek Virginia Gayde v „Giorna!e d* Italia"
RIM, 20. maja. Havas. Kakor se je izvedelo, je ministrski predsednik Musso-	cijo.	Japonska in Italija sta kot mladi dr.
lini poslal odgovor Rooseveltu na njegovi dve spomenici. O vsebini odgovora ni	žavi	naslednici velikih tradicij in se bo-
bilo mogoče dobiti doslej nobenih informacij. V nekaterih krogih prevladuje pre-	rile	za veliko svojo bodočnost. Obe drža-
pričanje, da Italije tudi Amerika ne more odvrniti od njenih ciljev na Sredozemlju, katere bo skušala doseči na vsak način, čeprav še ni dokončno jasno, kakšnih sredstev se bo pri tem poslužila. V javnosti se pa vzdržuje vera, da bo najodlo-čilnejši dan 24. t. m., ko poteče 25 let od dneva, ko je Italija stopila v svetovno vojno, takrat na strani zaveznikov in proti Nemčiji.
GOVOR GROFA CIANA V MILANU
MILAN, 20. maja. Ass. Press. Včeraj je imql zunanji minister grof Ciano, ki je prišel sem na obletnico podpisa zavezniške pogodbe z Nemčijo in bil zelo slovesno sprejet, na velikem zborovanju govor, v katerem je govoril o pomenu zavezništva z Nemčijo na podlagi omenjenega pakta. Dejal je, da se vrši proslava v trenutku, ko sc odigravajo dogodki zgodovinskega pomena, ki bodo odločili novo usodo Evrope in vsega sveta. Na teh dogodkih je Italija življenjsko fnteresirana In tudi ne more biti nobene odločitve brez besede in sodelovanja Italije. Italijanski narod je že ves pripravljen, da izreče svojo besedo in izvrši svojo nalogo ter samo čaka na to, da bo poklican k izvršitvi. Kakšna je naloga Italije, ve ves italijanski narod; nanaša se predvsem na Sredozemlje in na njegovo področje na kopnem, na morju in v zraku, cilj te naloge pa je uresničiti vse naravne, pravične in nujne zahteve italijanskega imperija. Poziv za uresničenje to naloge in tega cilja bo dal Mussolini, kateremu bodo sledili vsi Italijani, zavedajoč se, da bo njegovo vodstvo vodilo na pravo pot. Ob tej priliki so bile prirejene tudi velike manifestacije ter proti-zavezniške demonstracije.
RIM, 20. maja. Stefani. Med bivanjem v Milanu je italijanski zunanji minister grof Ciano nagovoril predstavnike stranke in meščanstva ter jim med drugim dejal: »Kadar bo nastopil trenutek, bo nam dana zapoved od onega, ki je naš edini vodja v miru in vojni, od onega, katerega ime je že dvajset let vezano na boje in osvajanje, katerega ime je postalo simbol varnosti in slave. Prepričan sem, kadar bo dal duce svojo zapoved, da bo ves fašistični Milan skočil kakor en mož na noge in znova pokazal, da je prednja straža, pripravljen na vse, da tudi v vojaškem pogledu pokaže svoje pravo srce.« Govor grofa Ciana so vsi navzoč-ni sprejeli z burnimi manifestacijami za Mussolinija.
ČLANEK GAYDE O JADRANU RIM, 20. maja. Agencij Stefani. V včerajšnji številki »Giornale dMtalia« piše Virginio Gaya, da ima Italija glede Bal. kana isti interes kakor do Sredozemlja, Dočim so balkanske obale Jadrana, ki je del Sredozemlja, že po naravi predestinl-ranc za upešno obrambo ter ta obala obl-luje na globoko zarezanih pristaniščih in sijajnih strateških točkah, pa je Italijan, ska obala peskovlta, odprta in od Benetk do Tarenta nezavarovana. To dejstvo mora Italija pri poudarjanju in uveljavljenju svojih interesov imeti vedno pred očmi.
SOLIDARNOST JAPONSKE Z ITALIJO
NAPOLI, 20. maja. Stefani. Japonski poslanik Kauta, ki je dospel v Napoli, je prinesel s seboj »izraze hvaležnosti in zahvale japonskega naroda Italiji za prijateljstvo, ki ga izkazuje Rim mikado. vemu cesarstvu. To prijateljstvo se je posebno manifestiralo ob priliki japonskega reorganiziranja vzhodne Azije, ko je poslala Italija v Tokio gospodarsko delega-
vi morata nastopati skupno v današnjih težkih časih, ko gre za usodo vsega sve. ta.«
sedaj za vedno, in nič nas ne more razdražiti. S pooblastilom Nj. Vel. kralja smo sestavili močno vlado, ki je pripravljena na boj in na vse. Za nami stojita ves angleški in francoski narod, oba imperija in dominioni, pa tudi čehi, Poljaki, Norvežani, Danci, Belgijci in Holandci, ki so bili pahnjeni v temno noč suženjstva, ki ga ne razsvetljuje žarek niti ene zvezde. Bodite pripravljeni ter odločeni na veliko bitko, ki se najavlja. Zberite duha v odločnost, da raje poginete, kakor bi morali brezdelno gledati v »bodočnost, ki prinaša samo suženjstvo! — Bog z vami!
ODMEV V AMERIKI
VVASII1NGTON, 20. maja. Reuter. Govor predsednika angleške vlade, Churchilla je napravil v ameriških krogih zelo dober vtis. V splošnem so mnenja, da »so zaveznik! prva izkustva na bojiščih izkoristili za svoj velikopotezen načrt, ki ga bodo skcro izvedli v velikem protinapadu na Nemce. Velika Britanija je dobila v najbolj kritičnem času svojega pravega vodjo.«
uspešno podpirala belgijske čete ter uničevala sovražne kolone. Prav tako je uspešno delovala tudi v Franciji. Druge formacije bombnikov so bombardirale važne vojaške objekte, zlasti železniške proge in križišča po zahodni Nemčiji, pri čemer je bilo uničeno eno nemško letališče. na nekem drugem kraju pa so bombe direktno zadele neko veliko skladišče. Šest naših Hurricanov se je spustilo v boj z 12 Messerschmidfi ter jih sklatilo 5.
ŠVICARSKO
MNENJE
Havas. V. tukaj-
BERN, 20. maja. šnjili poliličnili krogih so mnenja, d'a bodo izpremembe v francoskem zunanjem ministrstvu povoljno vplivale posebno na odnošaje Francije do Italije.
PREBIVALSTVO ITALIJE
RIM, 20. maja. Stefani. Po zadnji statistiki znaša število prebivalstva v 98 provincah Italije 44,715.000 duš.
Velike spremembe v Franciji
MARŠAL PETAIN PODPREDSEDNIK VLADE. GAMELIN ODSTAVLJEN.
HOVNI POVELJNIK WEYGAND
VR-
PARIZ, 20. maja. Havas. V francoski vladi so se izvršile v soboto nove, zelo pomembne spremembe. V vlado je stopil dosedanji veleposlanik v Madridu maršal Petain kot podpredsednik. Ministrski predsednik Paul Reynaud je prevzel sam vojno ministrstvo, dosedanji vojni minister Daladier je pa postal zunanji minister. Kolonialni minister Mandel je postal notranji minister, kolonialno ministrstvo je prevzel Louis Raolland, trgovinsko ministrstvo pa Leon Barety. Reynaud ima sedaj v Franciji enak položaj, kakor Churchill v Angliji.
PARIZ, 20. maja. Havas. Včeraj je bila po spremembi v vladi izvršena tudi sprememba v samem vrhovnem vodstvu francoske in zavezniške vojske. Za vrhovnega poveljnika je bil namesto generala Gamelina imenovan general W e y-gand, ki je takoj prevzel vodstvo vseh bojnih operacij. General Weygand je bil doslej poveljnik čet na Bližnjem vzhodu. V Pariz je bil poklican že pred dnevi, kamor je prispel ob koncu tedna. Pred tem imenovanjem je imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Rey-naudom in ministrskim podpredsednikom maršalom Petainom:
Življenjepis generala Weyganda
PARIZ, 20. maja. Havas. Novo imenovani vrhovni poveljnik francoske vojske ter vseh zavczniškili sil na zahodnem bojišču je general Maxime Weygand, naslednik slavnega maršala Focha v svetovni vojni. Rodil se je 21. januarja 1807. v Bruslju. V Saint Cyru je dovršil vojno akademijo, ob začetku svetovne vojne je bil podpolkovnik huzarskega polka. Takoj v začetku svetovne vojne ga je Foch imenoval za svojega pomočnika, ker je spoznal v njem mimo vojaških tudi druge vrline in sposobnosti. Oba sta sodelovala v velikih ofenzivah in tvorila jedro francoske operativne strategije. Po zmagi 1918. je v rusko-poljski vojni reorganiziral
poljsko vojsko, 1.1923 je postal vrhovni komisar v Siriji, kjer si je pridobil s korektnim nastopom simpatije prebivalstva. Novcmbrii 1924. ga je poklical Hcrriot v Francijo, poslal je član vrhovnega vojnega sveta, 1930. pa šef generalnega štaba vse francoske vojske. Naslednje leto je postal Wcy-gand generalni inšpektor vojske in podpredsednik vojnega sveta. Kot naslednik maršala Joffra je postal 1931. tudi član Francoske akademije. Jeseni 1939. je bil poslan na Bližnji vzhod, kjer je z velikim uspehom organiziral zavezniško vojsko. Zdaj mu je prepuščena usoda vodstva milijonskih armad.
GHsovi pariškega tiska
PARIZ, 20. maja. Havas. Znani strokov njak, general Duval piše v »Journalu«, da so se zavezniške čete morale umakniti pred premočnim sovražnikom, da pa vrhovno poveljstvo še ni pokazalo svojega znanja. Zdaj se še merijo moči, zadnja beseda še dolgo ni izrečena. Vojaška poveljstva se nadejajo, bo do mogoče preprečiti nadaljnje sovražnikovo udiranje z odločilnim protisunkom. »Petit Journal« javlja o velikih nemških izgubah, ki jih terja ofenziva. Listi z zadovoljstvom komentirajo vstop maršala Petaina v vlado ter prevzem vrhovnega poveljstva po generalu Weygandu. Churchill je ob včerajšnjem obisku naglasil svojo popolno zaupanje v francosko vojno silo.
Ameriški odbor za pomoč zaveznikom
NEW YORK, 20. maja. Reuter. Blizu 100 uglednih Američanov, med katerim* je tudi bivši zunanji minister USA Stims-son in guverner New Yorka Lehmann, so pristali, da vstopijo v odbor za narodno obrambo v pomoč zaveznikom. Odbor se je osnoval na iniciativo tiskovnega direktorja WiHiama Allena Whitea.
Angleška vojna poročila
LONDON, 20. maja. Reuter. Zadnja poročila z zahodne fronte so vsebovana v sinočnjem komunikeju vrhovne komande britskega ekspedicijskega zbora BEF v Franciji. Ta se glasi: »Britanska vojska je včeraj obdržala vse položaje, navzlic silovitemu nemškemu pritisku.« Podrobnosti ni.
LONDON, 20. maja. Reuter. Sinočnji komunike britanskega letalskega ministrstva javlja, da je angleška letalska sila pri najnovejšem nočnem poletu nad zahodno Nemčijo zažgala in uničila petrolejska skladišča v Hanoverju. Pri tem je bilo zbitih na tla 20 sovražnih letal. V južni Belgiji je RAF (Royal Air Force)
DVA VAŽNA HITLERJEVA DEKRETA
BERLIN, 20. maja. DNB. Vodja in državni kancelar Adolf Hitler je .izdal dekret, s katerim se po versailleskem diktatu od Nemčije odtrgana in Belgiji pridelje-na področja Eupen, Malmedy in Moresnet zopet za trajno združijo in izenačijo z Nemčijo ter pridele Renski pokrajini. Istočasno je bil izdan tudi dekret, s katerim se imenuje minister dr. SeyB-Inquart za državnega komisarja v zasedeni Holandiji. Pod njegovo vodstvo spadajo vsi po* sli civilne uprave. V Holandiji ostane dalje v veljavi holandsko pravo, v koliko!1 ne nasprotuje novemu položaju.
ZAPRETJE ZABAVIŠČ V PARIZU
PARIZ, 20. maja. Stefani. Pariška prefektura je izdala ukaz, da se do nadalj* njega zapro vsi nočni zabavni lokali in dancingi v Parizu ter pariški oblasti.
PROTI PETI KOLONI V ANGLIJI
LONDON, 20. maja. Reuter. Preko sobote in nedelje so se nadaljevali1 ukrepi zoper peto kolono. Vojno ministrstvo Je ukrenilo vse potrebno tudi za organiziranje krajevnih prostovoljskih oddelkov z borbo proti padalcem._______________
Mariborska napoved:	Prevladovalo
bo oblačno in malo vetrovno vreme. Toplota sc ne bo mnogo izprcmeniia-Včeraj jc bila najvišja temperatura 17.0, danes najnižja 9.4, opoldne Ib'*’ Padavin od včeraj 0.2 mm.
AfOV?če
ReguSacija Drave pri St. Janžu na Dr. polju
Kakor smo že poročali, je »Tezenska hidrotehnična sekcija za regulacijo Drave« po nalogu ministrstva za gradnjo sestavila generalni načrt za regulacijo Drave od Maribora do Ormoža, ki je preračunan na okoli 100 milijonov din, in da se ie že pričelo z delom med drugim tudi v odseku Št. Janž—Loka s proračunsko vsoto 796.249 din.
Pri Št. Janžu na Dravskem polju je dravska struga silno podivjana. Leto za letom trga lepe kose plodne zemlje in stalno širi in izpreminja svoje korito. Zato je borba oškodovanih za regulacijo Drave že stara. Upravičenost te borbe ie priznala pred 70 leti avstrijska uprava, ki je poskrbela, da so na tem sektorju zasilno ukrotili podivjano reko po tako zvani Weberjevi trasi. Tudi v povojni dobi so se omejili le na zasilne zgradbe.
Za sistematično regulacijo Drave na tem mostu je zadnja predvidena trasa, ki jo je izdelala hidrotehnična sekcija v Ptuju, že četrta, po kateri so se zdaj pričela dela. Pri tem naj omenimo stališče, ki ga zavzemajo interesenti z Dravskega polja napram tej trasi. Gospodarski odbor iz Zlatoličja in Št. Janža je naslovil na merodajno mesto spomenico, katere vsebino prinašamo v izvlečku.
Zainteresirani kmetje vsekakor pozdravljajo, da se je pričelo v tem območju s sistematično regulacijo. Nezadovoljni so, da se ta regulacijska dela v prihodnjih treh letih ne bodo izvršila na onih mestih, kje je to najbolj potrebno. Najbolj ogrožena mesta: Kaniža in zlato-liški travniki se s temi deli sploh ne bo-
potrebna vsota, da bi odvrnili nadaljnjo nevarnost za ta zemljišča. Z novim grad-, benim načrtom za regulacijo Drave je i predvideno, da se prekoplje zlatoliške | travnike. Interesenti so mnenja, da bo j jetičnim, ta prekop povzročil neugodne posledice ne samo za Zlatoličje, temveč tudi za obrežje Drave par kilometrov nad in pod tem prekopom. Drava je že sedaj pone-
Zakai! naj bi se neugodno počutili v družbi radi gubaste kože, sončnih peg in mozoljev, ko lahko te neugodnosti odpravite z GAYERJEVO dnevno in nočno »LILAS-CREMO«, ki daje licu svežino in čistočo. Izdeluje lekarna
Mr. L. GAYER, ZAGREB, llica 79.
Rrolituberku-
stega prodnega zemljišča, ki je večidel j obrasel z vrbo in jelšo in prav nič ni po- j trebno, da se s tem prekopom ta pas še i razširi in zavzame že itak malo površino | zemlje, kjer lahko pridelujejo krmo, krom- j pir ali kako drugo kulturo. Zato vztraja- j jo na tem, da se nova trasa ravna po j prejšnji, ki je bila odobrena 1. 1935, kajti i
Zalo — darujmo’ tožna zveza v Ljubljani.
o V železniškem vagonu se je obesila na
jeseniški postaji 57 letna Kozina Bondit-sova iz fašičeva v Vojvodini. Žena jo z | drugimi potovala v Nemčijo, ker je nemška in je prenočila v vagonu. Dru-
kod obdana z dovolj širokim pasom pu- j državljanka
i go jutro so jo našli v kupeju mrlvo.
o Smrtna avtomobilska nesreča. Xa Mo-
lotovom klancu v Radečah sta trčila tovorni avtomobil Maksu Horvata iu osebni avtomobil 21 letnega lesnega trgovca Daneta Župančiča. Trčenje je bilo lako silno, da seje osebni avto zaril v tovornega. Zupančič je dobil lako hude poškodbe na glavi da je kmalu po nesreči izdihnil.
do obvarovala. Vprašanje zavarovanja j če je bila takrat dobra, bo tudi sedaj, ob- j jai° jShm^Ku'dečane nekMS'lemf nMtdenič"
bila že v enem pa bo ustrezala njihovim interesom. ''............................
teh travnikov ! proračunskem
m novo, saj je letu 1936-37 obljubljena1
Učiteljsko zborovanje v Sl. Bistrici
V soboto so zborovali v Slov. Bistrici Učitelji slovenjebistriškega okraja. Po uvodnem pozdravu je poda! predsednik Miloš Tajnik kratko situacijsko poročilo. Poudaril je neznosen gmoten položaj učiteljstva, ki je ponovno zahtevalo draginji ustrezajoče povišanje plač, odpravo 3. plačilnega razreda in izenačenje Prejemkov poročenih učiteljic s prejemki učiteljev. Razpis učiteljskih mest je ostal spet klic vpijočega v puščavi. Razpisana so bila namreč spet samo najslabša mesta, večji kraji, trgi in mesta se v razpisu sploh ne omenjajo. Učiteljstvo zahteva, da se razpišejo vsa razpoložljiva in prazna učiteljska mesta, tako v mestih kakor na deželi. Sklenjeno je bilo, da učiteljstvo pristopi k prostovoljnemu zavarovanju učiteljstva pri bolniški blagajni trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Ugodnosti zavarovanja so brezplačna zdravniška pomoč,
oddaja zdravil, porodniška pomoč, nega zob itd. Prispevki znašajo 20 do 30 din mesečno. Kratek pregled vplačevanja članarine je dokazal, da je blagajnik v glavnem zadovoljen, zaostankarji naj svoje obveznosti še pred koncem šolskega leta poravnajo. Poverjeniki MM naj opozorijo vse one naročnike, ki niso naročili vseh številk »Našega roda«, da nimajo pravice do knjig in da jih ne dobijo, če ne naročijo še manjkajočih številk.
Nato je predaval učitelj g. Ču k iz Slovenske Bistrice. Njegovo predavanje »Krasote naših gora in njih gospodarski pomen« so pojasnjevale skioptične slike. Predavatelj je dal najprej splošen pregled gor po svetu in se nazadnje dalj časa zaustavil na domačih tleh. Govoril je o planšarstvu, o legi in obliki stalnih kmetskih naselij, o gospodarski izrabi naših gora itd. Prihodnje zborovanje bo meseca junija.
C eije
Dan sokolske pripravljenosti
V soboto je bil v Celju dan sokolske pripravljenosti. Ob 6. zjutraj se je na dvorišču poleg sokolske telovadnice zbralo članstvo in naraščaj Sokola-matice. Udeležba je bila stoprocentna z izjemo onega članstva, ki je pod orožjem, ali pa je bilo res opravičljivo zadržano. Ob pozdravu državni zastavi je sokolski zbor zapel »Hej Slovani«, na kar je društveni starosta dr. Milko Hrašovec z lepim go-
vorom prikazal namen in pomen obrambnega zbora. Velika je važnost sokolske pripravljenosti v sedanjih resnih časih. Po govoru so bile redovne vaje vseh udeležencev. Ob zaključku je bila sneta državna zastava, zbor pa, ki je nudil impozantno sliko sokolske pripravljenosti, discipline in odločnosti, je zapel pesem sokolskih legij.
c Vojaška godba v Gel ju je priredila včeraj od 11. do 12. pred kolodvorom koncert v prid krajevne protiluberkulozne lige. V isti namen priredi vojaška godba koncert tudi na Tclovo od 18. do 19. pred celjskim kolodvorom.
c Slavnostni koncert Celjskega pevskega društva v proslavo 80 letnice skladatelja Kisla Savina bo v začetku meseca maja.
e Težka nesreča, (ki letni kmečki delavec 1’ongrac Bovha iz Zibike pri Šmarju, je v Podčetrtku pri posestniku Marlinu Fujsu 'ožil z voli. Ko je na nekem klancu hotel Zavreti voz, sc je dogodila huda nesreča. Oje voza je, zadelo Bovho s tako silo, da mu je predrlo prsni koš. Težko poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
e Itazračuuavaujc med bratoma. 37 letne« Ga posestnika Leopolda Škorjanca iz Olimja pri Podčetrtku je na mostu v Olimju Pričakal njegov brat. Zabodel ga je s pri-°strcnim kolom v vrat, tako da je kol Pogledal ven pri ušesu. Urala se že dalje Prepirata zaradi dedščine. Poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
e kuramhol. Na cesti iz Celja proti Lahkemu sla trčila s kolesi slikarski pomočnik Starc Leopold iz Rečice pri Laškem in Zrna železničarja Marija Koširjeva iz Celja. ;>'i padcu sta dobila oba poškodbe po le-iesu in so ju oddali v celjsko bolnišnico.
e Nesrečen padec. 59 letni posestnik Leo-* Pold Kovač iz Arclina pri Vojniku je padel in si zlomil desno nogo.
e Požarni alarm. V soboto zjutraj sla dva strela z Miklavškega hriba javila ogenj V. bližnji okolici. Gasilci so se takoj odpadali v cinkarno, kjer naj bi bil ogenj. Rilo P® ni posebnega ih jim ni bilo treba stopili v akcijo ,V cinkarni je eksplodiral balon dušičnatc ocetne solilrnc kisline, kar je posrečilo veliki dim.
<' Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju sporoča svojemu članstvu,
. bo 2. junija ob 9. dopoldne v vojašnici a? P- P- prisega. To bo prisega po dveh “snov — prvič, katere potrebujejo oni čla-ki nimajo dokumentov v svrho doka-z,li|. katerega zahteva vojaška oblast kol Prilog,, k prijavnim tiskovinam za spomin-
sko kolajno. Člani, ki bodo prišli k prisegi, naj to javijo organizaciji do 20. maja. Člani, ki še. niso poravnali članarine naj to store najkasneje do 31. t. m. Člani iz Celja storijo to v društveni pisarni, drugi pri svojih poverjenikih.
Ptuj
p Novi grobovi. Preminula je v Rogoznici pri Ptuju v 71 letu starosti vzorna mati in zavedna delavska žena Ana Arnuš. Pred 30 leti se jc njen mož železničar ponesrečil pri delu in umrl. S pokojnino 80 din in dnino je živela svojim štirim otrokom, da jih je 'vse vzgojila v koristne člane človeške družbe. — Dalje 83 letna zasebnica Elizabeta Pišingor na Ljutomerski cesti in trgovec Scharner Herman iz Ptuja.
p Naplavljeno truplo. Pri popravilu dravskega mostu pri Dupleku se je preteklo jesen ponesrečil IS letni delavec Zelenki) Jakob iz Podvine pri Ptuju in utonil v hladnih valovih. Njegovo truplo so našli šele zdaj v Zlatoličju. Zanimivo jc, da še ni bilo močno razkrojeno.
p ltdeči križ v Ptuju ima na Tclovo 23. t. m. veliko dobrodelno prireditev v Ljudskem vrtu, na katero vljudno vabi vso slovensko javnost.
p Deževje uničuje cvetje. Poleg letošnje občutne pozebe v sadovnjakih še sedaj kvarno vpliva neprestano deževje, ki grozi, da bo uničilo večji del cvetja.
o Vse kino-blagajne bodo k vsaki vstopnici v času od 19. do 25. maja t. 1. pobirale doplačilo 1’-— din v korist proti-tuberkulozne zveze odnosno v korist po-edinih prolituberkuloznih lig in dispanzerjev. Prepričani smo, da ne bo nikogar od spoštovanih obiskovalcev kiuo-prcdstuv. ki bi la skromen prispevek za potrebe prolijeličnega skrbstva odklonil. — Proti-lubcrkulozua zveza v Ljubljani.
o Zvišana glavnica. Banska uprava je j dovolila spremembo pravil in s lem tudi j povišanje glavnice od 2 na 6 milijonov ; din tovarni ...Aga-Ruše’.
o Vsa društva sokolske edinice, fantovske odseke, stege skavtov, kulturne in humanitarne ustanove itd.' nujno prosimo, da se odzovejo navodilom, ki so jih prejela od vodstev svojih matic za sodelovanje pri zbiralni akciji v protiluberkuloznem tednu od 19. do 23. I. m. Vse članstvo imenovani organizacij naj bi medsebojno tekmovalo, da bo namen proti tuberkuloznega ledna kar najbolj manifeslantno in uspešno dosežen. Le zadostna gmotna sredstva morejo . pojačati naš pokrel in pomagali ubogim ljani Kare
j ki je v okolici ustavljal mlade deklice, ter jih davil. Največ žrtev si je vampir izbral med šolarkami, ki so o napadih obvestile učitelja, la pa orožnike. Končno so vampirja izsledili in zaprli.
o Iz državne službe. Za okrožnega sodnika v Celju je premeščen Slavko Papež, doslej sodnik sreskega sodišča na Vranskem, položaj v skupini t 1 se mu priznava retroaktivno od S. marca 1939 dalje, pristav Milan Zinauer iz Dolnje Lendave za sreskega sodnika v Kostanjevici, pristav Matija Dolničar iz Marenberga za sreskega sodnika v Dolnji Lendavi. Upokojen je
glavni arhivar železniške direkcije v Ljubiš—: ia 1 p0(J|)()j ■
Ljubljana
Otvoritev protituberkuloznega tedna
Raznim časopisnim noticam protituber-1 kulozne zveze je včeraj sledila v Ljubljani svečana otvoritev protituberkuloznega tedna, nad katero prireditvijo je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen.
V sejni dvorani ljubljanskega mestnega poglavarstva, kjer se je vršila otvoritev in ki jo je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja, se je zbralo poleg g. bana dr. Marka Natlačena, g. predsednika ljubljanskega mestnega poglavarstva dr.
Jura Adlešiča, zastopnika vojaške oblasti, g. podpredsednika dr. Vladimirja Ravniharja in drugih odličnikov, še veliko število delegatov protituberkuloz- j za zdravje svojega bližnjega.
G. ban dr. Marko Natlačen je v klenih besedah pohvalil delo Protituber-kulozne zveze, obljubil vso podporo banske uprave, nato pa z besedami: Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške postelje, otvoril slovenski proiituberku-Iozni teden.
Sledil ie še govor dr. Jure Adlešiča, na kar je oktet pevskega akademskega zbora z dvema pesmima zaključil otvoritveno slovesnost protitubekulozne-ga tedna, ki naj prinese Protituberkuloz« ni zvezi čim več gmotnih sredstev .a pomoč našim bolnikom, narodu pa moralno zavest, da je po svojih močeh prispeval
nih krajevnih odborov iu zastopnikov ostalih javnih humanitarnih organizacij.
Predsednik Protituberkulozne zveze dr. Jože Bohinjec je v svojem otvoritvenem nagovoru med drugim dejal: »Letos je naš teden iz dvojnih razlogov važen, prvič zato, ker je minilo deset let, odkar deluje med Slovenci protijetični pokret po zasebni vnemi in prizadevnosti. Dne 16. februarja 1930 je bil ustanovni občni zbor Osrednje protituberkulozne lige, prednice današnje Protituberkulozne zveze, drugič zato, ker letos stopa P. Z. v drugo dobo svojega uveljavljanja, izvrševanja svojega programa. Za teden smo si določili geslo: Noben jetični bolnik ne sme ostati brez bolniške 'postelje! V tem geslu je obsežen ves naš bodoči program. Velike in plemenite so torej naloge, katerim naj služi naš propagandni teden, je nadaljeval govornik, toda ta cilj ne bo dosežen jutri, več let vztrajne borbe bo treba. Naša prizadevanja pa bodo le takrat uspešna, ako bomo imeli pomoč pri posameznikih, predvsem pa v javni oblasti. Veliko moralno pomoč nam je nudil g. ban, za kar se mu najiskreneje zahvaljujem in ga prosim, da slovenski javnosti spregovori otvoritvene besede in otvori letošnji pro-tituberkulozni teden.«
a Ljubljanski trg je na sobotni tržni dan paradiral s tolikimi zalogami sočivja, da hi se lahko govorilo o zeleni poplavi, toda pri cenah se to ni še nič nrav poznalo. Draginjski bacil je ,puč težko odpravili, ko se jc enkrat zalezel noter. Tako jo merica berivke še zmeraj po 1 din. čeprav jo ie na pretek. Včasih je bila ludi navada, da se je proti opoldanskim uram kaj pocenilo; kaj bi pa to mulo še vozili domov, so si rekle, prodajalke. Zdaj pa menda velja načelo: rajši domov peljati, kol pa ceneje dali. Menda je to svojstven pojem .,domače obrambe". — Sicer je res veliko krivo tudi slabo vreme, ki zavira rast. Tako še marsikaj z domačih vrtov pogrešamo na trgu, čeprav smo že v drugi polovici »rajnika Zato pa prihaja na trg veliko uvožene zelenjave, ki je seveda hudo draga- grah 8 do 10. pesa 12. stročji fižol 21, karfijola 10, beluši 21 do 32, paradižniki Iti do 21, in ludi prve kumare se že pojavljajo po 24 din kg. Letošnji krompir je po 8 din. Uvoženih češenj je že tudi dosti pri branjevkah, po 12 do 16 din kg. Kmalu pa morajo priti že domače češnje, pravijo, da so dobro obrodile, zalo pa upajmo, da ne bodo predrage. Veliko je na trgu suhih bosanskih sliv. po ti do S din kg, in jih ljudje radi kupujejo.
a Za častna kanonika pri ljubljanskem stolnem kapitlju sta imenovana dr. Andrej Snoj, univ. profesor, in g. Valentin Zabret, dekan v Sl. Vidu nad Ljubljano.
a Umrl je v zavetišču sv. Jožefa »pokor kojcni župnik Fran Pokorn iz Besnice pri Kranju, znan ludi kot slovenski zgodo* vinar. Dosegel je starost 79 let.
Sadite semenski krompir
Celo gornje Ptujsko polje je tkzv. »kroniirjeva dežela«. Krompirja se pri nas mnogo pridela. Cesto se zgodi, da pride do krompirjeve krize, preveč ga je in nima prave cene. To se zgodi le pri krompirju, ki je namenjen za prehrano. Bodočnost in lepo ceno pa ima vedno krompir, ki se prodaja za seme. Noben drugi predel »ima tako ugodnih vremenskih prilik za pridelovanje krompirja kakor ravno naš. Vsak kmetovalec bi naj sadil tudi semenski krompir, ki gre sigurno in dobro v ceno. Pri tem ie paziti na sledeče: V prvi polovici maja, bolje
je še pozneje kot pa prej, sadimo cele krompirje in sicer srednje velikosti. Pri izdatnem gnojenju bomo pod vsakim grmom dobili nato 10 in še več zopet srednjc-dcbclih krompirjev, ki bodo pravilno pozneje dozoreli in sicer šele koncem septembra. Hladen bo tako prišel v hladno klet ter ne bo tam poganjal in ne pozebel.
S pravilnim ravnanjem preprečimo izroditev in degeneracijo semenskega krompirja ter ga obratno še izboljšujemo in mu istočasno dvigujemo priznani sloves, ki ga že ima.
Maribor
Zborovanje zadružnega parlamenta
V nedeljo je imela največja tukajšnja zadruga, »Nabavljalna zadruga državnih VjSfcižbencev v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma 19. redni letni občni zbor. Vodil ga je g. R e h e r. Zadruga šteje 5468 članov. Račun bilance izkazuje 1€,643.521.46 din aktiv. Letni promet je znašal nad 25,000.000 din. Zadruga je tako po številu članstva, pa tudi po višini sredstev, ki so ji na razpolago ter po prometu, ena največjih zadrug v državi.
Občni zbori te zadruge se vrše po delegatih. Izvoljeni so bili 103 delegati. Od teh jih je bilo navzočih 97. Na zboru je pM navzoč tudi revizor Saveza Nabav-Ijateh zadrug drž. uslužbencev iz Beo-
grada g. V. Cizelj.
V soboto je bila v -mali dvorani Narodnega doma predkonferenca delegatov. Na tej konferenci je dala uprava delegatom razna pojasnila k vsem točkam dnevnega reda glavne skupščine, ki je bila drugi dan. Resni časi, v katerih živimo, so imeli svoj odmev tudi na tej skupščini. Medtem ko so bili občni zbori te zadruge v zadnjih letih precej burni, je bil letošnji občni zbor na dostojni višini. Poročila upravnega in nadzorstvenega odbora o letnih sklepnih računih ter razdelitvi poslovnega prebitka so bila sprejeta soglasno. Istotako je bila dana soglasno razrešnica upravnemu in nadzorstvenemu odboru. Soglasno je bila sprejeta tudi
Občni zbor Umetniškega kluba
Včeraj dopoldne je bil kot zaključek
IH.	Umetnostnega tedna pri »Orlu« letošnji občni zbor Umetniškega kluba v Mariboru, katerega je vodil predsednik g. d<‘. Mak so Žnuderl. Po uvodnih formal-njp&tah je podal obširno poročilo o delovanju kluba v preteklem poslovnem letu, ižfje doseglo višek v M. Umetnostnem tednu z razstavo slikarskih del, nastopom hiwa-tskih književnikov; koncertom ma-i^iiojrtskega tria in krstno predstavo Go-K^jjŠove komedije »Ghrisalida«.
'iMato je razglasil izid letošnjih tekmovanj in .nagrad posameznih umetnostnih
fog. Žirija za likovno umetnost je skle-, da se z nagrado mestne občine v Maribonu 3000 din in veletrgovca Miloša Oseta 500 din odkupijo sledeče slike: &ada Jir-aka »Kopači«, Ivana Kosa »Cve-Mise« in Zorana Mušiča »Aleksandrova priznalni nagradi po 750 din iz Sla Posojilnice v Mariboru, tovarne I^boior in drug ter banovine se pa pode-Maksu Kavčiču za sliko »Viničarija« Klavdiju Zorniku za sliko »Sv. Mi-jžž; na Dravskem polju«. j$eg*ade za reproduktivno glasbo iz vpffia Hutter in drug 2000 din, banovine ljOOO din, in Zdravilišča Rogaška Slatina
f* din se podele kot enakovredne v ena-zneskih *gg. dr. Romanu Klasincu, Uborni Bajdetu in T*arasu Poljancu. Za skjkiilbe se I. in II. nagrada nista pode-liti -M. nagrada v iznosu 500 din, volilo t^vdike Pinte r &. Lenard, pa pripade prof. Kšrlu Pahorju za simfonično skladbo na bešedfto Cankarjeve črtice »Tuje življe-n#*.	*
Nagrade za odrsko ustvarjanje so se
podelile: I. v iznosu 1500 din, volilo Mariborskega tedna, Vladimirju Skrbinšku,
II.	in III. volilo tovarne Rosner in Nabav-ljalne zadruge v iznosu po 1000 din, pa kot enakovredni Milevi Zakrajškovi in Justu Košuti. Književne nagrade se niso podelile, ker nobeno izmed predloženih novih del ni povsem ustrezalo zahtevam žirije. Dirigentske in režiserske nagrade se niso podelile, ker letos niso bile razpisane.
Po odobritvi poročil je bil izvoljen novi odbor, katerega sestavljajo: dr. Makso Šnuderl kot predsednik, dr. Ivan Dornik kot podpredsednik, Jaroslav Dolar kot tajnik, Zoran Mušič kot tajnikov namestnik, prof. Ivan Kos kot blagajnik, prof. Karel Jirak kot blagajnikov namestnik, ravnatelj Oton Bajde, upravnik dr. Radovan Brenčič, ravnatelj Rudolf Golouh, dr. Roman Klasinc, režiser Jože Kovič, dr. Vladimir Kralj, Radivoj Rehar in režiser Vladimir Skrbinšek kot odborniki.
Pri slučajnostih so bili s strani prof. Jana Šedivega, Radivoja Reharja, Jožeta ;Koviča in Vladimirja Skrbinška stavljeni predlogi za program udejstvovanja kluba v novem poslovnem letu. V imenu Narodne galerije in ljubljanskih likovnih umetnikov je pa ob koncu pozdravil občni zbor še upravnik g. Ivan Zorman. Novi odbor je prevzel celo vrsto novih akcij, posebno glede nadaljevanja poglabljanja kulturnih stikov med Slovenci, Hrvatov in Srbi. Kot predstavnika kluba sta bila končno določena za Celje prot", dr. Pavel Strmšek, za Ptuj pa An-;ton Debenak.
sprememba pravilnika o skladu za članske namene (posmrtnina) po predlogu upravnega odbora. Zavrnile so se 3 pritožbe zadružnikov. Soglasno je bila določena vsota, do katere se sme zadolžiti upravni odbor s posojili in z blagom.
Pri nadomestnih volitvah v upravni in nadzorstveni odbor so bili izvoljeni: v upravni odbor: Bajt Tone, Bračič Herma, Gračner Drago, Križan Ivan in MI a k e r Ladislav; v nadzorstveni odbor pa: Rode Silvo in Š u m a n Alojz. Za delegate na občni zbor Saveza so bili določeni: Reher Anton, Mlake r Ladislav, Juhart Franjo, Hočevar Ciril in Brandner Anton.
24. aprila t. 1. v Mariboru. Mojstri so izjavili, da naj počakamo z draginjskimi dokladami, ali draginja raste iz dneva, v dan, a naši želodci ne čakajo. V tej stavki je že prišlo do raznih spopadov. Celo zelo zavedni mojster se je spozabil in je stavkajočega pomočnika napadel z ostrim železom. Pomočniki ne bodo šli prej na delo, dokler ne bodo mojstri na vse zahteve pristali. Pomočnik!.
MARIBORČANI — MARIBORČANKE
Protituberkulozna liga v Mariboru otvarja svoj tradicionalni protituberku-lozni teden pod devizo: »Dvignite azilski sklad od pol milijona na 1 milijon dinarjev. Prepričani smo, da boste požrtvovalni Mariborčani in Mariborčanke, kakor vedno tudi letos pri vseli liginih na* biralnih akcijah s podvojenimi močmi sodelovali in se žrtvovali za dosego tega cilja, ker le na ta način bo možno nuditi vsakemu jetičniku posteljo v bolnišnici, zdravilišču ali azilu.
Ta vaša plemenitost bo veselo in hvaležno odjeknila v tisoč trpečih srcih, ker boste stvorili veliko delo za bodočnost bolj zdravega in krepkega slovenskega naroda.
Protituberkulozna liga v Mariboru.
Stavka slikarskih pomočnikov
klicati od mojstrov na mestni magisrat, kjer je predsednik združenja izjavil, da ne more sprejeti teh zahtev, ki so bila z dobro voljo sprejete in podpisane dne
m Razpisana učiteljska mesta: Studenci pri Mariboru (potrebno 5 službenih let), Sv .Ana 1 žensko mesto. Sv. Martin 1 meš., Ruše 1 mcš., Tinje 1 meš., Sv. Ambrož 1 meš., Sv. Benedikt 1 ž. in 1 meš., Jarenina 1 mefi., sv. Jurij ob Pesnici 1 meš.. Sv. Križ 1 meš., Marija Snežna 1 ž., Sv. Rupert 1 ž. in Selnica 1 meš.
m Kazuilniški pazniki iz cele države so včeraj prišli v Maribor na občni zbor svoje stanovske organizacije. Dobro obiskano zborovanje je vodil predsednik g. Meško. Poročila so pokazala, da se društvo intenzivno trudi za izboljšanje službenih razmer kaznibuških in jetniških paznikov. Za predsednika jc bil ponovno izvoljen g. Meško.
m (M letnico življenja je slavi! te dni inšpektor drž. žel. v pokoju g. Ivan Kitak, ki si je pod zastavo generala Maistra priboril 'kot železničar mnogo zaslug.
m Pri Narodni banki v Mariboru j« vpisan inž. Franjo Tavčar, višji uradnik, ki je upravičen sopodpisovati firmo podružnice skupno z upravnikom Dragotinom Zakoni, v njegovi odsotnosti pa s pomočnikom upravnikom Milošem Ribarem.
o Kadar zazvoni mrtvaški zvon, sc vprašajmo, ali ni spet kdo umrl za jetiko? Spomni se jetičnih bolnikov in daruj za njihovo zdravljenje!
m Racija na sumljive osebe, ki jo je priredila policija v noči od sobote na nedeljo, je uspela. Prijeli so več ljudi, ki niso mogli izkazati, s čim se preživljajo. Med areti-> liranci je bilo tudi več okuženih žensk.
m Kolo jc nekdo ukradel trgovcu Francu Weisu izpred trgovine na Aleksandrovi cesti. Ukradeno kolo je znamke „Iians“ z ev. štev. 22700.
m Razstavo slikarskih del III. Umetnostnega tedna v Unionski dvorani si je ogledal včeraj ravnatelj Narodne galerije v, Ljubljani g. Ivan Zorman in se o njej
zelo pohvalno izrazil. Na razstavi so zastopani akad. slikarji Golob, Jirak, Kavčič, Kos, Mušič, Sušmelj in Zornik z nad 50 deli. Razstava bo odpto še do vključno nedelje, 20. t. m. V četrtek, 23. t. m., ob' 11. uri bo imel vodstvo po razstavi g. Radivoj Rehar.
m Gospa Prali Eliza, je darovala Glasbeni Matici din 100 od dobitka, ki ga je prejela na tomboli Glasbene Matice.
ni Ljudska univerza. V ponedeljek, 27. t. m. bo ob 20. občni zbor Ljudske univerze z običajnim dnevnim redom.
m Javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo v torek 21. in sredo 22. t. m., ob 20. uri v Narodnem domu. Nastopijo gojenci vseh oddelkov srednje in višje stopnje. Vstopnice po 0'—, 4"— in 2'— din.
* Akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom poziva v Mariboru bivajoče^ potrebne primorske matere, da se javijo v prihodnjih dneh od pol 1. do 2. pri g. Franju Žiberni, Trstenjakova 4/II. v svrho obdaritve.
m ,,Meningitis, njegov razvoj In posledi-
ce‘-, je naslov predavanja, ki bo v sredo, 23. t. m., ob 20. v dvorani ljudske univerze. Opozarjamo na to predavanje naše občinstvo, posebno pa starše in in naše članice, — Žensko društvo.
Kino
* Grajski kino. Danes	prekrasni	film
5lAkordi sreče" film o letalstvu, ljubezni, lepih plesih,	melodiozni	glasbi.
* Esplanade kino. Danes zadnjič veseloigra „Večni	zaročenec”1,	z K.	Dielilom.
Torek premiera odličnega češkega filma ^Izgubljeno devištvo“.
* Kino Union. Do vključno torka „Alarm“ gigantski upor Indijcev v goratih severo-zapadnih predelih Indije. Prekrasni film v naravnih barvah!
* Kino Pobrežje 18. in 19. maja vele-zabavni film	„I)unajski	zvoki1'	in	FoS
Mow. Novosti.
Ivrisalida“.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 20. maja: Zaprlo.
Torek, 21. maja, ob 20.: „
Red A.
Sreda, 22. maja: Zaprto.
Četrtek, 23. maja, ob 20.: „Ana Christie'1. Zadnjič. Znižane cene.
Prva ponovitev Golouhove „Krisalide“3 ki je bila kol prav svojevrstna novost pri krstni predstavi nadvse lepo sprejeta, bo jutri, v torek, 21. t. m. Na vrsto pride red A.
, V soboto zvečer so imeli slikarski in piestearski mojstri v dvorani gostilne »Pri j 2Nafoan konju« zborovanje, da zavzamejo s|»jiS!jje. napratn stavki, ki so jo pričeli l^hiočhiki. Zborovanje je vodil predsednik Sen,e?kovič Jakob in so bili po izdajanjih li!or v a-1 Franja, Pahernik Atttpna in drugih sprejeti soglasno sle-dfjfci zaključki g-lede mezd pomočnikov: ifpmbčniki, ki so prestali učno dobo, mo-ra*0|dobiti prvih šest mesecev minimalno ntello.po din 3150 na uro; to dobivajo psrMnočriilfi še do konca tretjega leta, po ttfe^m letu pa minimalno mezdo din 5 nlTufo, v obeh zadnjih primerih pa morejo’ mojstri zvišati mezde po sposobnosti^pomočnikov. Vsaka druga kategorizacija se odločno, odklanja. Pomočniki se pbislv »jo, da nastopijo v torek delo, ker Se sicer ne sprejmejo več na delo. Ob lconcu tri ure trajajočega zborovanja je še zbornični svetnik S o j č Ivan v daljšem govoru naglašal, da so si izbrali pomočniki najneugodnejši čas za stavko, ki je neutemeljena.
Pomočniki . . .
Kakor je že javnosti znano, so stopili v stavko vsi slikarski in pleskarski pomočniki v Mariboru, ki so v tej stavki sodilarni in enotni. Že prve dneve stavke so iz drugih krajev prihajali v Maribor slikarski in pleskarski pomočniki. Močne patrulje pomočnikov so stalno na delu in kontrolirajo delo v Mariboru. V petek dopoldne je bil akcijski odbor po-
Ljubljanski šahovski klub - ŠK »Vidmar" S1/2:^/2 (1)
V VČERAJŠNJEM FINALU,ZA PRVENSTVO SLOVENSKE ŠAHOVSKE ZVEZE JE DOSEGEL ŠK »VIDMAR« PROTI LJUBLJANSKEMU FINALISTU IN DRŽAVNEMU PRVAKU PRESENETLJIV USPEH
lepo pozicijsko prednost ter grozil preiti zultat na 3:3. Aljehinka Mlinar (L) v napad. Sikošek je »iskal« primernih Kukovec (V) je že po otvoritvi pre-sredstev, da prepreči beli napad, pa je šla v dolgotrajno končnico, kjer je imel
Povsem razumljivo je, da vlada v vseh panogah tekmovanj vprav za odločilni finale največje zanimanje. To se je pokazalo tudi pri včerajšnji finalni tekmi za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze, ko sta se v prvi tekmi srečala finalist ljubljanske skupine in državni prvak, odlični Ljubljanski šahovski klub in finalist iz mariborske in celjske skupine Šali. klub UJNŽB »Vidmar«. V tekmo, ki je bila v dvorani hotela »Mariborski dvor«, je šel ŠK »Vidmar« brez velikih iluzij, zavedajoč se svojega nadmočnega nasprotnika, vendar pa z veliko volje in odpornosti. Klic domovine je sicer razredčil obema kluboma najboljši moštvi, toda kljub temu je uspeh ŠKV presenetljiv, a zaslužen, kar so po končan: tekmi priznali Ljubljančani sami.
Ljubljanske šahiste je v imenu ŠKV pozdravil podpredsednik kluba uredniK g. France G e r ž e 1 j, za LŠK pa kapetan ljubljanskega moštva g.^ V. Iskra. Pod vodstvom predsednika ŠKV g. Cafute je nato pričela tekma, ki ji je prisostvovalo z disciplinirano vzdržnostjo in napetim zanimanjem veliko število kibicev in ljubiteljev kraljevske igre. Prva odločitev je padla na 2. šahovnici. Tu si je izbral Sikošek (L) kot črni proti G e rž el ju (V) neko starejšo varianto | (do) v španski otvoritvi. Beli je dosegel
pri tem brez odškodnine »pozabil« lovca na g4. Čez osem potez je moral nato tik pred matom položiti orožje. Kmalu nato je izenačil v Retijevi partiji dr. Jule G a-b r o v š e k (L), ki je podvzel proti Franju Luk ešu (V) oster napad ter zmagal v končnici. Tačas je dozorela kriza na 3. šahovnici, kjer se je Mar v in (V) dolgo časa uspešno branil s holandsko obrambo proti napadom M a r.e k a (L). Slednjič pa je Marek udaril z vsemi četami ter naravnost demoliral Marvinov tabor. Na 5. šahovnici je dosegel Č e r t a-l i č (V) v indijski obrambi proti M a z 1 o-v i č u (L) nekoliko pozicijske prednosti, toda dal se je zapeljati v končnico, kjer je zaradi materialne izgube izkrvavel. Ljubljana je prišla tako v vodstvo 3:1, kar je obetalo »Vidmarju« nevesele čase na ostalih šahovnicah. Tu pa so zaigrali »Vidniarjevci«, kar so najbolje mogli. Peče (V) jc v španski partiji brez par-dona nadigral kapetana Iskro (L) ter sigurno dobil dolgotrajnejšo kmetov in stolpov, tako da je Iskra še po tekmi tožil, da ga partija še »peče«. Prav dobro je zaigra! N o s a 11 (V) v Jamskem gambitu proti Grziniču (L)
Kukovec rahlo prednost, ki pa je spričo dobre Mlinarjeve igre ni utfegnil vnovčiti do zmage, ampak sta se igralca sporazumela za remis. Odločitev se je torej prenesla na 6. šahovnico, kjer je imel L u k e š Božo (V) proti Levačiču (L) znatno pozicijsko prednost in napad. V težki časovni stiski je Levačiču za las uspelo, da je še sforsiral z zamenjavo dam končnico, ki bj jo utegnil Lukeš s par dobrimi potezami takoj dobiti. Zaigraj pa je na dobitek kvalitete, jo sicer dobi! ter zašel v končnico stolpa in kmetov proti lovcu in kmetom. Igralca sta se slednjič sporazumela, da partijo prekineta ter nadaljujeta v Ljubljani. Po 59. potezi črnega je pozicija sledeča Bel' (Lukeš B.): Kf6, Td3 in kmetje na f4, & in h4. Črni (Levačič): Kg4, Le6 in kmetje na f7, g6 in h5. Beli je svojo 60. potezo kuvcrtiral. Pozicija je izredno težavna ter je težko presoditi njen izid-Beli ima vsekakor nekaj šans, dočim sc končnico mora črni pošteno potruditi za rem>s-Končni rezultat prvega srečanja utegnc torej v srečnem slučaju prinesti celo »Vidmarju« zmago v razmerju 4X’:3^. Revanžna tekma bo v nedeljo, 2. i11'
ter v končnici prepričevalno izenačil re-»nija, v Ljubljani,
Zanimivosti
mmmmmnmmmmmmMaam
Kako organizira Avstralija
svojo zračno vojsko
Najmanjša ceiina sveta bo postala najmočnejši letalski činitelj Tihega oceana
Odkar je japonski zunanji minister nedvoumno izrazit aspiracije mikadovega cesarstva na Holandsko Indijo, je postalo v Tihem oceanu spet živahno. Mogočne ladje z angleško, francosko, japonsko, ameriško in holandsko zastavo križarijo po oceanu, labode pa zdaj pa zdaj preplašijo eskadre letal, ld krožijo visoko nad oblaki. So to angleške vojne letalske edinice iz Singapora, dalje ameriška letala z vojnega oporišča na Honolulu ali Midwayskih otokih in letala iz Avstralije.
Napori avstralske vlade za organizacijo zračne obrambe so velikanski. Pred desetimi leti še 95% avstralskega prebivalstva sploh ni videlo letala, danes je postala Avstralija prevladujoča zračna
ki
Brez komentarja
sila na Daljnem vzhodu. V začetku sedanje vojne je imel dominion 3000 izvež-banih letalcev, od teh jih je bilo 400 pilotov prve frontne črte. Danes se bavi Avstralija z načrtom, izvežbati najmanj
50.000	mož v vojnem letalstvu. Med temi bo spet 10.000 pilotov prvega reda. Velik načrt za Avstralijo, ki šteje komaj sedem milijonov mož!
Domača letalska industrija sc izpopol-
njuje. Sedaj uvažajo še motorje, propelerje in posamezne dele iz Anglije ali Amerike, kasneje bo država neodvisna od uvoza. V novo otvorjenih letalskih šolah se vežbajo elektrotehniki, monterji, radiotelegrafisti in mehaniki v letalstvu v vojni in miru. Avstralija bo skoro imela zračno vojsko, za katero jo bo zavidala marsikatera velika sila.
Kraljevo zaklonišče v Buckinghamu
V kraljevi palači v Londonu, v Buk-kinghamu je bilo že v začetku vojne zgrajeno posebno zaklonišče, namenjeno kraljevi družini. Zgrajeno je 30 m pod zemljo, iz jekla in armiranega betona. Posebna naprava skrbi za prezračenje. Drugače je zaklonišče prav takšno, kakor na tisoče drugih v Londonu in industrijskih mestih Anglije. Tu ni foteljev ali stolov s kraljevim grbom. Oprema ob-
staja iz običajnih lesenih stolov in mize, nekaj železnih postelj, dveh petrolejk, več žepnih baterijskih svetiljk in drugih manjših potrebščin. V kotu je majhna knjižnica, novine ter ročna lekarna. Zaklonišče je zvezano po hodniku z onim, ki je namenjeno generalnemu štabu in dvornemu osebju. Na zidovju vise sekire in druge priprave za primer, da bi bil izhod po eksplozijah bomb zatrpan.
Trdoživost 108 letne italijanske starke
V Faenzi je praznovala 30. aprila For-tunata Righizi 108. dan svojega rojstva. Kljub visoki starosti je starka še krepka in gibčna. Z 801etno hčerjo gre vsak dan na izprehod in si služi kruh s predvajanjem čarovnij. Lani jo je povozil neki avtomobil in ji zlomil nogo. Na glavi je dobila veliko rano, ki so jo morali zašiti s 113 šivankami. Mesec dni je ležala v bolnišnici, ko je vstala je šla spet na svoj stari posel. Njen mož je padel v 60. letu kot stotnik Garibaldincev pri naskoku na
Rim 1870. V zakonu je imela 14 otrok, štirje sinovi so padli v svetovni vojni. Tudi drugi otroci niso preživeli matere, razen hčere, ki jo še spremlja na starost.
Fortunata pravi, da je ostala tako čila zato, ker je spila vsak dan liter vina in pojedla dvojno porcijo makaronov. Zdaj ima načrt, da bo ob lOOletnici Garibaldijevih prvih nastopov potovala v Rim k odkritju spomenika velikemu revolucionarju.
Prevelika je bila njih vera v starine
Nedavno je neki farrner v Ameriki našel lepo okamenino ribe. Stvar je spravil k drugim starinam, ki jih je nabral v zadnjih 30. letih. Ko je pred dnevi odpotoval, je žena izkoristila njegovo odsotnost in prodala okamenelo ribo nekemu trgovcu. Ko se je fanner vrnil in je opazil, da mu je zmanjkala dragocena oka-menina iz njegove zbirke, mu je žena
seveda povedala, da jo je prodala. Mož si je stvar vzel tako k srcu, da je šel in se obesil...
Podobno je bilo z nekim Belgijcem, ki je prinesel iz Egipta roko neke mumije. Imel je vero, da prinaša ta roka srečo. Ko je nekega dne roka izginila iz zbirke, je mož obupal nad svojo srečo, smatral tatvino za usodno zlo in si vzel življenje.
Vlomilec ki je sam javil svojo tatvino
Neobičajen tat je bil na delu dva dni po vdoru Nemcev v vasi Loncin pri Liegeu. Okradenega meščana v Liegeu je poklical po telefonu neki neznanec in mu javil, da .ima gotovo interes na tem, da izve, kje so bile njemu ukradene stvari vržene v Meuso. Tatu ni več mo-
goče skrivati predmetov, zato jih je vrgel v vodo. Okradem, ki je sprva menil, da gre za šalo, je končno le pregovoril svojo ženo, da je privolila v preiskavo reke. Neki potapljač se je spustil v korito Mouse ni našel na označenem kraju zlate in srebrne predmete, ure, verižice, je-
dilne pribore ter stvari, ki so bile ukradene tudi v Loncinu. Oblastva so končno ugotovila tudi tatiča v osebi nekega brezposelnega delavca.
Addis Abeba je najlepše afriško mesto,
Italijani so iz umazanega naselja napravili moderno evropsko mesto. V njem je že 40.000 Italijanov z Apeninskega polotoka.
Sovjetska Rusija ima po izpremenvbi finske meje 12 zveznih republik, 21.399.500 km2 ter nad 182 milijonov prebivalcev.
Pustinjsko policijo na kamelah so uvedli v puščavi Kalahari v Južni Afriki. Puščava obsega 70.000 kvadr. milj zemlje, ki ima le redkokje studence. Tod uhajajo tatovi diamantov. Gorje jim, če izgube sled in zaidejo v kraje brez vode.
Abdulah Harun je v imenu indijskih muslimanov poslal USA po radiu apel, v katerem javlja, da se bodo muslimani borili za svobodo Indije.
Kralj žeparjev, George Sammer je umrl v 69 letu v Chicagu. Imel je samo dvoje zadovoljstev: da je lahko kradel in — či-tal. Zadnje se je privadil, ko je odsedel dolga leta v Sing Singu.
Od vseh ptic živi labud najdalje. Neke vrste črnih labudov v vzhodni Avstraliji žive celo nad 300 let.
Rešitev križanke št. 75.
Vodoravno: malinovec, Italia, napad, Galopaggo, Iva, na, Eva, Ela, red, tip, od, Don, ca, lik, vik, dno, oje, Amalija, bar, kot.
Navpično: mak, Gerold, Ob, govedina, Lina, da, komar, stala, napovedovalec, okopi, voda, et, vojak, Galicija, Cer, napake, rt.
Najprej kinin!
Med zasedanjem Abesinije je dospel v vročem popoldnevu italijanski vojaški oddelek s transportom do velikih močvirij blizu reke. Inženirske čete so pravkar postavljale most na drugi breg, ker se je bil prejšnji pod težo tovornih avtomobilov zrušil.
Inženirski častnik, ki je vodil gradnjo mostu, je sporočil vodji čete, da mora počakati, dokler ne bo most gotov.
— Nemogoče! je dejal poveljnik. Moramo takoj dalje.
— Kaj pa prevažate? je vprašal inženir.
— Strelivo in zdravila, predvsem kinin.
Inženir je pomislil, nato pa dejal:
•— Prenehali bomo z delom toliko časa, da bomo s pontonskimi čolni prepeljali vozove s kininom na drugi breg. Strelivo lahko počaka, a kinin je vojakom na fronti nujno potreben.
Tako se je tudi zgodilo. Z združenimi močmi so spravili zdravila preko reke. Italija se je za svoj uspeh lahko zahvalila uporabi ki-nina med vojaki. Vojna uprava je že spočetka računala s posledicami, ki lahko nastanejo med prodiranjem po malaričnih krajih zanemarjene Abesinije. Po posebnem nalogu so častniki kakor moštvo trajno jemali v sezoni mrzlice 0.40 gr kinina dnevno, v primeru obolenja pa dozo 1 do 1.30 gr v teku pet do sedem dni zaporedoma. Vojska, ki je štela blizu pol milijona mož, je bila tako obvarovana pred hudimi posledicami malarije.
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
>	Roman	ix	tihotapskega	življenja	na	bivši	poljsko*ruski meji
Nebo se je nekoliko izmotalo iz teme. Svetlejše je postalo. Sedaj sem mogel brez posebnega truda videti pred seboj svojega tovariša. Opazil sem, da vsak hip izprcminja smer hoje, ne da bi vedel, zakaj to počenja.
Hodili smo čedalje hitreje. Čutil sem, da postajam zelo utrujen. Noge so me bolele; v raztrgane, škornje sem pri prehodu reke zajel precej vode. S slastjo bi prosil Trofido, naj mi dovoli, da si odpočijem, a me je bilo sram. Stiskal sem zobe, težko dihal in se z obupom v srcu opotekal naprej.
Vstopili smo v gozd, kjer je vladala popolna tema. Lezli smo na strme rebri ter se spuščali v grape in globeli. Noge so se mi zapletale v gosto praprotje in grmičje ter zatikale za korenine. V vseh udih sem čutil slabost. Stopa! sem kot stroj.
Slednjič smo prišli na rob razsežne iase. Tu je Trofida obstal:
»Stojte, fantje!«
Tihotapci so pričeli snemati s pleč nahrbtnike ter polegli. Naglo sem potegnil z ramen široka platnena pasa nahrbtnika ter jim sledil.
Leže sem slastno s celimi prsi zajemal svež in hladen zrak. V glavi mi je vrtala ena sama misel: »...ko bi ne šli naprej!«
Trofida se je primaknil k meni.
»Kako, Vlado...? Upehal si se, kaj?«
»N... ne...«
»Ne govori! Jaz vem; sprva je vsakomur težko!«
»Slabe čevlje imam. Noge me bolijo ...«
»Kupili bomo nove! Iz kromovega usnja, ef, ef!«
Tihotapci so se polglasno razgovarjali. Nekateri so kadili cigarete.
»Dobro bi bilo, fantje, ko bi se nekoliko pogreli,« je rekel Vanka Bolševik.
»Imenitno!« je goreče pritrdil Bolek Lord, ki pri pitju ni zamudil nobene prilike.
Slišal sem, kako je udarila dlan ob dno steklenice. Trofida je pil vodko kar iz steklenice. Potem mi je dal na pol prazno steklenico.
»Tu imaš! Potegni! Dobro ti bo delo...«
Prvič v življenju sem pil vodko kar iz steklenice.
»Izpij do dna!« me je vzpodbujal tovariš.
Ko sem izpil vodko, mi je dal velik kos klobase. Brez kruha. Imenitno mi je teknila. Jedel sem s toliko slastjo, da je nisem niti olupil. Potem sem si prižgal cigareto. Zopet sem bil dobre volje. Vodka se je kot ogenj razlila po vseh žilah. Vrnila mi je svežih moči.
Po skoraj enournem počitku smo nadaljevali pot. Trda tema je nekoliko popustila. Oči pa so se je že tako privadile, da sem brez težave razpoznaval Trofidovo postavo pred seboj. Laže sem hodil. Utrujenost je minila. Tesnobe nisem več čutil, ker sem popolnoma zaupal vodji.
Jožef Trofida je bil na meji znan kot preizkušen in zelo previden vodja. Nikdar ni tvegal. V »boj« se je spuščal le ta krat, ko ni bilo dragega izhoda. Pota čez mejo je natančno poznal in jih stalno menjaval. Re drugi poti je šel k Sovjetom, po drugi se spet vračal. Fantje so z njim najraje hodili »za zaslužkom«, trgovci so mu zaupali najboljše blago. Znano je bilo, da ima srečo, toda ta sreča je izvirala iz njegove previdnosti. Nikdar ni zašel. V najtemnejši jesenski noči je šel kar povprek tako zanesljivo kot bi hodil podnevi po dobro znani- poti. Z lahkoto je zadel pravo smer.
Trofida je bil moj edini znanec v mestu. Svojčas sva skupaj služila vojake. Srečal sem ga v Vilni, kjer sem se dalj časa potikal brez dela. Tja je bil prišel nakupovat. Ko je izvedel, da živim v bedi, mi je svetoval, naj grem z njim na mejo. Nisem okleval. Po prihodu v Rakovo sem pri njem stanoval; zdaj sva šla prvič skupaj na delo. Ni me hotel vzeli s seboj. Svetoval mi je, naj se še odpočijem in opomorem, toda kljub temu sem šel z njim ob prvi priliki.
Trofidovo krdelo ni bilo enotno in stanovitno. Cesto so se nekateri fantje z njim razšli in tihotapili samostojno ali
pa v družbi z drugimi tihotapci. Njih mesta so zasedli drugi — in delo je teklo naprej. Trofida .le vodil navadno sedem do dvanajst ljudi — po količini blaga, namenjenega za onkraj meje.
Ko sem skoraj po dveh letih po končani vojaški službi prvič spet srečal Trofido, sem ga jedva spoznal. Shujšal je in zelo zagorel; glavo je imel rahlo potisnjeno med ramena kot bi se bal udarca od zadaj.'Oči je imel stalno priprte. In ko sem ga natančneje pogledal, sem .videl, da ima na obrazu precej prask. Vidno se je postaral, čeprav je bil komaj pet let starejši od mene. Vesel je bil kot nekdaj; rad se je šalil, toda šala mu ni šla od srca kot nekdaj. Njegove misli so bile drugje. Čez nekaj let sem ga razumel. Spoznal sem, kaj se je skrivalo v na pol priprtih tovariševih očeh, ki jhrt je bleščala dnevna svetloba.
Šli smo čez polja in dobrave. Noge so se vlekle po mokri travi, polzele ob ozkih mejah in brodile po blatu. Prišli smo v gozd. Plazili smo se skozi hoste irt grmičevje. Izogibali smo se raznim zaprekam. Nekatere smo videli sami, za druge je vedel le Trofida. Včasih se ml je zazdelo, da gremo brez cilja, izgublja* mo smer, blodimo...
Plazimo se ob vasi. V temi razpozna* vam sive obrise kozolcev in skednjev. Lezemo čez plotove in stopamo po nekakšni cesti. Iz teme se zasvetijo okna koč, oddaljenih le nekaj korakov pred nami. Skušam se jim izogibati, da bi me ne slepile ter bi v temi še teže sledil Trofidovi postavi pred seboj. (DaUeJ
Sesa
Uspeli jubilejni meeting SSK Maratona
Na sladiomi SK. Železničarja je bil vče raj dopoldne atletski meeting SSK Maratona, ki obhaja letos 10 letnico svojega športnega udejstvovanja. Zastopani so bili atleti domačih klubov, od zunanjih je tekmovala z močno ekipo tudi ljubljanska Planina in Primorje. Doseženi rezultati so z ozirom na začetek sezone in vremenske prilike — [»noči je deževalo, bilo je pri-lično hladno — zadovoljivi. Kljub obširnemu sporedu se je meeting naglo odigraval, vodstvo je bilo v rokah funkcionarjev mariborskih klubov. V naslednjem prinašamo l-fjiultate:
10« m, jun. B: 1. Bratovž (P) 12, 2. Vodušek (M) 12.7, Vreže (M) 12.9, 4. Vaupotič (M) 13.5.
100 m, jun. C: i- Hrovatin (Z) 11.8, 2. Bačnik (2) 12.1, 3. Leban (2) 12.3, 4. Demšar (P) 12.5, 5. Šiška (M) 13.
100 m, seniorji: 1. Černe (P) 11.6, 2. Gra-cijanskij (2) 11.7, 3. Les (R) 11.8.
•100 m: 1. Schmiederer (B) 57.1, 2. Semec (M) 58.5, 3. Kocutar (P) 59.7.
i0«0 m, Jun. B In C: 1. Potočnik (P) 2:558, 2. Mirko (2) 2:57.5, 3. Habjanič (M) 2 :59.8, 4. Benedičič (M) 3 ; 03.8.
5000 m: 1. Krepil (M) 17:23.4, 2. Sibirec (2) 17:34.7, 3. Marhel (M) 17:3(5.4, 4. Knez (P) 18 :14.
skok v višino: 1. Zorko (Ž) 170, 2. Lužnik (M) 165, ,3. Gregorovič (2) 165, 4. dr. Casny (P) 165, 5. Mihelčič (P) 160.
Skok ob palici: 1. Fika (M) 320, 2. Stojan (2) 310, 3. Mihelčič (P) 270, 4. Jelša (M) 250.
Met diska 1.5 kg, jun. B in C: 1. Stojan (2) 36.66, 2. Rus (P) 34.83, 3. Leban (2) 33.55, 4. Šiška (M) 31.07, 5. Bačnik (2)
28.05, 6. Hojnik (2) 27.13.
Met diska,»2 kg, sen.: 1. Lužnik (M) 37.98, 2. Jeglič (P) 34.86, 3. Fika (M) 27.35.
Met krogle 7.25 kg, sen.: 1. Zorko CZ) 12.61, 2. Lužnik (M) 12.29, 3. Jeglič (P) 12.26 ,4. Gregorovič (2) 11.74.
Skok v daljino: 1. Zorko (2) G52, 2. Požar, (Pr) 606, 3. dr. Casny (P) 606, 4. Lužnik (M) 605, 5. Jelša (M) 566.
Štafeta 4 X 100 m: 1. Železničar (Bačnik, Leban, Hrovatin, Gracijanskij) 48, 2. Planina (dr. Časny, Demšar, Bratovž, Černe)
48.5, 3. Maraton (Lončarič, Fika, Sernec, Lužnik) 49.8.
Sokolstvo
Zbor načelnikov v Ljutomeru
Slabi izgledi v Zagrebu
ITALIJA—JUGOSLAVIJA 2:1
Stanje teniškega dvoboja z Italijo je po dru getn dnevu tekmovanja za podonavski pokal v Zagrebu 2:1 za goste. V soboto sta odigrala najprej Punčec ih Cucelli do konca dan po-preje prekinjeni single. Punčec je sicer dobil prekinjeni tretji set, nato pa je Italijan v odlični igri odločil naslednja dva zase. Končni rezultat 8:10, 6:2, 1:6, 6:1, 6:4. Punčec je tudi v nadaljevanju igral prilično šibko. V drugem singlu je Italijan Romanoni porazil Pallado s 6:4, 5:7, 6:4, 7:5. Zmagal je Italijan z več sreče in boljšimi živci. Rezultat prvega dneva je torej 2:0 za Italijo.
Prva točka za Jugoslavijo
Včeraj so odigrali double, ki mu je na igrišču ZKD na Šalati prisostvovalo okrog 600 gledalcev. Punčec-Pallada sta priborila naši teniški reprezentanci prvo točko z zmago nad parom Cucelli-Dell Bello 8:6, 6:3, 6:1, vendar sta Italijana nudila mnogo močnejši odpor, kakor bi se to dalo sklepati iz rezultata. Pallada je zaigral bolje od Punčeca. Igra je trajala 57 min.
Danes sta na sporedu zaključna singla. Izgledi na končno zmago naših mušketirjev so razmeroma majhni.
Nedavno je bil v Sokolskem domu v Ljutomeru lepo obiskan zbor načelnikov in tehničnega odbora celega okrožja. Splošno poročilo je podal okrožni načelnik br. Stopar Slavko, nato pa so sledila poročila ostalih društvenih in četnih načelnikov. Izčrpna poročila pričajo o vsestranskem in budnem delovanju vseh obmejnih edinic. Obravnavan je bil nato obširen delovni program za bodočo poslovno dobo, ki predvideva naslednje prireditve v okrožju.
Prvo nedeljo maja bo dan pripravljenosti skupno z vsemi edinicami okrožja. Za društva Ljutomer, Štrigova in Cven bo zbor ob 13. na sokolskem letnem telovadišču v Ljutomeru, od koder odkorakajo udeleženci pod vodstvom vodni-
ka br. Stoparja na glavno zborno mesto. Za društva Gornja Radgona, Križevci in Veržej je zborno mesto na postaji v Križevcih ob 13.45 pod vodstvom br. Fr. Stanovška, nato skupen odhod na glavno zborno mesto, za četi Sv. Jurij cb Ščavnici in Malo Nedeljo je zborno mesto ob 13. v Žihlavi, od koder bo pod vodstvom br. Draga Ko r o š a k a skupen odhod na glavno zborno mesto, kjer se sestanejo nato vse edinice in bodo posamezni vodniki prejeli podrobnejša navodila na zbornih mestih. Udeležba vsega članstva strogo obvezna. Na glavnem zbornem mestu bodo nato tekme kolesarskih oddelkov in članstva, hkrati pa pregled prostih vaj.
s. Zagrebška Concordia je izgubila prijateljsko tekmo proti SK Krajišniku v Banja Luki s 3:4 (1:0).
s. Split—Slavija (V) 4:0 (2:0). V ponovni ligaški tekmi med gornjima nasprotnikoma je zmagal Split ter si zagotovil 7. mesto v ligaškem prvenstvu, slede mu Slavija (V), Bačka in Ljubljana.
s. Madžarska—Romunija 2:0 (0:0). Tekma za donavski pokal. 20.000 gledalcev. Strelca dr. Sarosi in Gyetvari. Sodnik Mika Popovič iz Beograda. Juniorji Madžarske so premagali romunske z 1:0.
SK Železničar v Ljubljani
LJUBLJANA—ŽELEZNIČAR 4:4 (2:0)
SK Železničar je gostoval v Ljubljani proti ligaškemu teamu SK Ljubljane ter dosegel časten remis, ki ga je treba tem više oceniti, ker so domačini, predvsem po zaslugi neraz-položnega vratarja gostov, vodili že s 3:0. Toda tudi v moštvu ligaša ni bilo vse »v redu«, tako da je železničarju uspelo izenačenje, v 30. min druge polovice so Mariborčani celo prišli po enajstki v vodstvo s 4:3, vendar je Ljubljana kmalu nato postavila kon čni rezultat, železničar je s svojim nastopom v Ljubljani dokazal, da bo v slovenski ligi mariborski nogomet igral vidno vlogo. Tekmi je prisostvovalo okoli 200 gledalcev, sodil pa je g. Macorattti.
Dve prvenstveni tekmi v Celju
JUGOSLAVIJA PRVAK II. RAZREDA
Na Glaziji sta odigrala prvenstveno tekmo v celjski drugorazredni skupini SK Jugoslavija in SK Laško. Zmagala je Jugoslavija s 3:2 (2:0) ter si s tem osvojila naslov prvaka. Sodnik g. Božič iz Radeč.
V mladinskem prvenstvu je Olimp premagal Jugoslavijo s 3:1 (1:0). Sodnik g. Pre-singer.
Mura—Rapid 5:0 p. f.
Tudi ponovno določena povratna lektna med Muro in Rapidom v Murski Soboti sc ni odigrala, ker je prišlo Rapidovo moštvo radi zamude vlaka na igrišče; šele okoli tri četrt ure po določenem začetku. Medtem je sodnik g. Nemec že proglasil Muro za zmagovalca. Dokončno bo o tekmi določal tehnični odbor zveze iv Ljubljani. Tokrat ni bilo niti prijateljske tekme.
V FINALU VODI ZOPET BSK
Med včerajšnjimi tekmami v finalnem tekmovanju za naslov prvaka države je vladalo največje zanimanje za ono v Sarajevu med Slavijo in BSK. Tudi obisk v Sarajevu je bil rekorden. Slavija je bila do odmora boljša, morala pa je po blesuri Rajliča igrati le z 10 igralci. V Zagrebu je Gradjanski premagal Haška kar 4:0. V Brogradu je Jugoslavija po nepotrebnem delila točki s Hajdukom, ki je nastopil s tremi rezervnimi igralci. Rezultati:
Slavija—BSK 0:1 (0:1)
Gradjanski—Hašk 4:0 (1:0) Jugoslavija—Hajduk 1:1 (0:0)
Z včerajšnjo zmago se je zopet povzpel na vodstvo BSK s 7 točkami, slede Slavija 6, Gradjanski in Hajduk po 4, Jugoslavija 3, Hašk 0.
s. SK Bratstvo je na Jesenicah premagal Hermesa v prijateljski tekmi z 2:1.
Drobne mariborske vesti
DIJAK DOBIL NA TOMBOLI
10.000	DIN
Včeraj je bila v Mariboru velika tombola Jadranske straže, ki je privabila ogromno ljudi. Prvo tombolo 10.000 din je dobil četrtošolec klasične gimnazije Franc Lovrec, ki je ves srečen stekel k svojemu očetu železničarju. Krasno spalnico je dobil železniški ključavničar Ignac Zivic, šivalni stroj Vinko Virens, radijski aparat pa je zadel dijak Vinko Šeruga. Nato so razdelili še mnogo daril v skupni vrednosti 40.000 din. Čisti dobiček je namenjen za razširitev Mladinskega doma kralja Aleksandra v Bakru.
m, Predavanje v društvu »šola in dom«.
Drevi bo ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze pod okriljem društva >Šola in dom« predavanje. Predaval bo zopet g. prof. Jan Š e d i v y o nedostatkih in potrebi reforme srednje šole.
m. Kolo je nekdo ukradel delavcu Bogomiri! Hatu izpred neke gostilne na Tržaški cesti. Ukradeno kolo je znamke »Nero« z ev. štev. 129170.
m. S kolesa je padla v Košakih 30 letna delavka Marija Lesnikova iz Studencev ter se poškodovala na glavi. Ponesrečenka se zdravi v bolnišnici.
m. Ukraden motocikl. Strojni stavec Albin Orešnik je našel na dvorišču na Oreškem obrežju stev. 5 motorno kolo z ev. štev. 2779 in o tem obvestil policijo. Kmalu so ugotovili, da je bil motocikl ukraden šoferju Leopoldu Ule iz Pesnice izpred podružnice Cirilove tiskarne na Aleksandrovi cesti.
PEVSKI KONCERT ŠOLARJEV V MURSKI SOBOTI
Preteklo soboto zvečer so priredili pod okriljem Rdečega križa na tuk. osnovni šoli soboški šolarji pod spretnim vodstvom učitelja Fr. Bračka svoj prvi pevski koncert, ki so ga izpolnjevale predvsem prekmurske in splošno narodne slovenske pesmi. Mladi pevci so s svojim pogumnim nastopom privabili v prostrano sokolsko dvorano veliko število Sobočanov, ki jih je odlično izvajanje poedinih točk naravnost navdušilo. Zato je želeti, da tale nastop »prekmurskih slavčkov« na noben način ne bi bil poslednji, posebno ne z ozirom na pomanjkanje dobre slovenske pesmi v obrobnih slov. predelih!
SKUPNI PROSPEKT JUGOSLOV.
KOPALIŠČ
Potrebno je bilo in hvalevredno, da je »Jugosl. Savez Kopališč« u Zagrebu izdal malo, lično brošuro, v kateri najdemo kratek in vendar izčrpen opis 20 ju-gosl. kopališč oziroma vrelcev in »bal-neološko karto Jugoslavije«, v kateri je navedenih 50 krajev z izviri zdravilnih voda, nekaj manj pomembnih je pa izpuščenih. Škoda, da niso opisani vsi vrelci ali vsaj tisti, ki so navedeni na karti, ker tako bi imeli popolni balneološki almanah kot ga imajo druge države že zdravnaj. Tako bi dobili tudi tujci, katerim je knjižica v prvem redu namenjena, pravilno sliko našega mnogostranega bogastva prirodnih zdravilnih izvirov in mnogoštevilnih indikacij. Vsebino bi smiselno zaokrožil poljudno — znansteni uvod o splošnem delovanju balneotera-pije, kazalo, ki tudi manjka, 'bi pa olajšalo pregled. Pri drugi izdaji bi bilo tudi potrebno, — vsaj v nemški izdaji — popraviti nekaj jezikovnih, pravopisnih in tudi stvarnih napak, sicer je pa knjižica dober vodič za obiskovalce tistih kopališč, ki so v zbirki navedena.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOMi V malib oglasil) Mas« raki besed« 60 par. aalmanlia pristojbina ca te oglaae I« din 8.— Drtibe. orekllci. doplsovanla In leoltovanltki oglasi din t,— po besedi. Nalmanlšl »sesek u t* oglase I« din Um Debelo tiskane besede se rafinnalo d volno. Oglasni davek ia enkratno oblavo znala din 2.—, Znesek >a male oglase se plačale tako) pri narotlln. oziroma ga le Tposlatl * bitma skopal ■ naročilom ali m po ooJtnl položnici na Čekovni rajon It. 11.409. Za vse plamene odgovore glede malib oglasov m mora priložiti znamka za 9 din.
STANOVANJE
2 sobi in kuhinja se odda. Melle, Erjavčeva 10.	3531-5
STANOVANJE
soba in kuhinja, v Erjavčevi 10, Melje, se odda. 3520-5
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
ob parku oddam s 1. Julijem. Nashiv v ottl. odd. »Večerni-ka«,	3513-5
POSEST
MALO POSESTVO
za din 10.000. Vprašati tri Špengler. Rače pri Mariboru.
2699-2
ENODRUŽINSKO HIŠICO
od 20.000—22.000 din, ki bo imela nekaj hipoteka. Biti mo ra na Teznu, v Novi vasi, na Pobrežju ali Špesov etn selu. Naslov v dri. odd. »Večerni-ka«,	3413-11
Prodam
HIŠO
pri cesti. Jarenina 25. 3516-11
Prodam veliko, sončno PARCELO
z vsem stavbenim lesom na mestu. Cena 26.000 din. Opeka že rezervirana ivo stari ceni. Naslov v ogl. odd. »Ve-čemika«.	35*19-11
NODBRNI VOZIČKI
po vath cenah
p-if
o-oy
BOGOMIR DIVJAK
Ulica kneza Koclla 4
SOBO ODDA
GOSPODA
sprejmem na vso oskrbo. — Kneza Koclja 18, prttličie, vrata 3.	3517-8
Odda se lepa sončna OPREMLJENA SOBA
pri Postaji Tezno. Tezno. Stritarjeva 11.	3511-8
OPREMLJENA SOBA
% 2 posteljama se odda v ccn trn. Sodna 2, pritličje. 35HS-8
RAZNO
DARILA ZA BIRMANCE IN BIRMANKE kakor ročne torbice, denarnice. nogometne žoge, nahrbt nike itd. v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova c. 13.
3115-1
ŽENSKI KOTIČEK
POSTELJNE ODEJE
samo z belo vato, močno pre šite. posteljno perilo, zglavni ki. tuhne, koce, madrace, in-leti, jyuh in perje po nainižji ceni. A. Štuhec, Maribor, Stol na ul. 5.	3328-1
VOZILA
MOTORNO KOLO DKW
100 ccm poceni prodam. Kne za Koclja št. 2, Lah, mesar.
3512-22
Pozor!
Pozor!
»»e
Pozor!
Pozori
linihi	Pri	na*lh taseren-
|K| kupujte t,h ter oglašujte!
Izdaja ta urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se »e vračalo. — Uredništvo in upravni Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva Stev. 25-67 ta uprave štev. 28-67» — Poštni čekovni račun štev. 11, 409.