Slovenski glasnik.
511
Slavjanski apostoli Ki ril iMetodije i istina pravoslavlja. Povodom rimskog pokreta u 1880/81 gocl. protivu pravoslovne crkve. Napisao dr. Nikola Milaš, arhimandrit i profesor bogoslovije. Zadar. Pečatnja J. Vodicke. Cena 2 gld. — To delo naperjeno je v prvi vrsti proti Strossmajerjevi encikliki. kije izhajala v slovenski prestavi tudi v letošnjega ,,Slovenca" podlistku. — Istorija srpskoga naroda. Napisao Venijamin Kallay, sa ovlaščenjem piščevim preveo Gavrilo Vitkovič. Biograd, izdanje Petra Čurčiča. XX, 149. Cena 1 gld. — Naš sedanji državni finančni minister Kallav bil je nekoliko let avstroogerski generalni konzul na Srbskem ter tamkaj zbral gradivo za to svojo dosti kritično in nepristransko pisano zgodovino junaškega naroda srbskega.
M. M.
Dva čestita gosta obiskala sta zadnje tedne Ljubljano. Prvi je veleznani francoski slavist Louis Leger, profesor slovanskih jezikov na orijentalski fa-. kulteti v Parizu. Dasi je prof. Leger rojen Francoz iz Toulousa, vender čudovito dobro govori večino slovanskih jezikov. Z nami je govoril hrvatski kakor rojen Hrvat. Pripovedoval nam je, da je imel letos 30 slušateljev, samih Francozov. Predaval jim je s taroslo v enščino, ruski in srbski jezik. Tudi v vojinski akademiji poučeval je 12 štabnih oficirjev v ruskem jeziku. Zadnje njegovo znanstveno delo je: Esquisse rommarie de la mythologie slave, Pariš 1882. V Ljubljani je g. profesor nekoliko dnij študiral v licealni biblioteki, potem pa odšel v Zagreb, Beligrad in Sredec.
Drugi čestiti gost je bil g. Broni slav Grabowski, znani poljski literat, profesor v Czestohowi. Profesor Grabowski je čislan pripovedni in dramatički pisatelj poljski, a vrini tega poljske rojake svoje seznanja osobito s pesniškimi proizvodi hrvatskimi in slovenskimi. Preložil je že več pesnij Vodnikovih, Preširnovih, Veselovih in Jenkovih na poljski jezik, spisal je biografijo Jurčičevo in v lanski varšavski „Niwr' (X, 1881, G54—661) je priobčil razpravo o slovenski literaturi v letih 1879. in 1880., katera jasno priča, kako somu dobro znane vse socijalne in književne razmere slovenske. G. Grabowski nam je pravil, da poljski književniki nameravajo prihodnje leto v Krakov sklicati občni shod slovanskih pisateljev. Da Poljaki mislijo na kaj takega, to je veselo znamenje! Iz Ljubljane odšel je prof. Grabowski v Zagreb.
Rusko slovstvo. Ruski listi za deco. Rusi imajo sedem listov za deco. Med njimi se odlikujeta zlasti .,Dčtskoje Ctenije" in ,.Rodnik':. Prvega nreduje Ostrogorskij, predavatelj slovesnosti v Peterbrugu, ki slovi za jednega najboljših in najzvedenejših ruskih pedagogov. Spisal je za otroke že več priličnih knjižic, izmed katerih omenjamo le „Junim čitateljam, razskazi o raznih ljudjah," ,.Uja Muromec". „Puškinskaja Rus" itd.: poleg tega je izdal tudi nekaj pesnij in dve drami: „Mgla" in ,.Lipočka".
Dragi list, „Rodnik," ureduje gospa Sisojeva, katere knjižici „0čerki i razskazi" in „Istorija malenkoj devočki" sta najpriljnbljenejši med ruskimi spisi za mladino; tudi je kot prelagateljica na dobrem glasu. Oba ta dva lista pri-občujeta pravljice in basni, ki so brez fantastične našemljenosti in imajo gotovo realno podlago. Vsaka pravljica in basen zaključuje v sebi idejo, pridajajočo jej smisel in tvorečo jo koristno. Pesni Mihalovskega, Arsenjeva, Barikove se smejo
512
Slovenski glasnik.
imenovati izvrstne. V obeh dveh so nam všeč i po vsebini i po priprostem, a lepem jezici povesti, obrazi in prizori iz domačega življenja, katere spisujejo bolj ali menj znani pisatelji Grigorovič, Stavrovskij, Maksimov, Bogdanov, Kruglov, Svetnikova itd. Veliko. vrednost imata lista tudi za tega delj, ker so v njih skoro vsi prirodoznanski, zgodovinski in narodopisni spisi oblečeni v obliko mičnih povestij in prizorov, kajti drugače so taki spisi za otroka presuhoparni in jih ne čita ali vsaj ne prečita. Jedino, kar bi mogli očitati listu „Detskoje Ctenije" je to, da se premalo ozira na rusko narodno življenje, priobčujoč veliko kompilacij in prevodov iz tujih jezikov. Oba izhajata v Peterburgu po jedenkrat na mesec, cena prvemu („Detskoje Ctenije") je 5 r. 75 k., drugemu („Rodnik:') pa 5 r.
Ostali listi za deco so naslednji: .,Semja i Skola," ki je še dosti dober, samo da je preobširen in predrag (velja namreč 11 r. 50 k.), „IgrušečkaK (6 r.). „Detskij Otdih," „Semejnije Večera" in ,,Zurnal dlja dčtej". O zadnjih dveh pravi neki ruski list, da sta po vnanji obliki in vsebini pripravna samo za zavijalni papir.
—n.
„Perelom. Pravdivaja istorija B. M. Mkarjeviča" je najnovejši roman tega pisatelja v štirih delih in dveh knjigah, ki je izšel v Petrogradu. To delo je nadaljevanje druzega prekrasnega proizvoda njegovega: ,,Cetvert veka tomu nazad"; v njem nastopajo zopet iste osobe, samo v poznejšem času. Ker je gradivo vzeto povse iz narodnega življenja in pisatelj odkriva tudi marsikaj iz življenja najvišjih krogov, kar bi sicer utegnilo ostati za vselej pozabljeno, jako je delo zanimljivo. Kritik izraža se o njem sledeče: „Ko jameš citati ta roman, prikava te pisatelj tako k svoji knjigi, da nimaš najmanjšega veselja resno kritikovati, ampak bi samo vzkliknil ,prekrasno, prekrasno' in po-mislivši nekoliko dodal: ,ne, niso še opešale literaturne sile ruske zemlje'! —
„Sergej Oorbatov, is toričeskij roman konca XVH1 veka," spisal Vsevoladja Solovjev. Ta roman, ki je prošlo leto izhajal v leposlovnem listu „Njiva", izšel je posebno. Cena mu je 3 rublje brez pošiljanja. Kot nadaljevanje njegovo izhaja v letošnjem omenjenem listu roman ,,Volterjanec", od istega pisatelja. Dejanje obeh vzeto je iz časa carinje Katarine II. in vrši se deloma v Petrogradu, deloma v Parizu. Pisatelj vodi čitatelja največ po dvornih krogih, kjer ima priliko opažati tedanje življenje najvišjih mogotcev. Posebno za-nimljiv opisuje carinjo Katarino in njene prve svetovalce, kakor tudi prestola-naslednikaP. Petroviča. Tudi francoska revolucija zanima važna mesta vtem delu.
R.
^Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih, ter
stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren:   Fr. Leveč. Uredništvo: v Novih ulicah 5. — Upravništvo: na Marije Terezije cesti 5.
Tiska »Narodna Tiskarna" v Ljubljani.