Leto LXV	Poštnina platna t Roiorinj	y Ljubljani, v sredo, dne 17. novembra 1937	_Stev. 264a Cena I.SO Din
Kopitarjevi uL 6/III
Naročnina mesečno ^BM^^tfH^^. mmmmmmm* tffe.	—m ^Hnm.	Ček. račnn: Ljub-
25 Din. za /<®ir ^H* ^ CS ^ ^^T	'jana
■tvo 40 Din - ne- M W jflf HK AV 1» Mlf	fflML * flHft« MK	W 10.349 za
ssr.rt£i ^ H m mm 1 m^*	fflmi Bo* m
inozemstvo 120 Din ^OBB ^H ^^f BMW MB	B H	^ Praga-Punaj 24.797
Uredništvo je v ^^^^^ JBLmaŠ^ flt^^ V flfiHBB^	Uprava:
jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Delavsko vprašanje — naše življenjsko narodno vprašanje
Za nikogar ni novo spoznanje, da se Slovenija zelo hitro industrializira. Brez pretiravanja je mogoče reči, da imamo v Sloveniji do 150.000 delavcev in to brez kmečkih delavcev in brez družin, ki so pri vzdrževanju navezane na delavsko plačo kakega svojega člana Kaj pa ta številka pomenja pri tako majhnem narodu, kakor je naš slovenski? Nič manj kot nujno dejstvo, da bo delavstvo tisto, ki bo že v nekaj desetletjih — ako ne preje — dajalo odločujoč obraz naši slovenski zemlji; da bo delavstvo, ki bo zavzelo prvo mesto v naši družabni zgradbi in ki bo naravno vtisnilo tudi naši kulturi čisto svojski značaj. Z drugimi besedami:-kakršno bo slovensko delavstvo, takšen bo tudi naš bodoči narodni obraz.
Če je enkrat to gotovo — in težko bi bilo eanikati nujnost razvoja v to smer —, potem je za naš narod odločilne važnosti, kakšen je slovenski delavec in kakšna bodo bodoča pokolenja, ki bodo izšla iz delavskih družin. Ali bo slovenski delavec ohranil krščanski obraz slovenskemu rodu in njegovi zemlji, kakor ga je skozi stoletja iz roda v rod ohranjal slovenski kmet in obrtniki? Ali bo zmogel ono vitalnost, da bo ohranil slovensko ime, jezik in kri, kakor jo je imel Slovenec kot poljedelec, ki je živel na zemlji in od sadežev zemlje? Odgovor na ti dve vprašanji je za nas odločilne važnosti tudi zaradi tega, ker smo že danes dolžni misliti na to, da ju pravilno rešimo iu zadovoljivo nanju odgovorimo.
Očitno sega razmišljanje o tem predmetu globoko v vso našo narodno kulturo in neizbežno zadeva tndi ob versko vprašanje. Vendar mislimo zaenkrat pustiti to področje ob strani, da se z njim pečajo naši kulturni krogi in naše dušebrižništvo. Za delavstvo samo je mnogo .bližje vprašanje kruha, zaslužka in s tem v zvezi vprašanje, kako preživiti sebe in družino. Prav to pa je zaradi pravkar omenjenega naraščanja delavskih množic za nas Slovence obenem naše narodno vprašanje.
Ni dvoma, da je za Slovenijo vprašanje odnosa med delom in kapitalom važnejše kakor za katerokoli drugo pokrajino naše države Pri tem si upamo postaviti trditev: ako bo odnos med delom in kapitalom med nami krščanski, potem je mnogo upanja, da bo tudi delavstvo ostalo krščansko Toda ne gre za to, da bo delavec napram podjetju kristjan — kristjan mora biti tudi podjetnik, tudi kapital napram delavstvu. — Nemški sociolog dr Giitz Briefs, ki sedaj poučuje v Ameriki, je napisal i>o lastnih opazovanjih zanimivo razpravo, v kateri primerja evropski in ameriški proletariat. Pri tem ugotavlja, da ameriški delavec ni bil nikdar in tudi še danes ni dovzeten do take mere za marksistične in komunistične nauke, kakor je evropski. Pisatelj išče vzrokov in prihaja do prepričanja, da je poglavitni vzrok za različno delavsko miselnost v Ameriki in Evropi v tem, da je ameriški podjetnik v svojem delavcu vedno gledal pred vsem svojega sodelavca in enakovrednega pomočnika. Tako ni mod delom in kapitalom nikdar zazijal tolikšen prepad, kakor se je to zgodilo v evropskih industrijskih deželah. Ameriški delavec je bil tudi vedno tako dobro plačan, da se je mogel udeležiti kulturnega življenja in si duševno ter gospodarsko naprej pomagali. Nasprotno pa je evropski podjetnik, ako je hotel biti dober in socialen, skrb za delavstvo smatral le kot caritas, kot neko ljubezensko delo, do katerega ga pa ne veže pravičnost in se je plemenita gesta navzdol kaj rada spremenila v milost in v miloščino ... Evropski podjetnik je morda nezavestno nadaljeval tradicijo fevdalcev, ki so kmeta in delavca lc preradi smatrali za človeka druge vrste — ne pa za služabnika družbe, vrednega prav toliko, kolikor je vreden lastnik kapitala. Tako nemški sociolog.
Naj bo s tem v zvezi zopet in zopet znova povedano, da katoličani ne moremo priznati nobene rešitve socialnega vprašanja za pravilno, ki ne priznava osebne svobode in človeške časti vsakega poedinca. Dolžnost podjetnika je torej, da svojega delavca pošteno plača, tako da more preživiti sebe in družino. Vsak delavec in nameščenec naj bi bil s primerno plačo vzpodbujen, da si bo mogel s pridnim delom ustvariti svoj dom in si pridobiti košček zemlje. Praktična dolžnost družbe, ki pravi, da je krščanska, je, da od krščanskih besed preide h krščanskim dejanjem. Papeške socialne okrožnice niso pisane le za delavce, ampak tudi za podjetnike, za nje celo v prvi vrsti. Naj si podjetnik večkrat zastavi vprašanje, ali more delavec s tisto plačo, ki mu jo daje, pošteno preživljati sebe in svojce? Modo bi se ugovarjati: kapital, ki je v obratu v Sloveniji, po velikanski večini ni v katoliških rokah in se zato bore malo meni za katoliška načela. To je resnica. In še bolj žalostna je resnica, da Slovenija nima tiste zakonodajne moči v okviru naše države, da bi slovenska oblast mogla vse nemoralnosti tujega kapitala brezpogojno preprečiti. Toda kar je mogoče za naše delavstvo storiti, naj se brez odlašanja stori. Kajti tu ne gre za bodočnost kakega »delavskega razreda«, ampak za bodočnost našega naroda kot celote. Treba je, da so vse oblasti pri nas, otl občine do banovine, vedno in brezpogojno na strani delovnega slovenskega ljudstva, prav tako pa tudi tisk in javno mnenje. Naš delavec se mora v resnici počutiti kot doma, kot tisti, ki je poleg drugih delavnih stanov gospodar tega lepega koščka božie zemlje. Tak rod bo mogel nadaljevati tradicijo slovenske vernosti, poštenosti in delavnosti in ne bo kakor izkoreninjenec, ki se lovi za frazami kakih mednarodnih, pustolovskih »rediteljev« proletariata.
V najtesnejši zvezi s tem je vprašanje slovenske delavske družine. Znano je. da ima slovenski delavec, ki navadno korenini še v kmečki grudi, veliko smisla za družino in ljubezen do otrok. Toda oboje mu je zaradi neugodnih socialnih razmer velikokrat skoraj nemogoče do-
Niti diplomacije
ob potovanju lorda Hatiiaxa
London, 16. nov. b. Lord Halifax je odpotoval danes ob 2 popoldne v Berlin. Potuje čez Belgijo.
Pariz, 16. nqv. b. Na današnji seji francoske vlade je podal Delbos obširno poročilo o potovanju lorda llalifaxa v Berlin.
— da je Italija skušala potovanje preprečiti
Informat ije »Evening Standarda« so v Londonu zelo neugodno delovale ter se v političnih krogih poudarja, da jih je objavil list, ki jc blizu italijanske vlade, lz tega sklepajo, da je skušala Italija preprečiti potovanje lorda Hali-faxa v Berlin, kakor je svoječasno onemogočila Neurathovo potovanje v London. V Londonu se samo čudijo, da je narodno-socialistična korespondenca nasedla tem vestem in zavedla ves nemški tisk v zmoto. Namen ni bil dosežen, kajti čeprav je bil sam Ribbentrop ua čelu onih, ki so bili za odgoditev Halifaxovega potovanja, je vendarle zmagalo nemško zunanje ministrstvo, ki se ni dalo spraviti iz ravnotežja. V Fo-reign Offiru jim je dobro znano, da je »Eve-ning Standard« svoje informacije dobil od Gran-dija, vendar pn so angleški merodajni krogi prepričani, da je Graudi ravnal na lastno pest. Poudarja se, da bo tudi lord Perth nadaljeval svoja pogajanja z rimsko vlado, Anglija pa bo pripravila teren v Berlinu.
Francoska vlada je o vsem obveščena
V tukajšnjih merodajnih krogih poudarjajo, da je francoska vlada obveščena iz Londona, da lord Ila.lifas ni pooblaščen, da se pogaja v Berlinu, temveč je njegova naloga, da izve za cilje nemške zunanje politike. Francoska vlada ho o vseh podrobnostih Halifaxovega razgovoru v Berlinu točno poučena. Poudariti je treba, da je potovanje lorda Halifaxa v Berlinu temeljito pripravljeno, kot temelj pn bodo služila vprašanja angleške vlade, ki so bila poslana v Berlin 8. maja 1936, torej po odpovedi lokarnske pogodbe po Nemčiji, na katera pa doslej Nemčija še ni odgovorila.
Program bivanja
v Berlinu
Za razgovore z Italijo še ni povoda
Končni program Hali!axovega potovanja v Nemčijo je že določen. Sotrudnik >Daily Tele-grapha< poroča, da bo lord llalifnx v sredo obiskal najprej angleškega poslanika Nevilla Hendersona in pregledal mednarodno lovsko razstavo. Istega
dne bo odpotoval lord llalilax v Miinchen, od tam pa v Berchtesgaden, če Hitler sam ne bo prišel v Berlin. Isti sotrudnik poudarja, da je obisk lorda II ali f a.Ta v Berlinu v ozki sveži s Parizom ter bo francoska vlada dobivala stalne obiirne informacije o razgovorih. Francoski z u n a -v ji tn i n t s t e » Delbos je II alif a x o v o potovanje odobril. Vest, da bo lord pre-zident odpotoval po obisku Berlina tudi v Rim, doslej ni potrjena Za sedaj ni nobenega povoda za pogajanja z Italijo. Pogajanja bi postala aktualna šele tedaj, te bi bilo rešeno dobrovoljsko vprašanje prostovoljcev v Španiji, akoravno bi /talija ielela, da se pogajanja čim prej prilno.
V Parizu dvomiio, da bi Nem-či.ci odkrila svoje zahteve
Pariz, 10. nov. AA. Ilavas: Pertinax piše danes r Echo de Parisut: Ne verjamemo, da bi pojasnila kanclerja Hitlerja mogla zadovoljiti lorda llali-fa.ra. Nemčija se ne mara omejevati in zato tudi ne bo jasno povedala svojega stališča. Dvomimo, da bi moglo biti potovanje lorda Ilalifata. koristno ludi tedaj, če bi Nemčija odkrilo razloiila svoje zahteve. Izbrali morata obe driavi namreč med dvojnim: ali da. Nemčija vsaj nekoliko razgrne svoje karte in Anglija bi ji morala v tem primeru dali upanje na. nevarni optimizem ali pa bo Nemčija še naprej prikrivala svoje načrte, in tedaj je to potovanje zelo nevarno.
Vrenja med Arabci
Jeruzalem, 16. nov. AA. DNB: Blizu Ake so zopet našli truplo nekega Arabca. Govori se, da je tam prišlo do bitke meti Arabci in vojaki.
Oblasti so izdale izredne ukrepe zaradi včerajš-' njih dogodkov. V novem židovskem delu Rabavija so razmeetili nove močne straže, vsaka po 20 vojakov. Vzdrževati morajo te straže prebivalci tega dela mesta *>ami. Zaprli so 45 članov židovske revi-zionistične stranke in od teh 24 že poslali v koncentracijsko taborišče.
Jeruzalem, 16. nov. b. Neredi v Palestini se nadaljujejo. Tri čete angleških vojakov že tri dni iščejo v gorah v bližini mesta Tafet. skupino arabskih upornikov, ki ee skrivajo v hribih. Angleška letala so včeraj odkrila njihovo skrivališče v okolici mesta Tafet. Angleškim četam pa se ni posrečilo upornike premagati ali jih ujeti.
Včeraj so se spopadli razbojniki in vojaki. Trije razbojniki so ubiti, neki vojak je pa lažje ranjen. V Jeruzalemu so oblasti odredile, dn se morajo vse luči pogasiti odslej šele ob 21.30 in ue več ob 17, kakor doslej.
Proglas verskih poglavarjev na Arabce
Jeruzalem. 16. novembra. AA. (DNB) Po poročilih iz Arabije so verski poglavarji sklenili izdati proglas arabskemu narodu. V tem proglasu so napovedali sveto vojno, če bi Angleži še nadalje vztrajali pri razdelitvi Palestine in če se palestinska zadeva uredi neugodno za Arabce. Kralj Ibn Saud letos prvič ne bo zaradi politične napetosti preživel ramazana v Meki, temveč v glavnem mestu Riadu. Po svojem zastopniku v Londonu je kralj sporočil angleški vladi, da ga polo-
Manjšinsko vprašanje med Nemčilo in CSR
Berlin, 16. nov. b. Poluradna nemška diplomatska korespondenca pošilja v zelo odločni obliki češkoslovaški vladi vprašanje, za katero politiko se bo končno odločila v zadevi nemških narodnih manjšin. List pravi, da je govor češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofta dal pobudo za ureditev odnosov med prvim državnim narodom Čehi in drugim državnim narodom sudetskimi Nemci na pravičnih temeljih. To optimistično pričakovanje v Nemčiji pa je občutno zadeto g člankom, ki ga je napisal predsednikov roiak dr. Jurij Beneš pod naslovom »Manjšinska politika kot vselej!«, v katerem prihaja do sklepa, da mora vlada v čisto nemških krajih izvajati odločno kolonizacij-sko politiko. Takšni temelji vsekakor ne morejo koristiti nemško-češkoslovaškim odnosom, temveč bodo dosegli ravno nasprotno.
žaj v Arabiji zelo skrbi. Proglas je zadržal glede na to, da se še pogaja 7.
za zdaj še Anglijo.
Poziv k m'rovawu
Jeruzalem, 16. nov. AA. (Reuter) Na današnji seji mestnega sveta so soglasno sprejeli resolucijo, ki 60 zanjo glasovali židovski in arabski odborniki. Resolucija priporoča prebivalstvu, da napravi
konec sedanjim razmeram, da prenehajo medsebojni boji in krvoprelitje in da se razmere normalizirajo. Resolucija meni. da sedanje stanje ne ogroža 6amo življenja prebivalstva, temveč tudi gospodarske razmere.
Sprememba v Abesiniji
Rim. 16. nov. AA. Havas. Še zmerom se širijo glasovi, da se bo dosedanji abeslnski podkralj Gra-ziani vrnil v Italijo in da pride na njegovo mesto vojvoda Aosta.
Po španskih bojiščih
Madrid, 16. nov. AA. (Havas) Na madridskem bojišču je bil vso noč živahen topniški ogenj, posebno v vseučiliški naselbini. V odseku Cara-banchellu so republikanci zavzeli važne postojanke in zaplenili mnogo vojnega materiala. Živahni topniški dvoboj je vladal tudi v odseku Ja-ramc.
Španiji še nista
odgovorili
London, 16. nov, AA. (Havas) Dotlej še ni odgovora ne od valencijske ne od nacionalistične vlade na noto, ki sta jo obe vladi dobili od nevme-ševalnega odbora, Na današnji seji nevmeševalnega odbora bodo prebrali poročila izvedencev, ki so proučevali vprašanje nadzorstva, nato bodo pa proučevali pravice vojujočih se strank za primer, da pride do odpoklica prostovoljcev.
Priprave za ureditev razmerja s Francijo
Pariz, 16. nov. b. Predstavnik generala Franca grof Quinorco de Leon je po nalogu nacionalistične vlade obvestit Irancosko diplomacijo, naj pripravi vse za ureditev odnosov s Španijo.
V Španiji že
poučuje io italijanščino
Salamanca, 16. nov. AA. Stcfa-ni: Na vseučilišču v Salamanci so uvedli tečaj italijanskega jezika. Prvega predavanja se je udeležilo nad 400 dijakov. Predaval je profesor Volpicelli.
Varšava, 16. nov. AA. Havas: Vodja narodnih socialistov v Gdansku je včeraj izjavil, da bodo kmalu objavljeni novi zakoni o varstvu plemena in krvi.
Odpor proti Rooseveltu
Washington, 16. nov. b. Opozicija proti Rooseveltu je zelo ostra. V letakih se zatrjuje, da Roose-veltova politika vodi Združene države v gospodarski prepad. Ker ti članki niso bili preveč prepričevalni, je opozicija pričela zbirati nova sredstva. Kadar bo prišlo do glasovanja o državnem proračunu, bo opozicija nastopila proti ogromnemu primanjkljaju v državnem proračunu, ki bo znašal kaki dve milijardi dolarjev, ne pa samo 700.000 dolarjev, kakor trdijo Rooseveltovi prijatelji, to pa iz razloga, ker Roosevelt zapravlja za gospodarske investicije ogromne vsote denarja brez vsakega kritja. Opozicijski tisk dalje trdi, da ie položaj industrije in bank obupen ter da je večina podjetij zaradi tega porabila tudi svoje rezervne zaklade.
Za nevtralnost Amerike
Washington, 16. nov. AA. (Štefani) Vodja nevtralne skupine senator Nye je imel velik govor, v katerem je naznanil, da se v kratkem sestanejo
seči. Ne smemo prezreti, tla je veliko otrok v družini dandanes za rednike večja žrtev, kakor je bi In nekoč. Kajti nekoč so bile družine z mnogimi otroki norma, splošno življenjsko pravilo, ki je določalo tudi vzgojna sredstva in vzgojno višino vsaj v isti družabni plasti za vse enako Danes pa jc družina z mnogimi otroki marsikje že izjema, zlasti meščanstvo jc pričelo uvajati v družbo družino r enim, dvema ali tudi brez otrok in ta postaja danes norma za življenjski standard. Jasno je, da tc družine z enim ali dvema otrokoma morejo svojemu mi-Ijenčku preskrbeti vse drugačno izobrazbo in vse bolj učinkovito materialno pomoč za življenje kakor pa revna družina z osmimi ali desetimi otroki! Življenjski pogoji — in žal tudi zakonodaja — govore danes proti družinam z mnogimi otroki. In vendar moramo priznati, da Slovenci brez zdravega iu številnega podmladka nn bomo ohranili svojega prostora na soncu! Že sedaj se naše številčno razmerje napram
državi sumljivo krti v zlika
drugim pokrajinam našo škodo.
Gospodarski prepad, ki ga ustvarja razlika med družinami z mnogimi otroki in družinami, ki so brez otrok ali imajo lc enega ali dva otroka, — je treba premotriti z učinkovitimi gospodarskimi ukrepi. Tu jc zopet v prvi vrsti prizadeto delavstvo. Te razlike seveda ni mogoče izravnati le s kakimi dobrodelnimi akcijami, ker bi to bila degradacija za družine, ki imajo veliko otrok. V poštev morejo priti le zakonodajne odredbe, ki varujejo in priznavajo naravno pravo z otroki blagoslovljenih družin. Italija, Belgija, Francija, Nemčija, pa tudi Češkoslovaška in Avstrija bi nam v tem pogledu mogle služiti kot koristen zgled. Družina je celica družbe. Brez zdrave, močne družine jc vsak narod neizbežno zapisan poginu. Krščanska
1 družba je zato dolžna, da skrbi tudi za krščanskim načelom ustrezajočo družinsko politiko.
Drin.
zastopniki iievtralnostne politike, da protestirajo in nastopijo proti vsem. ki bi hoteli izpremeniti eedaiiji zakon o nevralnosti Zedinjenih ameriških držav.
Izgon tujega časnikarja iz Nemčije povod diplomatskemu zapletlja;u
Pariz, 16. nov. AA. Havas: Nemška vlada je že izgnala dopisnika »Timesac iz Berlina, sedaj pa je izgnala tudi dopisnika Havasa v Berlinu Pavla Ravauda. Ravaud je prevzel vodstvo berlinskega urada Havasa ob začetku narodno - socialističnega režima v marcu 1933. V Nemčiji je bival že od leta 1019 do 1930 in od leta 1930 do 19!« je bil tajnik francosko-nemškega odbora. Spremljal je tako ves razvoj Nemčije po svetovni vojni in jo bil eden izmed najboljših poznavalcev sedanje Nemčije.
Sedaj so mu prepovedali, tla bi se še kdaj vrnil v Nemčijo in sicer ga bodo zaprli eno leto na robijo, če bi se vrnil.
Berlin. 16. nov c. Izgon 1 lavasovega dopisnika grozi razviti se v veliko afero. Francoski veleposlanik Andre Francois 1'oncet je prejel otl svoje vlade navodilo, naj pri zunanjem ministru von Neuradni posreduje za izgnanega časnikarja.
Von Neuratli je francoskega veleposlanika takoj sprejel. Poncet je opozoril, da je zaradi izgona nastalo v Franciji veliko razburjenje posebno zato, ker francoska vlada ne vznemirja prav nič nemških časnikarjev v Parizu, dasi bi jim mogla marsikaj očitati.
Dunajska vremenska napoved: Pooblačenje, južno vreme, naglo poslabšanje vremena.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno, /emiiimk.'! vremenska tiapoveil 711 17. nnvrni* ber: l.epo vreme, večinoma jasno, jutranje megle. Ponoči globlje v notranjosti države jiovsod slana.
Kitajska vlada
se namerava preseliti
Šaughaj, 16. nov. AA. (Havas.) Nankinska vlada je sklenila, da se preseli v Sečunn.
Po bojiščih
Po vesteh iz šanghaja, napredujejo japonske čute precej hitro proti Nankingu. Kitajci se povsod umikajo ter se IkkIo ustavili na zadnji kitajski obrambni črti, ki leži kakih 20 km pred Nankin-gom. Posamezne kitajske divizije imajo nalogo, da zadržijo naglo napredovanje Japoncev, da bi na tn način lahko pravilno zgradili zadnjo obrambno črto. Dela za obrambo bodo končana najpozneje v 10 dneh. Jat>onske motorizirane sile so sedaj v polnem pokretu, prav tako pa tudi japonska letala brez prenehanja obmetavajo z bombami prometne zveze, po katerih se Kitajci umikajo.
V Sanghaju še vedno gori kitajska četrt, ki je doslej še niso mogli pogasiti. Verjetnost, da se požar razširi na francosko kolonijo, je sedaj zelo majhna, ker so v tej koloniji porušili nekaj hiš, preko katerih bi se lahko požar prenesel tudi na francosko kolonijo.
S severnega bojišča prihajajo vesti, da bo te dni prišlo do velike bitke ob železniškem križišču Tiencin - Nanking vs< do Rumene reke.
Zaradi naglega kitajskega umika so japonske baterije na raznih krajih izgubile zvezo s poveljstvom. Japonska letala preiskujejo, kje se nahajajo kitajski oddelki in kaj pripravljajo.
Japonska odpoveduje tihomorsko pogodbo
Tokio. 16. nov. b. Zaradi deklaracije, ki je bila včeraj sprejeta na bruseljski konferenci, je pričakovati, da bo Japonska jutri odpovedala washing-tonsko pogodbo.
Zlato beži iz Kitajske
London, 16. nov. b. »Dailv Telegraph« poroča, da no v London prispeli trije transporti kitajskega *lata t vrednosti več milijonov funtov. Prifaknjejo nadaljnih transportov. V kitajskih krogih računajo, da bo kitajska vlada poslala večje množine »lata »udi r Ameriko.
Posredovanje Amerike
ftashington, 16. nov. A A. DNB: Tukaj krožijo vesti, da se bo USA odločila za posredovanje v sporu na Daljnem vzhodu, toda ne ▼ sodelovanju
z drugimi demokratskimi državami, ampak v stiku z DN. ki mora sedaj obravnavati sklepe tihomor-
Truplo MacDonalda
na pota v Evropo
Pariz. 16. nov. AA. (Havas) Iz Hamiltona na bermudskih otokih poročajo, da je bila tam včeraj prva služba božja za pokoj duše Ranisaya Mac-Donalda. Krsto z Ramsayom MacDonaidom so najprej prenesli s parnika v katedralo, nato pa postavili častno stražo častnikov okoli krste.
ske konference v Bruslju. Du tedaj pa USA ne mislijo na niknke sankcije proti Japonski, zlasti ne na prepoved uvoza v Japonsko ali pa na notranji bojkot japonskega blaga.
Japonska prizna posredovalce-če ji priznajo, kar si je osvojila
Tokio, 16. nov. A A. Havas: Predsednik vlade princ Korioje je izjavil dopisniku Havasa, da ni pričakovati, da bi se sovražnosti kmalu ustavile. To tudi ni odvisno od japonske vlade, ampak od vlade v Nankingu, ki še nič noče pokazati, da bi se hotela ukloniti. Japonska pa tudi zahteva, da se Kitajska uradno priključi k protikomunističaemu bloku. Vendar pa Japonska želi, da se zatre vpliv komunistov ua vlado sanio in v vladi sami.
0 posredovanju drugih driav je princ Konoje rekel, da Japonska tega posredovanja ne želi, vendar pa ne bi takega posredovanja odklonila. (c bi tuje velesile računale s dejanskim stanjem.
Zakaj? — Zato!
V	>Jutru< se g. tovarnar Lajovie pritožuje, da <*> mu neznanci umazali hišo t napisi proti Sokolu ter obljublja 600 din za tistega, ki odkrije te >po-baline«.
V	nedeljo pa smo culi na zborovanju Delavske zbornico mnogo pritožb o postopanju tovarnarjev z delavci, med drugimi tudi pritožbo o nekem ljubljanskem tovarnarju, ki je zapovedal, da bo vaak od njegovih delavcev in delavk, ki v 24 urah ne bo včlanjen v >Sokoluc. takoj odpuščen. Res sta bili odpuščeni dvo delavki, ki sc nista mogli izkazali s sokolsko legitimacijo, ki pa sta bili drugače v istem podjetju zaposleni po 7 in 9 let. Mnenja smo. da bi morala Sokolska zveza to zadevo urediti ter izključiti iz svojih vrst tega tovarnarja, kor je grobo kršil program sokolskih organizacij, ki je — vsaj po pravilih — zgrajen na svobodi in demokraciji 1
Govornfk. ki je to govoril na seji Delavske zbornice, je bil g. Lombanlo, ki nam je podprl naše že dolgo znane informacije. Te informacije so nam prinesli že poprej v naše, uredništvo delavci iz Šiške. Vse te informacije se ujemajo, da je ta tovarnar, ki grozi z odpustom svojemu delavstvu, če se ne včlani v -».Sokola«, g. Milivoj Lajovie sam. Besedo ima sedaj Sokolska zveza!
Osebne vesti
Belgrad. 16. novembra. A A. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II z ukazom kraljevskega namest-ništva in na predlog pravosodnega ministra so povišani v \. skupino 1. stopnje: Jože Prijatelj, državni tožilec v Novem mestu; Franc Sever, na mestnik državnega tožilca v Mariboru, Franjo Ver-lič, sodnik okrajnega sodišča v Celju, in Josip Fajfer, starešina okrajnpga sodišča v Kranju.
V	5. skupino: dr. Leon Pompe, namestnik državnega tožilca v Ljubljani; Dušan Pipenbacher, sodnik okrajnega sodišča v Ormožu; dr. Alojz Fin-žgar, sodnik okrajnega sodišča v Celju; Teodor Tominšek, sodnik okrajnega sodišča v Slov. Bistrici; Alojz Smid, sodnik okrajnega sodišča ▼
Kralji potujejo
Ako kralji potujejo, imajo tudi časnikarji dovolj posla. Trenutno sta na (>otovaiiju dva kralja, oba iz Balkana, da se osebno informirala na odločilnih mestih Evrope, kakšen je politični položaj. Tako grški kralj Jurij, kakor bolgarski kralj Boris sta zelo raztegnila čas svojega bivanja v Parizu in Londonu. Pri tem nismo v zmoti, ako mislimo. da so zlasti razgovori v Londonu zelo velikega pomena. Znano je, da se ntora' grški kralj za svoj prestol v prvi vrsti zahvaliti angleški pomoči. Znano je tudi, s kolikimi težavami se je moral takoj po prihodu v Grčijo boriti. Razumljivo je, da dežela, ki so jo toliko časa pretresali hudi notranji boji, ne bo ntogla še lako hitro doseči ravnovesja. Notranje težave, s katerimi se mora boriti grški kralj in nova Grčija, bi ne bile morda tako težke in nevarne, če se ne bi v njih zrcalile velike zunanje-politične napetosti. Za vsako državo, ki hoče imeti besedo v Sredozemlju, je Grčija zanimiva dežela. Angleška politična smer. ki jo zagovarja kralj Jurij, ima nasprotnika v mogočnih zunanje-političnih faktorjih, ki se seveda skušajo vmešavati tudi v domačo politiko Grčije. Anglija pa ravno v sedanjih kritičnih časih zelo računa na grško oporišče. Kralj Jurij bo torej mogel v Londonu pripovedovati marsikaj zanimivega. Verjetno pa bo še bolj zanimivo ono, kar bo v Londonu zvedel.
Bolgarski kralj Boris je razglasil, da ima njegov obisk ▼ Angliji zaseben značaj, to se pravi, da ne želi, da bi se o njegovem obisku mnogo pisalo. Sicer pa se od noben? strani ni zanikalo, da gre za važne politične razgovore. Kratke vesti v listih so napovedovale, da želi kralj Boris v prvi vrsti doseči vojaško enakopravnost Bolgarije. Kralj Boris se je zadnja leta mnogo trudil, da povedo politiko svoje dežele v mirne vode iu da vzbudi zaupanje tako pri sosedih kakor pri velesilah. S to legitimacijo ho skušal brez dvoma za Bolgarijo pri zapadnih velesilah čim več doseči. Čeprav je v tesnih družinskih zvezah z italijansko vladarsko hišo in njegova država v prijateljskih odnosih z Italijo, se mu je vendar zdelo kot realnemu politiku potrebno, da predloži svoje želje tudi v Parizu in Londonu. In o kralju Borisu je znano, da je spreten in razumen politik, ki zelo spretno usmerja bolgarsko državno politiko (K) veliki katastrofi, ki jo je zmlela v svetovni vojni.
Tudi romunski kralj Karel je te dni potoval in sicer je bil lovski gosi češkoslovaškega državnega predsednika Beneša. Češkoslovaški listi so ob tej priliki soglasno poudarjali, da ne gre toliko za lov, kakor za politične razgovore. Nazadnje je politična uprava obvestila javnost, da je romunski kralj nn celi črti za konstruktivno sr<>d-uje-evropsko politiko. To je treba tako razumeti, da je sedaj tudi Romunija pripravljena rešiti težave, ki so med njo in Madžarsko. V tem smislu je učinkovito vplivala tudi zapadna diplomacija v Bukarešti.
Belgijski kralj
na Angleškem
London, 15. novembra. A A. fReuter) Belgijski kralj Leopold se je pripeljal s parnikom Princem Albertom v Dover, od ondod bo pa nadaljeval "oinjo v London. Obisk belgijskega kralja je urad
nega značaja. V pristanišču je kralja sprejel vojvoda Gloucestrski v družbi belgijskega londonskega poslanika. Po krajšem postanku v Dovru se je kralj Leopold z vojvodo Gloucestrskim in spremstvom tKlpeljal g posebnim vlakom v London.
Sprejem v Londonu
Popoldne ob 15. uri jc belgijski kralj Leopold III. prišel v London. Na postaji Victoria ga ie čakala angleSka kraljevska dvojica z vojvodo Gloucestnskim. Na postaji so bili še predsednik vlade sir Neville Chamberlain, notranji minister Hoare in še drugi člani vlade, Prvi je pozdravil kralja Jurij VI, nakar je kralj pristopil h kraljici in ji poljubil roko. Nato oo mu bili predstavljeni vsi odličniki, nakar jc kralj obšel častno četo.
Nato se jc pred kolodvorom razvil dolg in veličasten sprevod. Kraljeve vozove 60 spremljali kraljevi gardisti na konjih, ki jih je vodil vojvoda Gloucestrski, ki je tudi jahal. Gost špalir občinstva jc gledal sprevod in burno vzklikal gostu in svojima vladarjema.
Pariz, 16. nov. b. Zaradi obifika belgijskega kralja Leopolda trdijo tukajšnji politični krogi, da bi moglo priti do nove lokarnske konference.
Slovenjem Gradcu, Viktor Prohina, sodnik okrajnega sodišča v Novem mestu; Vatroslav Tratnik, sodnik okrajnega sodišča v Radovljici; dr. Rudolf Kljovski, sodnik okrojnega sodišča v Novem mestu; dr. Ljudevit Gruden, sodnik okrajnega sodišču v Novem mestu; dr. Milivoj Ilešič. sodnik okrajnega sodišča v Logatcu, Odon Planinšek, sodnik okrajnega sodišča v Kozjem.
V 6. skupino: Bogdan Merhnr. sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti; Josip Rozer, sodnik okrajnega sodišča v Črnomlju; Viktor Svetel, sodnik okrajnega sodišča v Šoštanju; dr. Stanislav Leskovic, sodnik okrajnega sodišča v Kamniku; Franc Petrca, sodnik okrajnega sodišča v Kranju; Martin Perošek, sodnik okrajnega sodišča v Kostanjevici; dr. Ivo Dougan, sodnik okrajnega sodišča v Krškem, in Stanislav černič, sodnik okrajnega sodišča v Metliki.
Za kasacijskega sodnika Stola 6edtnorice. oddelka B, je imenovan Anton Kuljiš, apelacijski sodnik istotain.
Belgrad, 16. nov. m. Postavljena sta Janez Vole za uradniškega pripravnika in Avguštin Mihevc za kvalificiranega delavca pri' kurilnici v Ljubljani.
Postavljen je za asistenta v ljubljanski bolnišnici v VIL skup. dr. Vladimir Milavec, sekundarni zdravnik VIII. skup. Prestavljeni so: Dragomir Cvetkovič, pomožni monopolski kontrolor tobačne tovarne v Senju, za pomožnega kontrolorja v tobačno tovarno v Ljubljani, Dragotin Politzer, pomožni monopolski kontrolor tobačne tovarne v Ljubljani, za pomožnega monopolskega kontrolorja tobačne tovarne v Travniku, in Alojzij Novak, monopolski oficial tobačne tovarne v Ljubljani, za monopolskega oficiala v Senj.
Novi šolski nadzorniki
Belgrad, 16. nov. m. Postavljeni so novi okrajni šolski nadzorniki v Sloveniji: za radovljiški okraj Boris Grad, učitelj na Bledu, za drugi šolski mur-skosoboški okraj Aleksander Nerin, učitelj v Gon-čanih, za drugi celjski šolski okraj Ambrozij Rusjan, učitelj v Ptuju, za drugi šolski okraj v Mariboru Anion Senica, učitelj, dodeljen prosvetnemu miuislrstvu.
Novi ravnatelj Avafe
Belgrad, 16. nov. AA. Z odlokom upravnega odbora agencije Avale d. d- Belgrad, je na mesto g. dr. Svetislava Petroviča izvoljen za novega ravnatelja agencije g. Milan Stoimirovič-Jovanovič, ravnatelj »Samouprave«.
Predavanje g prof. Kocbeka
Katol. društva Danica Zarja in Savica prirejajo predavanja ob ponedeljkih ter je ta ponedeljek predaval prof. E. Kocbek o boju proti komunizmu. Vsa prireditev je bila malo posrečena. Burna debata, ki se je vršila nied dvema toboronia akademikov, je nudila čuden užitek raznim levičarskim elementom.
Kocbekova ideologija je v nekaj stavkih ta-le:
Antikomuuistično borbo spretno organizirajo fašisti in kapitalisti, in sicer pod krinko obrambne borbe za krščanstvo: tako spravljajo kristjane v antikomunistične jarke. Kristjani so dosti naivni, da jim nasedajo. Pravo krščanstvo pa je le ljubezenska resničnost, ne pa antikomunistična ideologija; zato se uaj krščanstvo z ljubeznijo iu socialnim udejstvovanjem bliža novemu človeku, kakor si ga komunizem zamišlja. Ne boj, ampak življenje po krščanskih načelih, ločitev od vsake fašistična reakcije, duhovna sredstva, izgradba novo družbe: so prava sredstva v boju proti komunizmu.
Nas borba fašizma proti komunizmu ne zanima, mi katoličani vodimo samostojen boj pod vodstvom Cerkve preti onemu komunizmu, ki je organizirano brezboštvo in ki hoče izbrisati vsako sled demokracije v diktaturi proletariata.
Kocbekova izvajanja o krščanstvu iu krščanskem življenju so le deloma pravilna; deloma pa so utopija človeka, ki prebira zanimive teoretične razprave neživljeujskih ideologov. Sovražniku, ki povsod, kjer ima moč, uničuje vse osebne vrednote in ima za cilj uničenje vse krščanske kulture, ki v svojih izjavah uapoveduje najhujše nasilje, moramo odgovoriti s silobranom. Ali misli g. Kocbtk, da se res vsa Evropa, vsi narodi, Rimsko-katoliška cerkev, druge krščanske konfesije motijo, ko vendar vse na lastnem telesu takorekoč začutijo nevarnost te strašne kuge iti se je morajo braniti, pač ne samo s pasivnimi čednostmi, ampak tudi s pozitivnimi sredstvi?
Španski škofje pravijo v svojem skupnem pastirskem pismu, da je imela državljansko-vojaška vstaja na dnu narodne zavesti dvojno korenino: domoljubjo in verski čut, ki je vstajo smatral kot jamstvo za ohranitev vere in da v Španiji ni drugega upanja za dosego pravičnosti in mirit kakor v zmagi nerodnega gibanja.
Kocbekova izvajanja so bila torej v bistvenih točkah zgrešena.
Belgrad, 16. nov. m Na današnji seji ministrskega gospodarskega odbora je bil podaljšan rok za vlaganje prošenj v smislu ure
obe o zaščiti denarnih zavodov od 25. novembra 19^7 za tri mesece, to je do 25. februarja 1958.
Mahanje po centralizmu
JNS je že dve leti v opoziciji, že dve leti! >Jutro« je glavno glasilo JNS za vso državo iu. potem takem tudi v opoziciji. »Jutro«, to bahaško in naduto »Jutro«, vedni zagovornik surovega or-junstva in zarotniškega pofarslva pa v opozicijil In to že dve leti in že tretje teče r.brez upa zmage«. Kaj takega ta družba, ki je nekdaj s tako gotovostjo stikala glave in sestavljala »črne liste«; in na zemljevidu iskala otoke po Jadranskem morju, kamor je nameravala za vedno preseliti vse. neuklonljive može b. Slovenije, ni pričakovala. Po dveh letih so izprevideli, da so zato tako neizprosno padli v opozicijo, ker so na vladi preveč trmasto in kljub znanemu odporu zagovarjali in izvajali centralizem; zato sedaj hočejo napraviti obraz spokornika in skušajo dopovedati, da oni niso več za centralizem in da bi ga sedaj takoj odpravili, če le samo enkrat še dobe oblast v roke; le enkrat še JNS na višave, pa bo centralizma takoj konec. In ljudje naj bi JNS pomagali, samo sedaj še, potem si bo ilak z odpravo centralizma pridobila tako splošno priljubljenost, z vlado pa tako oblast, da se ji ne bo nič več treba bati za ljudske množice, čeprav od centralizma morda 5e kaj ostane. Tako je torej prišlo do tega. da je JNS, z njo seveda tudi »Jutro«, proti centralizmu. Ker pa je ta družba politični oče centralizma, njegov najzanesljivejši zagovornik in varuh, jim posel nič kaj ne gre od srca; loda v opoziciji so, ljudstvo je tudi proti centralizmu, torej je tudi JNS proti centralizmu, da bi bilo videti, kakor da je z ljudstvom. Ker pa se ima JNS za ves svoj obstoj, za vse svoje delo in največjo moč, kar jo je kdaj imela, zahvaliti edinole centralizmu in samo nanj skrivaj še stavi svoje upe, se seveda tako bori proti njemu, da ga ne bi zadela v smrt, ga tako odpravlja, da bi ne bil odpravljen, tako hoče vse izpremeniti, da bi se nič ne izpremenilo. ali pa kvečjemu, da bi se centralizem spremeni! v unitarizem. Skratka, JNS in r. njo njeno glavno glasilo »Jutro« z mokro cunjo maha po centralizmu, ker ve, da ga to ne boli.
Isti dan — v nedeljo — ko smo mi napisali
Drobne domače in tuje
Škofje v Belgrada
Belgrad, 16. nov. m. Semkaj so dopotovali zagrebški kondjutor dr. Alojzij Stepinac, splitski škof dr. Kvirin Bonefačič in grško-katoliški škof iz Križevcev dr. Dionizije Njaradv. V raznih cerkvenih zadevah so posredovali pri več ministrih. Dopoldne so bili sprejeti pri ministru dr. Kreku in prosvetnem ministru Magaraševieu. /n sprejem so se prijavili tudi pri vseh ostalih ministrih ter predsedniku vlade dr. Stojadino-viču. Prav tako so zaprosili za sprejem tudi pri kralj, namestnikih. V Belgradu bodo ostali najbrž še dva dni.
Belgrad, 16. nov. AA. Danes od 10.10 do It.15 je prosvetni minister sprejel v svojem kabinetu nadškofa koadjutoria dr. Stepinea in škofa dr. Bonifačiea in dr. Njaradija.
Gospodje škofi so izročili več spomenic, ki se nanašajo na vprašanje šolskih knjig in pouka v verouku in na ureditev službene dobe vero-učiteljcv, ki so jo preživeli v župniški službi.
Prosvetni minister jo v razgovoru z zastopniki visoke katoliške duhovščine izjavil, da bo v okviru zakonskih določb ustregel njihovim željam.
Novo zasedanje skupščine
Belgrad. 16. nov. m. Na podlagi ustavnih določil mora finančni minister izročiti skupščini proračun za 1938-30 najdalj do 20. novembra. Kakor izvemo, bo finančni minister to svojo dolžnost izvršil do kotica tega tedna.
Skupščina jc sklicana za 23. t. m., da izroči proračun finančnemu odboru, ki ga bo nato takoj začel proučevati, tako da hi skupščina proračun lahko v rednem roku proučila.
Zastopniki AA v Belgradu
Belgrad, 16. nov. m. Včeraj in danes sta se. mudila v Belgradu delegata Akademske, akcije za spopolnitev ljubljanske univerze, predsednik Franc Fišer in akademik Hinko Lobe. Sprejeta sta bila pri notranjem ministru dr. Korošcu, prosvetnem ministru Magaraševieu in ministru dr. Kreku.
Težka letalska nesreča
Ostende, 16. nov. c, Pet članov bivše kraljevske družine hesensko-bavarske je med žrtvami, ki so zgorele danes med letalsko prometno nesrečo. Letalo belgijske letalske družbe sc je zadelo ob tovarniški d'muik, ko je hotelo med gosto meglo pristati.
Med žrtvami so veliki vojvoda Jurij heeensko-Ibavarski, njegova žena bivša princesa Cecilija grška in danska, njih dvoje otrok in stara velika vojvodinja mati hesensko-bavarska. Zgorelo jc enajst o6eb.
Člani te vladarske rodbine so bili na poti v London, kjer bi se udeležili poroke princa Ludvika hesenskega, ki jc brat velikega vojvode in socialni ataše na nemškem veleposlaništvu v Londonu. Poročiti hi se moral v soboto z Margareto Camobell Geddes, hčerko sira Auijlanda. Princ Ludvik je bil že na letališču v Croydonu, kjer ie čakal na sorodnike, ko so mu sporočili, da se jc letalo ponesrečilo in da so vsi mrtvi.
Nemški delavci v Italiji
Neapclj, 16. nov. AA. (Štefani) Davi sta prispela iz Genove dva velika nemška parnika s 1800 nemškimi delavci. To je druga skupina 30.000 nemških delavcev, ki obiščejo Italijo.	'
članek o »skaženem in pravem narodnem edin-stvu«, iz katerega je vsak mogel spoznati, da uaše narodno edinstvo temelji na Slovencem, Hrvatom in Srbom skupni državi, jns-arsko narodno edin stvo pa na nasilni želji za posrbljenjem Jugoslavije, je »Jutro« tem vprašanjem posvetilo cel uvodnik. Začelo je z narodnim edinslvom in končalo s centralizmom, ker so res ta vprašanja med seboj zelo povezana. O narodnem edinstvu pravi, da »moramo občutili, da smo eno po krvi«. Tako ijas je ta tabor, iz katerega so izšla vsa nasilja nad posamezniki in narodom, zopet proseuetil » svojimi »moraš« in še »moraš občutiti«: moraš občutiti, da si svoboden, moraš občutiti, da si zadovoljen, moraš občutiti, da smo eno po krvi. Če pa vsega tega ne moieš občutiti, boš moral občutili bič, ki ga bo vihtel nad teboj ta, ki narekuje, kaj moraš občutiti. Tako JNS ne mara priznati tistega narodnega edinstva med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki je bilo že davno pied »Jutrom«, ampak hoče s temi »moraš,- izvesti svoje narodno edinstvo.
Ker pa tudi »Jutro« ve, da so med Slovenci, Hrvati in Srbi neke razlike, »ki jih ni mogoče zabrisati z nobenimi zakonskimi ali administrativnimi ukrepi«, daje navodila, kako naj gre naprej: »nihče ne sme bit, nasprotnik razvijanja kulturnih in drugih dragocenih posebnosti uiti pri Slovencih, niti pri Hrvatih, niti pri Srbih.« Razvijanju posebnosti torej JNS blagohotno ne nasprotuje, čeprav s tem že pove, da tega ona ne bo podpirala, v naslednjem stavku pa takoj pove, da se s tem ne smejo »povečevati obstoječe razlike«, čeprav so »v mnogočem dragocene sestavine naše nacionalne strukture«. Tako torej ta ubogi »jugoslovenski narod« res ne ve, kaj naj s svojimi »dragocenimi posebnostmi« in »dragocenimi sestavinami« počne: razvijati jih sme, pa vendar tako, da se razlike ne bodo videle in po tistem »Jutrovem« receptu moraš občutiti, da jc tako prav... Ali se »Jutro« še spominja, da se pod gospodstvom JNS diktature v Sloveniji niti ni smela zapisati beseda, da smo Slovenci uarod?
Še bolj nerodno se suče »Jutro«, ko mora
fovoriti o centralizmu samem. Najprej naštevu, a j vse mora biti centralizirano: »gotovih panog ni mogoče drugače voditi kakor enotno, potreba enotnega pravnega sistema, enotno zakonodajstvo. enotno vodstvo glavnih panog naše nacionalne politike«, itd., vse drugo pa se lahko prenese na »pokrajinsko zakonodajo«. Tako se vsi centralisti v opoziciji bore pioti centralizmu. Najprej povedo, kaj mora ostati centralizirano, potem pa v meglenem obrisu nakažejo, kaj bi bilo lahko tudi decentralizirano. Pravi nasprotnik centralizma pa ne bo najprej govoril, kaj si mora centralizem pod krinko skrbi za državo pridržati, ampak bo najprej povedal, kaj mu morajo pokrajine za svoj lasten blagor iztrgati, njegovo je potem še vse. kar mu ostane. Toda »Jutro« poje pesem o nesrečnem centralizmu le. v opoziciji in tako, da nn bi propadel zares. Zato tudi zakriva pravo sliko s trditvami, kakor: »Centralistični sistem daje tudi na gospodarskem polju slabe in škodljive rezultate.« Ob proslavah v južni Srbiji smo nekajkrat pod ironičnim naslovom »Dobra stran centralizma« povedali, kako silno so nekatere pokrajine zgolj po zaslugi neizprosnega centralizma v zadnjih letih napredovale. Vse te pokrajine bodo dejale, da »centralistični sistem daje na gospodarskem polju dobre in koristne rezultate«. Toda »Jutro« pač ni za odpravo centralizma, zato tudi ne mara podati prave slike, češ, centralizem je itak slab in škodljiv, zato ga ne bo težko odpraviti, zato se tudi nikar tako ne zaletavajte vanj. Ne upa pa si povedali, da bo proti centralizmu treba še trde borbe, preden bo padel, ker mu padca ne želi. Sicer jo pa »Julrut samemu ob koncu tega nedolžnega napada na centralizem ušlo priznanje, da je vse to le zarad' tega, ker je z zagovarjaujem in izvajanjem centralizma v prejšnjih letih izgubilo vso priljubljenost, ki mu je sedaj, kakor so njegovi lastniki sami razočarano ugotovili, tako straS-rio primanjkuje. Pravi namreč kakor za slovo: 'Težko je reči, katera rešitev tega vprašanja bi naj bila najprimernejša.-: Lepše se to mahanje po centralizmu pač ni moglo zaključili. Klavrnost te borbe kaže, da je zgoij /ačnsna in da se oSetje centralizma nikdar ne bodo poslovili od njega.
TUKAJ
se pojavljajo prvi znaki!
Ali se morajo okoli ust, okoli oči in na sencih opaziti prvi znaki, ki 1» pričajo da vene Vaša mladost?
Na ženi se ni treba nikoli videti koliko je stara, ako se pravočasno neguje in uporablja dobro kremo. Elida krema Ideal odstrani male gubice in nečistoto kože. Ona vsebuje hamamelis, kateri poživi in obnavlja kožo. Kdor redno uporablja to kremo, ostane mlad, ostane lepi
ELIDA KREMA IDEAL
Bled je dobil novo šolo
Včeraj opoldne je v ljubljanskem frančiškanskem samostanu odšel v večnost p. Regalat. Kdo ga je poznal, razen najmlajših! Obraz izrazit, kakor je bil telesno majhen in droben, je ta obraz dajal vsej osebnosti poudarek tako močan in poseben, da si dobro vedel — to je človek, ki je ves izklesan, ves do zadnjih podrobnosti izbrušen.
Pokojni p. dr. Regalat Cebulj, O. F. M. se je rodil v Kamniku 6. nov. 1875. Tam je vzljubil frančiškanski red in tam mu je vznikla ob oltarju, kjer je stregel, tiha želja postati duhovnik Gospodov. Študiral je v Ljubljani, bil je odličen študent, priden in marljiv, kakor vse življenje. V red je stopil 17. okt. 1895 in 12. nov. 1899. je položil slovesne obljube, dve leti nato 25. julija 1901 je prejel maš-niško posvečenje. Ta dan je ljubil kot največji svojega življenja. In zares je bila Evharistija poslej gibalo njegovega dela in življenja. Sacerdos Christi — to mu je bila največja čast in to biti vreden in ves, največja naloga. Prva služba je bila v Mariji Nazaretu v Savinjski dolini. Mnogo lepih spominov ga je vezalo na ta kraj, poleg iskrenega prijateljstva do p. Kembina. Od tam je prišel v Ljubljano za kateheta in kaplana. In to službo je vršil dolga, dolga leta. Vzgojil je več kot eno generacijo na dekliški meščanski šoli na Vrtači. In kako vzgojil. Njegove kateheze so bile izbrane, pretehtane in dovršene. Ponovno tudi priobčene. Kot govornik je zelo slovel, njegove duhovne vaje so bile priznane in poznane v nešteto redovnih hišah. V letih 1919—1923 je bil naš >magister clericorum theolo-gorum«. Prelepa so bila ta leta. Nikoli kasneje nisem imel tako izrazito toplega občutja: doma sem. Praznike smo doživljali v vsej globini — njegove duše. In kolikokrat sem ga našel klečečega,
Imamo že skoraj pol stoletja zavod za odgojo gluhonemih v Ljubljani. Stotine gojencev, ki so bili deležni izobrazbe v naši gluhonemnici, si služijo po domovini svoj vsakdanji kruh v najrazličnejših poklicih. Njihovi delodajalci so navadno polni hvale o izredni uporabljivosti teh delovnih sil, ki v mnogih pogledih (vestnost, natančnost, vztrajnost) celo daleč prekašajo polnočutne tovariše. Med bivšimi gojenci ljubljanske gluhonetnnice najdemo celo nekaj samostojnih obrtnikov, ki niso samo dobri mojstri, ampak tudi dobri davkoplačevalci. Mnogo se je o tem že pisalo in govorilo. Zadnje Čase obiskuje skupina naših šolanih gluhonemih različne kraje v Sloveniji z namenom, da pokaže najširšim slojem v živi besedi pomen in vrednost izobrazbe, ki jo nudi sodobna gluhonemnica. Poročila o teh obiskih pričajo, da se ljudje izredno zanimajo zanje in da se jih tudi povsod globoko dojmijo. Marsikdo, ki doslej ni mogel verjeti, da daje gluhonemnica svojim gojencem živ govor in z njim možnost neoviranega sporazumevanja s slišečo okolico, se je mogel ob teh nastopih prepričati, da je tak čudež vendarle mogoč. Človek bi mislil, da smo po vsem tem izgubili še zadnje neverne Tomaže in da bo enkrat za vselej konec srednjeveških zablod, ki so gledale na vsakega gluhonemega kot na manj vredno bitje in mu odrekale pravico, da bi se smel kdaj prištevati med polnovredne člane človeške družbe. Žal, da smo od lega lepega upanja še vedno zelo daleč.
Nedavno se je obrnila na Podporno društvo za gluhonemo mladino bivša gojenka naše gluhonem-nice tam nekje od bistre Savinje, da bi jo spravili h kaki šivilji. Očeta je izgubila v vojni, letos pa je zgubila še mater, s katero sta 6e skromno preživljali ob podpori, ki sta jo dobivali po padlem očetu in ki je z materino smrtjo tudi ugasnila. V svoji prošnji je izrazila željo, da bi se izučila za šiviljo, pa da bi ji društvo v ta namen oskrbelo šivalni stroj, ker je brez tega nobena šivilja ne vzame v uk. Društvo je zaprosilo pristojno občino za tozadevna r>oja6nila in prejelo naslednji odgovor: Gluhonema B. M. je danes popolna sirota ter brez vsakega premoženja. Zadeva glede nje vajenštva pa je taka, da se vsaka šivilja gluhoneme vajenke brani, ker se z njo ne more sporazumeti ter bi ji pri vajah, posebno na šivalnem stroju naredila skoraj gotovo več škode kakor pa koristi. Dalje pa je danes za vsako obrt zdravih in povsem sposobnih vajencev več ko zadosti na razpolago, zato takšna manj sposobna sploh ne more priti na vrsto. To je v glavnem vzrok, da je nobena šivilja ne mara sprejeti v uk.
Tako torej. Sirota, ki se je osem let trudila v gluhonemnici, da si najde priliko za samostojno preživljanje in da ne bo svoji okolici v dosmrtno nadlego, je zdaj na cesti in ne najde žive duše okrog sebe, ki bi ji nudila potrebno pomoč. Ali naj brezdušno pogine za plotom? Poznamo celo vrsto bivših go.jenk gluhonemnice, ki 60 se izučile za šiviljo, ne da bi jim bilo treba imeti kot vajenkam lasten šivalni stroj. Nobena mojstrica se ni imela prilike pritoževati, da bi ji napravile kaj več škode nego polnočutne vajenke. Nasprotno, kjer si je mojstrica vzela v prvih dneh malo truda, da je giuho-
preelišal je trkanje, na klečalniku, pri pisalni mizi pravtako kleče — študiral je sv. Pavla, ki ga je pozaial kot malokdo.
L. 1923 postane po smrti p. Marijofila, provin-cialni vikar, 1925 je izvoljen za provinciala in 1928 ponovno. Tako je vršil nalogo provincialnega ministra skozi dobo 6 let. Vmes pa je vstala mogočna cerkev sv. Frančiška v Šiški, — njegovo delo in njegova ljuba skrb. In mojstra Plečnika — kako ga je spoštoval, ljubil in čislal. Odsvetovali so različni ljudje — kaj hočete s tako cerkvijo — pokojni pa je ljubeče vztrajal ob zamisli mojstra in danes, kako je lepa ta mojstrovina!
Konec leta 1932 je prišla iz Rima vest, da je p. Regalat imenovan za apostolskega penitenciarija (glej Slov. 1933. št. 2.) Odšel je na to odlično in odvorno mesto pri baziliki sv. Janeza v Lateranu. Toda podnebje ni bilo zanj — moral se je vrniti. Zopet je prevzel svoje delo — vodstvo kongregacije za gospodične, ki jo je vodil nad 30 let, vodstvo kongregacije akademikov in njegova najljubša: kon-gregacija seniorov. Kolikokrat ga cel teden nismo videli na hodniku, v j>onedeljek je vstal in odšel v kapelo, da govori seniorom. Lansko leto je na željo g. knezoškofa prevzel še kongregacijo akade-iničark. Vse to zahteva dela in žrtev in ljubezni.
Vsega tega se ni plašil. In jx>trebna je za to globina znanja. To si je neprestano pridobival. Kdo ga ni tedaj občudoval, ko je v letih 1920-21-22 študiral za doktorat, ko je poleg šole, tedensko je imel po 30 ur tu in tam, zvečer še našel čas za študij, za drugo delo. Tedaj je spisal svojo disertacijo: »Jan-zenizem in frančiškani na Slovenskem« (izdalo »Cvetje«). Pisal je veliko v sVero in življenje« — v »Cvetje« — zadnji članek je bil posvečen spominu t nadškofa dr. Jegliča. In še nekaj ne smem pozabiti: bil je vzoren spovednik. Za časa njegovih katehetskih let je bila njegova spovednica močno oblegana, pozneje ni bil več toliko v cerkvi, pač pa je v svoji sobi bil duhovnikom dober in ljubeč svetovalec in pa skrben zdravnik. Zadnje dni je v pol-snu še večkrat odvezo delil. Včeraj mu je roka za vedno omahnila. Počivaj v miru — dobri p. Regalat, Jezus, veliki duhovnik, naj bo Tvoja radost in plačilo brez konca.
Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, dne 18. novembra ob 9 dopoldne s jx>grebno sv. mašo.
—n—c.
Bled, 16. novembra.
Vprašanje osnovne šole na Bledu je že več kot 10 let zelo pereče. Dosedaj sta se uporabljali za šolski pouk dve 6tavbi, ki sta pa precej daleč ena od druge. Prva stavba je bila stara osnovna šola, ki pa je bila premajhna, tako da so tri razrede morali vedno namestiti v kako privatno hišo. Tako so bili sedaj nameščeni v starem župnišču pri cerkvi Dasi so bile že razredne sobe v prvi šoli zelo slabe in nehigienične, so bile sobe v starem poslopju župnišča naravnost obupne in so ustrezale vsemu prej kakor pa učilnicam.
Na rešitev tega važnega šolskega vprašanja se je pod različnimi župani gledalo različno. Delali 60 se razni načrti, ki so samo veliko veljali in ki vprašanja šole niso reševali zgolj s šolskega vidika. Od vseh teh načrtov in debat, kako bi se rešilo
nemi učenki točno ftokazala in odkazala njeno delo, se je mogla z njo prav kmalu in dobro sporazumeti in je dol>ila tako vajenko, ki si je boljše ni mogla želeti. Tako bi bilo brez dvoma tudi pri tej siroti, o kateri vemo, da je bila v gluhonemnici prav dobra učenka. Samo malo več srčne kulture pa malo manj predsodkov je treba. Nešolan gluhonemi je seveda obsojen, da 06tane vse življenje navezan na milost svoje okolice, šolan gluhonemi pa ima vse |x>goje, da se lahko uspešno udejstvuje v primernem poklicu in živi od poštenega dela svojih rok. Treba mu je to pač omogočiti ne samo iz krščanskega usmiljenja, temveč tudi iz stvarnih razlogov. Če bi se postavili vsi delodajalci na tako ozkosrčno, da že ne rečem brezsrčno stališče, kakor ga razodeva zgoraj navedeni odgovor občine, prav za prav izjava nekaterih šivilj v dotični občini, potem je škoda za ves ogromni trud, ki ga ima učiteljstvo v gluhonemnici in za stroške, s katerimi se ta človekoljubni zavod vzdržuje. Potem bi bilo tudi brez pomena, da kličemo že leta in leta po razširjenju naše tako tesne gluhonemnice, ki ima prostora komaj za tretjino gluhonemih otrok v naši banovini.
Prepričani smo, da ni nikogar med nami, ki bi hotel gluhonemim odrekati pravico do izobrazbe in da tudi ni nikogar, ki bi ne sočustvoval z njihovo trpko usodo. Mnogo lepih in ganljivih besed smo že culi v tem pogledu, ali to ni dovolj Treba je, da pokažemo svojo ljubezen do teh naših nesrečnih sobratov tudi v dejanjih. Tega nam pa še zelo manjka.
Zborovati 'e Kmečke zveze v Pi stanju
V nedeljo, dne 14. t. m., je imela Kmečka zveza zborovanje v Pilštanju. Takoj po prvi maši zjutraj se je v ljudsiki šoli zbralo okrog 150 ljudi. Zborovanje je otvoril g. Ant. Maček, predsednik krajevne Kmečke zveze, posestnik iz Lisične pri Pilštanju. Dal je besedo tajniku Kmečke zveze v Ljubljani g. Fincu, ki je jasno očrtal smernice dela Kmečke zveze in prikazal vsem navzočim, kako potrebno je, da postanejo slovenski kmetje njeni člani. Očrtal je tudi smernice dela slovenske kmečke mladine. V debati so prisotni, ki so prišli tudi iz Kozjega in Buč, kjer je letos toča napravila ogromno škodo, opisali potrebe kmečkega prebivalstva, ki zaradi strašne katastrofe, ki jim je uničila skoraj ves pridelek, živi v bedi. G. predavatelj jim jc pojasnil, kaj vse je Kmečka zveza že storila in kaj namerava še storili, da pomaga prebivalstvu v prizadetih krajih. Po dveurnem zborovanju so se zborovalci zadovoljni razšli.
Trbovlje
Za novo cerkev na Vodah. Da se započela akcija srečno dovrši, naj vsi molijo; tako so priporočali v cerkvi v nedeljo, ko so obhajali praznik patrona župnije sv. Martina.
Dušica Roiamarija — film, prirejen po romanu, ki izhaja ta čas v »Slovencu«, bo predvajal prihodnjo nedeijo kino Društveui dom.
šolsko vprašanje, pa otroci niso imeli nobene koristi in ostalo je kar vse pri starem.
Preteklo leto je zmagal pri občinskih volitvah odbor JRZ z dr. Benedikom na čelu. Novi župan dr. Benedik Janko, zdiravnik na Bledu, je takoj odločno, nepristransko ter nesebično vzel graditev šole v roke in je tako v kratkem času z najmanjšimi sredstvi dobil in uresničil najrealnejši in najboljši načrt. Sedaj je šolsko vprašanje na Bledu za več let zopet rešeno. Vsi potrebni prostori so se dobili na ta način, da so staro šolsko stavbo, ki leži na zelo lepem prostoru, dvignili za eno nadstropje in jo razširili, pa tudi notranje prostore so preuredili tako, da je sedaj šola kakor nova.
JP l i	........ . ■ ' ...................... ... .,..-....•■-■.■.-	. ; >:-,.
is
Celotna adaptacija in nadzidava velja okrog 450.000 din. Občina je krila to delno s posojilom pri SUZOR-ju v znesku 350 000 din, 25.000 din jc nakazal podpore gospod ban in 20.000 din je nakazal na intervencijo g. župana dr. Bencdika minister prosvete. Ostanek jc pa krila občina iz svojih sredstev.
Načrte za šolo je naredil pod nadzorstvom banovine inž.-arh. First Danilo, ki je tudi vodil delo. Mladi inženir je imel piri prvi stavbi dovolj sreče in srečno roko in mu lahko čestitamo. Zunanja oblika stavbe je rešena idealno in je pravo veselje, sedaj pogledati to lepo stavbo.
Šolske sobe kaikor tudi drugi deli v notranjosti so rešeni dovolj dobro, zlasti sobe imajo srečno lego in s tem krasne razglede. Razredi 60 sedaj dovolj veliki in zračni, tako da bodo sedaj otroci v tako lepe šolske prostore zahajali gotovo z večjim
Celje, 16. novembra.
.Danes so na zatožni klopi med tričlanskim senatom sedeli 37 letni Galof Mihael iz Marija-Gradca, 22 letni Tašker Lovrenc in njegov brat Jožef od Sv. Lenarta nad Laškim. Galof Mihael je bil že večkrat predkaznovan zaradi tatvine in se je poklicno že od leta 1925 bavil s tatvino. Skoraj vedno, ko je prišel iz zapora, v katerem je presedel že več strogih kazni, jc 6voja nepoštena dejanja nadaljeval. L. 1934 jc bil kaznovan na eno in pol leta robije. Lansko leto je bit arnne-stiran. Takoj pa je začel zopet s starimi navadami in je v letošnjem letu izvršil v laškem okraju celo vrsto večjih in vlomnih tatvin. Nekaj tatvin je izvršil tudi v mariborskem okraju. Vplival pa je tudi na znanca Taškarja Lovrenca in njegovega brata Jožefa, da 6ta ga začela posnemati in izvršila več kuriih tatvin v laškem okraju, Galof Mihael je kradel obleko, moko, pšenico, slanino in vse, kat mu je prišlo pod roke. Staro obleko je za nizko ceno proda! Taškarjti Jožefu in njegovemu bratu z opozorilom, da oblek ne smeta nositi k maši v Jurklošter. Po enotirnem posvetovanju je sodišče obsodilo Gaioia zaradi nepo-
veseljem, pa tudi starši bodo zadovoljni, da imajo njihovi otroci lepe higienične prostore. Tudi število razredov 6edaj popolnoma zadostuje. Nekaj razredov ima tudi vso opremo, kot klopi in omare, novo; v kratkem času se bo baje tudi za ostale razrede nabavilo isto novo. Seveda šola nima vseh pritiklin, kakor jih zahteva moderni šolsiki pouk, vendar zadostujejo za tukajšnje potrebe. Primanjkuje pa vsekakor šolski vrt. Šoli bi napravil veliko uslugo, če bi poklonil svojo zemljiško parcelo pred šolo g. Vovk Anton, posestnik z Bleda, zlasti še, ker se ta parcela uporablja le za košnjo in ne more služiti kot stavbišče. Njegova želja, da bi mu občina prepustila cesto za šolo v zamenjavo za ta svet, je vsekakor pretrd pogoj. Če bi 6e dobil še ta svet, bi tvorila šola s svetom pred šolo in s parkom lepo celoto, ki bi estetsko dvignila vso okolico.
Zupanu dr. Benediku je Bled dolžan zahvalo, da jc iz zanemarjenega in zapuščenega travnika pred šolo napravil lep park, ki sicer še ni dokončan, vendar je pričakovati, da bo do prihodnje sezone tudi to urejeno.
Bled je tako dobil primerno šolo in bo zato tudi hvaležen županu dr. Benediku. Pa tudi v ostalem je novi odbor, iz katerega pa so sedaj odstopili dva odbornika z županom, v tem kratkem času dovolj storil za napredek Bleda in tujskega prometa v vseh pogledih. Zahvaliti se je predvsem županu dr. Benediku samemu, ki pošteno in nepristransko vodi občino. Dr. Benedik je po 6vojem očetu značajen pristaš JRZ, ima pa nekatere kori-stolovske nasprotnike, ki sc nc ustrašijo najpo-dlejših sredstev, da bi mu škodovali. Ljudstvo pa je njihovo delo že obsodilo in ga bo ob prvi priliki zopet obsodilo.
Zbor zaupnikov JRZ v Tržiču
Tržič, 10. novembra 1937.
V ponedeljek ob 8 je bil v Rok. domu v Tržiču zbor zaupnikov JRZ (okrog 100 volivcev). Po izročilu o političnem položaju, ki ga je podal lajnik Tomazin je predsedujoči tržiški župan gospod Ma-jeršič predlagal, da se jx>šlje s lega zbora voditelju Slovencev dr. Korošcu zaupnica in odobravanje njegove politike. Zbor je ta predlog sprejel soglasno in z živahnim ploskanjem dokazal, da so osamljeni tisti, ki mislijo, da je mogoče voditelja naroda postaviti kar čez noč na samoto. Dokazal je neomajno zvestobo preizkušenemu voditelju dr. Korošcu, ki je za dobrobit slovenskega naroda tvegal svoje življenje med vojsko, ki se je za dobrobit slovenstva dal konfinirati v dobi prejšnjega režima. To je klic, ki je šel in bo šel od volivca do volivca, dokler bo voditelj slovenskega naroda dr. Korošec živel.
boljšljivosti in predkazni na 4 leta robije in 5 let izgube častnih pravic. I ašker Jože je kaznovan z 2 mesecema zapora, njegov brat lx>vrenc pa na 1 mesec in pol zapora, oba pogojno za dobo 3 let.
Ob eni se je zagovarjal pred istim senatom 37 letni delavec Golob Martin iz Blatnega vrha |)i i Jurkloštru, ki je že znan zaradi tatvin in je bil že večkrat kaznovati. V noči od 27. na 28. sept. letos je v družbi Jožefa Gregorčiča vlomil v kasto pri Francu Skorju v Malih Gorčičih pri Laškem in ukradel več obleke in obuvala, skupno v vrednosti 1270 din. Sodišče ga je obsodilo na 2 ieti robije in 3 leta izgube častnih pravic
Ob dveh se je pričela razprava proti 44 letni ciganki delavki rriš Mariji, ki je od 23. junija lanskega leta do meseca maja t. 1.. ko je bila 4 krat v brežiški bolnišnici ukradla mnogo perila in jedilnega orodja v vrednosti 1058 din. FriS živi s 70 letnim Roženi Josipom, 6 katerim je imela že 5 nezakonskih otrok. Obdolženka je dne 22. junija na sejmu v Sevnici nn prav jx>sel>no I>redr7cn način okradla sejmarje. Obiskala ie tudi več drugih hiš v Sevnici in jih okradla Sodišče jc Friš Marijo obsodilo na eno leto in 3 mesece strogega zapora in na 5 let izgube častnih pravic.
Naš odnos do gluhonemih
Stroge kazni za tatove
Izpred celjskega okrožnega sodišča
Drobne novice
Koledar
Sreda, 17. novembra: Gregorij Čudodelnik, škof: Šaloma, devica.
Četrtek, 18. novembra: Odon, opat; Roman, mučenec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod Franc 2irovnik, posestnik. Pogreb bo v četrtek ob 2 popoldne.
f Umrla je po daljši bolezni v Splošni bolnišnici ga. Adela P 1 u t i z Stožic pri Ljubljani. Zapušča soproga in troje nedoraslih otrok. Pogreb pojde izpred mrtvašnice, 17. t. m. ob 4 popoldne.
f Na Lobčku pri Višnji gori je mirno v Gospod« zaspala gospa Marija š k r j a n e c roj. Snoj. Pogreb bo v četrtek, 18. novembra ob 9 dopoldne na pokopališče pri 6v. Martinu pod Boštanjem.
-f- Prežganje pri Litiji. Na Ravnem brdu je timrla Jera Gale v lepi starosti 89 let. Pokojna je bila teta župana in člana ban. sveta g. Josipa Ga-leta. Rajnica je skoraj do zadnjega prihajala sleherno nedeljo 6 palico v roki k sv. maši kljub naporni, 1 uro dolgi poti in v 89. letu. Pivi petki v mesecu so bili njeni dnevi, katerih 6e je že vnaprej veselila in katere je prebila v molitvi. — Pokopana bo na župnem pokopališču Sv. Marjete na Prežganjem, danes ob 9.
Naj jim 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
—	Diplomiran je bil na juridični fakulteti bel grajske univerze g. Gojmir Sagadin, 6in dr. Štefana Sagadina, predsednika državnega sveta. —
Čestitamo!
—	Poročil se je sodni pripravnik pri mariborskem okrožnem sodišču g. dr Milan Lam-pret z gdč. Hildo Izgoršek iz Kranja. Mlademu paru iskrene čestitke!
IN ČESTITKA BO POSTALA RESNICA!
Pred vsem Ti žebm polna zdravia, Da bi se vresničile tc moje iskrene želje, sem naročila, da se Ti v bodoče pošlje v hišo vsak mesec po 1 škatlia Ovomaltine. Boš videl, kako dobro Ti bo dela skodelica Ovomaltine vsako jutro.
.Sorno z Ovomaltine se doseie Ovomaltinski uspeh UtotiioH xo to te preizkusili. prepričajte se tudi sami. Kupite Se danes škatljo zdravja — škatljo Ovomaltine! Dobi se povsod od Din 6'50 navzgor.
Dravsko polje
potre bu'e elektriko
Žc dalj ča6a se govori o elektrifikaciji Dravskega polja; škoda, da ne večinoma samo govori in skoraj Dič ne dela. V Sv. Marjeti na Dravskem polju jc osnovan sicer pripr. odbor za ustanovitev cleklr. zadruge, pa zelo počasi dela. Vendar je elektrifikacija Dravskega polja, kolikor ga je zapadno od Ptuja, potrebna in priliino lahko izvedljiva zadeva.
Južne vasi: Podova, Brezul«, obe Gorici, Strgonjca, Šikole. oboje Jablanje. Cirkovci, Mi-hovce, oboje Pleterje, Župečja vas, Sv. Lovrenc in Apače so razpete na daljavi največ 18 km, so velike in polne tozadevnih interesentov. Najbližji priključek bi bil na Pragerekem ali celo v Racah. Srednji in severni del bi pa dobil tok od daljnovoda Fala-Ptuj, kjer so vasi oddaljene od njega do 3 km, so pa tudi v skupinah (bivša občina Sv. Marjeta ali Dobrovci).
Zdajle v zimskem času naj sc sestavijo pripravljalni odbori tozadevnih zadrug, začasno, da ne bo takoj stroškov, kot odseki že obstoječih zadrug, društev, sosesk, občinskih odborov itd. in naj proučijo vse prilike, zlasti število interesentov ter število žarnic, seveda vse še brezobvezno, le zaradi proračuna. Vsi ti odbori naj stopijo med seboj v stik in naj skupno razpravljajo o tem vprašanju in o čim cenejši izvedbi. Na razpolago jc nekaj domače literature, zlasti pa brezplačno nasveti banske uprave, Kranjskih dež. elektrarn, elektrarne v Velenju in na Fali.
Stroški se zde v prvem hipu 6icer visoki; vendar je treba računati z brezplačnim delom, vožnjami, lesom, s podporo sosesk, občin in z bano-vinsko podporo. Preostanek se pa odplačuje na več, cclo na 10 let! Režijo mora prevzeti zadruga ali podjetje, ki dobavlja tok. V vsakem slučaju se potrebno posojilo amortizira r. nekakimi dokla-dami za potrošeni lok.
Za nastopajočo zimo predlagam, da 6e takoj po vseh teh krajih osnujejo v že obstoječih društvih itd. odseki, ki bodo proučevali začrtane naloge. Vsi ti odseki oz. odbori naj stopijo v skupno zvezo, zato da delajo vsi po enotnem načrtu Tudi se naj le ta osrednji odbor obrača po informacije, da bi delo hitreje napredovalo.
Takole informativno in organizatorično delo naj bi bilo v prihodnjem koledarskem letu dovršeno, iz pripravljalnih odborov bi sc razvilo nekaj elektrarnih zadrug, ki bi začrtano delo začele takoj izvrševati.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Frani-Josefovo« grenko vodo. ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična Oni. ki bolehajo na želodcu in črevih. pa pijejo »Franz-Joseiovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ofi. rc« S. hr J-lITi SS.
— Novinarski koncert na narodni praznik 1. decembra bo tudi letos, kakor že sedemnajstkrat, izredno pester in zanimiv. Prirediteljem novinarjem se je posrečilo pridobiti za koncert odlične umetniške moči. Sodeloval bo mladinski orkester Glas bene Matice pod vodstvom prof. Jeraja, ki bo izvaja! med drugim krasno Haydnovo Otroško simfonijo. Nastopila bo tudi harmonija na pihala, ki bo spremljala virtuoza klarineta. To bo za Ljub ljano nova koncertna točka. Dalje bodo nastopili trije odlični solisti: operna solistka (lirični sopran)1 ga. Vidalijeva, odlična koloraturka gdč. Nollyjeva in sijajen basist g. Lupša. Vsi trije 6e bodo prvič predstavili na koncertnem odru tako številni publiki, kakor se običajno zbira na novinarskem koncertu. Novinarji skušajo pridobiti za 6voj koncert še posebno privlačno točko, o kateri pa danes še ni mogoče jx>ročati'. Spored bo zaključil dobro šolani pevski zbor »Save«, ki bo izvajal tudi dve novi, izvirni skladbi. Ena je primerna za narodni in državni praznik, ime ji je »Zedinjena domovina«. Ze iz teh fKKlatkov se vidi, da bo koncert zanimiv in privlačen Natančni 6pored bo objavljen v prihodnjih dneh.
Lepo perilo
res lopo in čisto oprano, dosežete z uporabo dobrega pralnega praška. — Tak je
PERION
kvalitetni izdelek slovenske industrije. — Kupujte in uporabljajte ga!
—	Še je čas! Nedelja, ki je dobila ime »misijonska«, je že nekaj tednov za nami. Misijonski dun za mladino pu je še pred nami: V Ljubljani bo 28. decembru, na god Nedolžnih otrok, s cerkvenim opravilom v uršulinski cerkvi; drugod pa večinoma nu praznik sv. Treh kraljev, kot dan vpoklica poganov v sv. Cerkev. Poprej pa naj ima naša mludina v rokah »Vestnik — Dejanju sv. detinstva Jezusovega« za leto 1937, letnik 58, z raznovrstno misijonsko in vzgojno vsebino. Da bo ta snopič, ki bodo v njem objavljene tudi nabirke posameznih šol in župnij, pravočasno natisnjen, prosi škofijsko vodstvo (Pred škofijo 7. Ljubljana), nuj bi gg. poverjeniki in nabiralci kmalu oddali že zbrane darove. Starši, zlasti taki, ki za DŠV niso nič odrinili, naj dajo otrokom kak dinarček v namene s Dejan ja sv. detinstva Jezusovega«, da ga bodo otroci izročili katehetu ali župniku. Darove v ta namen sprejema tudi škofijski voditelj »D sv. d. J.«. V trgovini Ničman pa čaka deček s črno pentljo, ki drži nabiraiček, pa se prav dostojno in prijazno pokloni, ee kdo kaj žrtvuje za njegove še nekrščene sobrate črne, rjave in rumene polti Pozneje bo mogel dati v zameno tudi »Vestnik«, ko bo dotiskan.
—	»Dobrava«, zgodba v treh dejanjih, je naslov igri, ki jo je pravkar izdabi Prosvetna /veza. Ker imajo sedaj naša društva take težave s postopanjem avtorske centrale, je posegla po edino možnem obrambnem sredstvu Prosvetna zveza na ta način, da je začela zalagati igre, za katere daje sama avtorsko pravico včlanjenim društvom, če kupijo pet izvodov igre, kar stane 25 din. Društva naj se zavedajo tega edino možnega orožja in naj igrajo izključno igre iz naše založbe. Pritožba, ki je šla na pristojno mesto že pred tremi meseci, še ni rešena, zato še vedno zahteva avtorska centrala od društev, da morajo naprej plačati po deželi 100 din, po mestih 200 din od igre, za katero ne vedo, ali bodo ka-sirali celokupne vstopnine 100 din ali ne, dasi-ravno avtorski zakon upravičuje 8 do 10% bruto dohodkov in to šele po končani igri. Igra se naroča pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva ccsta 7.
—	Tome Matija: Rdeča Kapica. Spevoigra, za katero je priredila besedilo 6. Darina, je napisana po znani Otroški pravljici. Pevski del je lahek, ob-ligatiio klavirsko spremljanje zahteva boljšega pianista. Spevoigra je prirejena tako. da sc lahko izvaja z odraslimi ali z mladinskimi vlogami. Primerna je za društva, šole, ženske zavode itd. Spevoigra, za katero je naredil naslovno sliko Tone Kralj, se dobi pri skladatelju v St. Vidu nad Lj. Cena din 28.
Dober zimski proračun
Lutz-peči. L i u h I/an a VI l
—	Muhasta priroda. Znano je, da je konec junija *oča uničila vse kmečke pridelke, oklestila tudi vse drevje v nekaterih krajih naše Slovenije. V Pilštanju in v njegovi okolici 60 marsikje jablane po toči na novo vzcvetele in obrodile nov sad, ki je sedaj dozorel. Jabolka seveda niso tako debela, kakor bi sicer bila. a vendar so jih marsikateri posestniki nabrali skoraj polne košare.
—	Slab učenec? Ne govorite tako, starši! Glejte, ure in ure je presedel in poskušal. Bil je utrujen, tako utrujen, da mu ni šlo nič v glavo... starši! Ta učenec je samo slaboten, umpak ne len! Moči potrebuje, ne graje Dajte mu že vendar Biomalz!
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec ■ kozarec naravne rFranz-Josef grenčice«.
—	Požar. Iz Frama jx>ročajo: V ponedeljek ob 2 po polnoči je začelo goreti v mlinu g. Karla Goldseniga v Framu. Domači gasilci so hitro prihiteli s svojo motorko in v 1 uri požar popolnoma pogasili. Skoda ni velika iu je krila z zavarovalnino.
K rani
Sreča v nesreči. V ponedeljek je vozil jiosest-nik Janez Krč iz Klanca salonitne plošče za gradnjo novega mostu čez Kokro. Ko je pripeljal s ceste na mehko zemljo, se je ta ugreznila, zato je pripre-gel še j>ar konj in tako peljal k novemu mostu. Ker je bila teža voza in konj velika, se je zemlja vdrla j>od vozom, ki ie zdrsnil navzdol, pa se k sreči vjol na drevo, da ni potegnil konj za seboj. Ako bi voz ne obvisel na drevesu, bi bili vsi konji gotovo mrtvi, saj teče na tistem mestu Kokra v 35 m globoki strugi. Voz so z veliko težavo izvlekli im površje. Iz voza so padle plošče v globočino in je okrog 5000 din škode.
II. Prosvetni večer t Ljudskem dom« v Kranju. V Čelrtek, 18. t. m. ob 20 bo v Ljudskem domu II jirosvetnl večer v letošnji sezoni. Topot bo na sporedu zanimivo predavanje Andreja Jelencn, kateri se je vrnil jk> 23 letih iz ruskega ujetništva v svojo domovino. Jelene bo pripovedoval o življenju ruskega kmeta, delaven in obrtnika.
Scsaljkc s koles kradejo. Znano je, da je v Kranju in okolici posebno mnogo koles, ker se z njimi vozijo delavci in delavke v tovarno na delo. Zato je tukaj mnogo tatvin koles, posebno grdo pa se jo razpasla tatvina sesaljk in svetilk na kolesih. Ako lastnik kolesa opazi, da mu je bila ukradena sesaljka ali svetilka, ukrade dotični lastnik kar drugemu s kolesa oboje. Tako se te vrste tatvino doga-| jajo vsak dan. seveda jo nn ta ručttn mnogo jeze j in prepirov.
Ljubliana
dne 17. novembra 1937.
Gledališče
Drama: Sreda, 17. nov. »Firma«. Red Sreda.
—	Četrtek, 18. nov.: »Julij Cezar«. Red Četrtek. — Petek, 19. nov.: »Pesem 6 eeste«. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
—	Sobota, 20. nov.: »šimkovi«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Opera: Sreda, 17. nov.: »Seviljski brivec«. Red A. — Čelrtek, 18. nov.: »Linda di Chamouni*«. Red B. — Petek, 19. nov.: Zaprto. — Sobota, 20. novembra: »Gorenjski slavček«. Slavnostna predstava. Izven. Zvišane cene. Proslava 100-letuice roj-rttva skladatelja Antona Koersterja.
Prireditve in zabave
»Ljubljanska filharmonija« priredi v petek, 17. decembra svoj redni simfonični koucert. Dirigira koncertni dirigent dr. H. Scherchen z Dunaja. Koncert bo v utiionski dvorani.
Predavanja
Rokodelski dom. Drevi ob 8 bo predaval gospod Stanko Žakelj v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, o delovanju naših misijonarjev v Afriki in Ameriki. Predavanje bodo spremljale nove barvane skioptične slike. Vstopnine ni. Dvorana bo zakurjena. Vabimo k obilni udeležbi.
Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, dne 17. t. m„ bo predaval o razvoju Ljubljane in njeni bodočnosti inz. arh. Fr. Tomažič. Predavanje bodo ponazorovale 6kioptičme slike. Pričetek ob 20. Vstop prost. Predavanje bo v mali dvorani Filhar-moničnega društva (Kino Matica).
Predavanje SPD se vrši v Četrtek, dne 18. t. ni. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predavali bodo nekateri udeleženci letošnje ekskurzije SPD v francoske Alpe gg. Hvastja, dr. Mrak in dr. Potočnik. Izletniki so sami napravili številne posnetke s svojih tur ter bo okrog 100 diapozitivov pokazalo lepote Dauphineje in težkoče, ki so jih imeli slovenski plezalci v snegu in ledu. Vstopnice po običajni ceni so že na razjx>lago v društveni pisarni SPD, Aleksandrova cesta 4-1. Za predavanje je mnogo zanimanja ter se priporoča vsem planincem, da si pravočasno preskrbijo vstopnice.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi 56. znanstveni sestanek v petek, 19. novembra, ob 18 v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice v Ljubljani s predavanjem asistenta dermatološkega oddelka g. dr. Vladimiria Milavca o infekciji in obolenju vagine po parazitu Trichomonas. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medi-
Prosvetno drnštvo Trnovo. Na II. prosvetnem večeTu, ki ga priredi društvo drevi ob 8 v društvenem domu, bo imel zanimivo skioj»tično predavanje g. ravnatelj Vinko Zor: cSvetovna razstava v Parizu«.
Sestanki
Dramatski odsek v Mostah ima v petek ob 8 v Ljudskem domu skupni sestanek članstva. Vsi, ki imate veselje do odra, udeležite 6e polnoštevilno tega sestanka. Novinci vljudno vabljeni.
Šentjakobski dekliški krožek vabi svoje čla; ilice, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki ga vodi gosp. Jože Janmik, drevi točno ob 8.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademikov pri oo.jezuitih ima
drevi točno ob 20 (brez četrti) svoj redni sestanek v prostorih I. nadstropja jezwit6kega samostana, vhod Zrinjskega c. 9. Vabljeni tovariši-novinci, ki 60 pripravljeni za resno delo. — Prefekt.
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih bo imela danes, v sredo, 17. nov. svoj prvi članski 6eshnek ob četrt na 9 v samostanski kapeli. Vsi tovariši, zlasti novinci, iskreno vabljeni. Prefekt.
Na 11. rednem občnem zboru J. D. K. A. »Savice« jc bil izvoljen sledeči odbor: Predsednica: Mira Stnolej, cand. iur., podpredsednica: Olga Presen, stud. pnil., tajnica: Marija Zagore. 6tud. pilil, odbornice: Klobčič Karla, 6tud. iur., Ina Pavlica. 6tud. pliil in Gunde Amalija, stud. phil. Revizorici: Jaklič Ivka, car,d. phil. iti Grgič Hermina. cand. phil. Razsodišče: Penca Vika, cand. iur.. Goltes Minka, 6tud. phil. in Pela« Zora, stud. phil.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta I, mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška ccsta.
M. Orenilc
volna za ročno pletenje, sm.vrna, perzer in kelim
Ljuhljnna - Kongresni trg 7
1 Karitativne organizacije, ki bodo sodelovale z mestno občino pn letošnjem božičnem obdarovanju siromakov, vabi mestna občina na drugi sestanek. ki bo danes (v 6redo) ob 5 popoldne v mestni sejni dvorani. Po sklepu prvega sestanka naj zastopniki vseh sodelujočih organizacij prineso na sejo sezname vseh oseb. katere nameravajo obdarovati.
1 Na Pireneje in v Lurd nas bo popeljal na prihodnjem prosvetnem večeru, ki bo 19. novembra. v petek, ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona, priljubljeni predavatelj g, prof. Janko Mlakar. Letošnje počitnice je gospod predavatelj izrabil, da je obiskal tudi španske Pireneje, medtem ko si je osvojil srca vseh švicarskih in tirolskih vrhov. Stopil pa je tudi pred lurško votlino, najlepše še naravno svetišče v Evropi. Napolnil je svojo |>otno torbo s slikami in vtisi, katero nam bo odprl na jirosvetnem večeru. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7: sedeži 3 din. stojišča 2 din, za dijake 1 din.
1 Stolna kongregacija gospa vabi svoje članice za petek 19. t. m. ob 6 zjutraj v Alozijevi-šče k sv. maši in skupnemu sv. obhajilu. Sprejete bodo tudi nove članice; bo tudi posvetitev novega odbora. Prosimo piolnoštevilne udeležbe. Popoldanski sestanek odpade.
1 Sedejeva družina ima svoj 6C6tanek v četrtek. dne 18. novembra 1937 ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12-1. Na tem sebtanku nas bo g. dr. Brecelj seznanil z J. Ev. Krekom in goriškimi Slovenci Veliki pokojnik, ki je tako ljubil Goričane, katerim je zlasti med vojno pokazal svoje široko srce. tnora biti za večno zapisan v naših srcih. Pridite vsi, da se mu na tem sestanku zopet enkrat oddolžimo. Odbor.
1 Vodstvo v razstavi Janeza in Jurija šubica bo danes ob 3 pojx)ldne v Narodni galeriji; vodi monsignor V Steska.
1 Diskusije društva »Pravnik« o predhodnem načrtu občega državljanskega zakonika bodo v dneh 18. in 25. novembra, 2., 9 , 16. in 23. decembra, vsakokrat ob 16 pop. v prestorih Odvetniške zbornice v Ljubljani, Dvorakova ulica. Predmet: Stvarno pravo.
1 Darilo za vremensko hišico, G. Rado Hribar, iudustrialcc v Ljubljani, jc naklonil mestnemu po-
in popolnejši le sedai Trilysin. ker mu ie dodana posebna substanca, ki varu.e teme m lase pred drobnimi, glivicam stičnimi organizmi. Nova biološka izkustva potriuieio, da povzročalo te klice srbež, prhljai in izpadanje las. To deistvo ie našlo takoi praktičen primer pri Trilysmu, ker IRILYSIIV VEDNO VZPOREJA SVOJ HORAH Z VEDO.
Trilysin ie biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohrania Vaše lase zdrave, odpravlja, prhljai ter preprečuje izpadanje las.
glavarstvu prispevek k zgradbi vremenske hišice v Zvezdi v znesku din 5000. Mestno poglavarstvo se darovalcu za to izdatno podporo najlepše zahvaljuje.
1 Rezervni častniki, ki se žele v letošnji zimski dobi vaditi v jahanju, naj ee javijo nakasneje do 19. t. m. v mestnem vojaškem uradu, Ambrožev trg št. 7/1., soba štev. 4
1 Megja v Ljubljani. Za november tako značilna ljubljanska megla je nastopila danes s svojo značilno vlago. Dopoldne je bilo še kolikor toliko jasno, proti tretji in četrti uri pu je megla zateinnila vse mestne ulice, tako da si komaj videl ped pred sabo. Posebnost za Ljubljano pa je to, da so mestni deli severno Gradu in Rožnika bolj zamegleni kakor južni deli. Barje je na primer najmanj zamegleno.
1 Nova telefonska zapreka. Telefonski uslužbenci so imeli po zadnjem snegu mnogo opravka, da so popravili vsaj najbolj važne telefonske proge, ki gredo do državnih uradov, reševalne postaje, sanatorijev, bolnišnic iu uredništev. Mraz, ki je nastopil včeraj in predvčerajšnjim, pa je povzročil, da so na telefonskih žicah zmrznile vlažne plasti, kar je zoprt povzročilo nov zastoj v telefonskem prometu.
I Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenije, podružnica Ljubljana. Vse zasebno in trgovske uradnike, trgovske eotrudnike, strojnike in nesamostojne zobotehnike vljudno vabimo, da se udeleže sestanka, ki ga je sklicala naša podružnica za jutri 18. t. m ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union. Na sporedu je predavanje direktorja Pokojninskega zavoda g. dr. Janka Vrančiča o pokojninskem zavarovnnju trgovskih sotrudnikov ter poročilo tov. predsednika podružnice Franceta Perniška o borbi za novo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin. Ker je razširjenje pokojninskega zavarovanja trgovskih sotrudnikov pri Pokojuinskem zavodu pereče vprašanje, pričakujemo polno-številne udeležbe.
Celfe
c Cerkveni koncert pevskega društva »Celjski zvon«. V nedeljo, dne 21. novembra t. 1., priredi »Celjski zvou« ob 3 popoldne v farni cerkvi cerkveni koncert. Na sporedu je 12 umetniških del najboljših skladateljev: Toinca, Mihel-eiča, Sattnerja, Foersterja, Dolinarja, Premrla, Bacha, Hochreiterja in Bunca. Pri posameznih točkah nastopita mešani, moški in ženski zbor. Sodelujeta g. prof. Matija Tome iz Ljubljane, ki bo zaigral na orgle Regerjevo skladbo »Glo-ria in excelsis Deo«, svoj preludij in fugo v E-molu. G. prof. M. Močan, večletni pevovodja »Celjskega zvona«, pa bo zapel Premrlovo »Pa-stirčkovo pesem« in »Sveti večer« ter Bazelnovo delo »Marijana«. Zbor dirigra sedanji pevovodja g. Avguštin C e r e r, na orglah pa spremlja zbor g Filip Križnik. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v Slomškovi tiskovui zadrugi, v nedeljo od 2 popoldne pa pri cerkvenih vhodih. Vabljeni !
e Danes ob pol 8 zvečer v Domn v Samostanski ulici sestanek apologetičnega krožka. Predava predavateljica iz Ljubljane o temi »Pomen vere za dekle današnjih dni«. Članice naj povabijo k temu važnemu predavanju tudi svoje tovarišiee, da se zberemo v čim večjem šte, vilu.
c Gledališka družina v Celju ima v petek, 19. t. m., ob pol 8 zvečer v Domu, Samostanskn ulica 4, obvezen sestanek za svoje člane. Na sestanek vabljeni si, ki imajo veselje in resno voljo do igranja — Odbor.
c Nesreče. Hlod je udaril 28 letnega posest-nikovega sina Marovta Franca v Gornjih Gor-čah pri Braslovčah in mu razbil spodnjo čeljust I onesrečenec je bil prepeljan v celjsko bolnišnico. Dne 15 t. m. se je vnel prepir med 41 letnim Lesarjem Francem, delavcem v cinkarni, iu Ivanom Doberškom, ki je Lesarja trikrat zabodel v levo dlan in enkrat v ramo.
Vransko
r Za gradnjo nove ceste iz Vranskega čez Lipo v Zadrečko dolino je sedaj zvedel tudi dopisnik celjske »Nove dober, četudi se ta cesta že skoraj pol leta gradi. Ker je dopisnik tako pozno zvedel za to novico, bo trajalo najbrž zopet pol leta, da bo zvedel še tudi rcsnico o tem, kdo je preskrbel potrebna sredstva za gradnjo te potrebne ceste. Pravi namreč, da je »začetna gradbena sredstva« zagotovil »akcijski odbor«, ki mu načeluje bivši vranski župan g. Lavrič. Dejstvo pa je, da o kakem akcijskem odboru z g. Lavričein na čelu nihče nič ne ve, ker v cestuem odseku g. Lavriča sploh ni. Pač pa je v tem odseku sedanji žujian gosp. Pečovnik, sedanji podžupan g. Schvventuer in član uprave g. Goric, kateri imajo vse zasluge, da so se zagotovila primerna sredstva in se je z delom že letos lahko začelo. Prejšnji občinski odbor za gradnjo te ceste ni dobil niti ficka, kar dobro vedo vsi prebivalci in tudi dopisnik Nove dobe«. Zato je naredil bivšemu županu g. Lavriču slabo uslugo, Se ga je hotel zdaj ovenčati z lavorikami, za katere se on sam ni niti potegoval in si tega tudi sam prav gotovo ni želel. Sicer pa se je dopisnik »Nove dobe« tegi najbrž sam zavedal, ker jo objavil to vest v listu, ki ima na Vranskem — reci in piši — dva naročnika.
Novo mesto
tele zničnrslci moški pevski zbor podružnice »Slogo« v Novem mestu je zojiet pričel s svojimi rednimi pevskimi vajami, ki so enkrat tedensko. Prihodnja pevska vaja bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob pol 8. v društveni pevski sobi Ljubljanska cesta 31, pritličje. Novi pevci, tudi nezelezni-čarji, ki imajo veselje do naše prelepe slovenske narodne in umetne pesmi, so vabljeni, da pristopijo k pevskemu zboru.
Glasbenemu občinstvu. Učiteljski godalni kvnr-tet priredi v sobote, 20. t. m„ ob 20. v dvorani ljudske šole koncert. Na sporedu so izbrana dela Mozarta, Haydna. Čajkovskega in Srhuberta. Ker je to edinstven koucert v Novem mestu, opozarjamo, da si preskibiti! vslojinico pravočasno v predprodaji.
Razmah Poštne hranilnice
Dve novi podružnici
Dne 1. avgusta je odprla Poštna hranilnica svojo peto podružnico, če ne štejemo tudi Belgrada za podružnico, v Podgorici, torej v kraju, kjer je ve« moderni kreditni promet prišel kasneje kot v druge pokrajine države. Pomisliti je namreč treba, da je bil čekovni promet v Srbiji uveden šele z letom 1922., dočim je o. pr. v naših krajih obstojal že zdavnaj pred vojno. Tako je bila n. pr. v Avstriji ustanovljena poštna hranilnica že z zakonom dne 28. maja 1882 in j« začela poslovati v letu 1883. Poštna hranilnica na Ogrskem jc začela poslovati dne 1. februarja 1886, bosansko-herce-govski urad Poštne hranilnice pa je začel poslovati v Sarajevu dne 17. julija 1911. (Omenjamo ie, da je bila prva poštna hranilnica osnovana leta 1862. v Angliji.)
V naši državi je prva začela poslovati Poštna hranilnica pod nazivom Poštnočekovni urad najprej v Ljubljani za Slovenijo, in sicer 1. iebr. 1919, kateri ustanovitvi je eledil poštnočekovni urad v Zagrebu dne 1. avgusta 1920. Seveda je sarajevska poštna hranilnica tudi še poslovala dalje. V Dalmaciji je bil poštnočekovni promet obnovljen dne 1. maja 1921 za račun sarajevske poštne hranilnic«. V Srbiji in Črni gori pa se je začelo postopno organiziranje poštnočekovnega prometa 10. aprila y Belgradu itd. V Podgorici je bil uveden poštnočekovni promet dne 15. januarja 1923 in je tako Poštna hranilnica dobila svojo podružnico tu po 14 letih obstoja. Omenjamo še, da je bila podružnica Poštne hranilnice v Skoplju osnovana dne 15. avgusta 1927 in da torej obstoja tamošnja podružnica dobrih 10 let.
Dne 1. oktobra je začela poslovati tudi podružnica Poštne hranilnice na Sušaku. S tem je bil oživotvorjen del programa za ustanovitev novih podružnic Poštne hranilnice, kajti nameravana je ■ustanovitev še dveh podružnic: v Dubrovniku in Splitu.
O poslovanju vseh podružnic v zadnjih treh mesecih glede poštnočekovnega prometa nas poučita naslednji razpredelnici, prva o številu če-
kovnih računov, druga o stanju vlog na čekovnih računih,
Število računov:
Belgrad Zagreb Ljubljana Sarajevo Skoplje Podgorica Suiak Skupno
Število računov «e je v teh mesecih zmanjšalo pri zagrebški in sarajevski podružnici zaradi ukinitve mrtvih, že dalj časa brezprometnih računov. Belgrad, ki je še lani imel manj računov kot Zagreb, je leto« sredi leta prehitel Zagreb, dočim je Ljubljano prehitel že kmalu v začetku leta 1936.
31. avg.	30, sept.	31, okt.
	1937	
7.452	7.483	7.529
7.408	7.469	7.404
6.574	6.5%	6.613
2.428	2.418	2.413
1.450	1.450	1.458
74	114	125
	.—	95
25.386	25.530	25.637
Stanje vlog n	a čekovnih	računih v	milij. din.
	31. avjj.	30. sept.	31. okt
Belgrad	810.65	801.1	816.84
Zagreb	405.85	407.9	394.67
Ljubljana	211.05	220.5	208.1
Sarajevo	189.44	195.2	194.2
Skoplje	80.7	74.8	77.8
Podgorica	25.84	25.05	21.2
Sušak	—.—	—.—	0.96
Skupno	1.723.5	1.724.57	1.713.8
Kakor je videti, sušažka podružnica ni takoj začela z znatnim naložbami na čekovnih računih, čeprav je število računov večje kot v Podgorici.
O hranilnih vlogah žal vodi Poštna hranilnica samo sumarično statistiko za vso državo. Želeti pa bi bilo, da razdeli tudi hranilne vloge po podružnicah, kar bi pojasnilo marsikaj. Posebno bo to aktualno vedno bolj sedaj, ko bosta tudi novi po-
družnici prispevali v poštne hranilnice.
veliki meri k pritegnitvi vlog
Ktiring z Itali;o
Beograd, 16. novembra. AA. Narodna banka razglaša, da je 16. novembra t. L izplačevala klirinška nakazila po novem kliringu z Italijo od
št. 8627 do vštete št. 8651 z dne 7. oktobra t. 1. •
AD bo eskontna obrestna mera Narodne banke znižana? Agencija »Jugoelovenski kurir« poroča iz Belgrada, da je mogoče znižanje obrestne mere Narodne banke za eskont menic od 5 na 4 odst., vendar bi to znižanje nastopilo šele 1. aprila 1938.
Znižani« nekaterih ovoznih carin. Na podlagi naknadnega sporazuma, sklenjenega pretekli mesec v Rimu, bo naša država znižala uvozne carine za cvetje, naibrino za okras in za šopke v razsutem stanju ali v popkih itd, (tar. post. 34) od 200 na 150 zl. din za lOOkg, nadalje se zniža naša uvozna carina na biser« iz emajla in stekla, nanizane na nit iz tekstilne materije za olajšanje pakiranja in prevoza, barvane, pozlačene in posre-brene od 50 na 40 zl. din. V kompenzacijo »e je Italija odrekla ngodnosti vezane carine na uvoz steriliziranega ali kondenziranega mleka itd., ki je znašala doslej 20 zlatih din (tar. post. 135). Nova carinska stopnja znaša 40, oz. 30 din za 100 kg.
Povečanje Zenice. V Zenici delata kot znano že dve Martinovi peči. Za veliko novo valjamo pa je potrebna sedaj še ena Martinova peč, ki se sedaj nahaja v gradbi. Peč bo dograjena februarja meseca 1938. leta ter bo imela dnevno kapaciteto 30 ton jekla.
Rudarsko zavarovanje. Dne 6. decembra 1937 bo v Belgradu pri Glavni bratovski skladnici anketa o predlogu novih pravil za bratovske skladnice. Nadalje bodo na tej anketi razpravljali tudi o pragmatiki nameščencev pri rudarskih in topilni-ških podjetjih.
Hranilnica savske banovine je lete« odprla evojo podružnico v Crikvenici. Sedaj pa poročajo iz Zagreba, da bo v kratkem odprla svojo podružnico tudi v Novi Gradiški in so že imenovani člani upravnega odbora za to podružnico,
Francija vrača kredite. Francoska vlada je Sklenila vrniti kredit 40 milij. funtov Angležem, ne da bi ji bilo treba za to okrniti svoje zlate rezerve. To smatrajo zlasti angleški finančni krogi za zelo ugodno znamenje. Pri tem gre za vrnitev posojila velikih francoskih železniških družb.
Cene t Italiji tudi naraščajo Letošnji indeks cen v veletrgovini za oktober znaša 93, dočim je znašal v septembru 91.7. Od lanskega oktobra do leto« so cene narasle za 20.6%. Detajlne cene so
dosegle v oktobru indeks 94.1 (septembra 93.44), indeks življenjskih stroškov pa je narastel od 94.17 v septembru na 95.95 v oktobru (podlaga so cene leta 1928 kot 100).
Vrednostni papirji
Ljubljana) 1% invest. po«. 96—98, agr. 53,50
do 54.50, vojna škoda promptna 419—421, begi. obveznice 78—79, \% sev. agr. 51—53, 8% Bler. pos. 94—96, 7% Bler pos. 84—86, 7% pos. DHB 100 do 101, Trboveljska 220—230.
Zagreb. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 96 denar, agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 417—419 (417), begluške obv, 78 denar, dalm. agrarji 76.50 denar, 4% sev. agrari 53.50 denar, 8% Blerovo posojilo 91 denar, 7% lilerovo posojilo 85 denar, 1% posojilo Drž hip. banke 100 do 100.75. Delnice: Narodna banka 7500 denar, Priv. agrarna banka 210 denar, Trboveljska 240 blago, Gutmann 45—51, Danica 50 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 620 denar, Osj. sladk. tov. 160—185, Dubrovačka 420 blago, Jadranska plovba 420 blago, Oceania 300—340.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 den., agrarji (54.50), vojna škoda promptna 419—420 (419), za konec januarja 118—419, begluške obveznice 78.75 denar (79), dalm. agrarji 76.50 denar (76.75), 4% severni agrarji 54 denar (54), 8% Blerovo posojilo 94—91.50, 1% Blerovo posojilo 85.25—85.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7530 do 7600 (7550), Priv. agrarna banka 212,50—214 (212.50 drobni komadi).
Dunaj. Po včerajšnjem prazniku je bilo razpoloženje slabo in je pretežno bil tudi promet zelo slab. V kulisi ie znabneje narastel le Semperit. V zagradi so narasli le specialni papirji, nadalje rudarske in tekstilne delnice, nadalje Neusicdeler in Galizia. Beležili so (v oklepajih tečaji z dne 13. novembra): Donavskosavskojadranska 60.70 61.07), avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 18.35, dclnice: Creditanstalt-Bankverein 263 (265.50), Landerbank 63 (65), Narodna banka 166, Graz-Koflach 24, Sie-mens-Schuckert 141, Magnesit 86 50, Trboveljska 25.85 (26 30), Aloine 44.55 (45.25), SteyT-Daimler-Puch 230 (230.50), Semperit 84.75 (83.40).
Živina
Cene živine in kmetijskih pridelkov, v Kranju, dne 15. novembra 1937.
Voli I. vrste 6 50 din za kg, II. vrste 6, IU. vrste 5 50; telice I. vnste 6.50 din za kg, II. vrste 6, III. vrste 5.50; krave I. vrste 5.50 din za kg, II. vrste 5 din, III. 4.50; teleta I. vrste 8 din za kg, II, vrste 7 din; prašiči, špeharji 9 din, pršutarji 7 do 8 din za kg; Goveje meso I. vrste: prednji del 10 din za kg, zadnji del 12 din; goveje meso II.
KINO UNION
Premiera priznanega filma francoske umetnosti
KINO UNION
LA BANDERA
(ZASTAVA)
Filni obravnava življenje vojaka tujske legije v Maroku, ki najde svojo ljubezeu v domačinki, katere predstavlja priznana francoska umetnica Annabela.
Borza
Dne 16. nov. 1937.
Oenar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naiih borzah neizpremenjen: v Ljubljani in Belgradu na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani nadalje narastel na 8.67—8.77, v Zagrebu pa je malenkostno popustil na 8.65—8.75, v Belgradu jc beležil 8.6605 do 8.7605.
Grški boni so beležfli v Zagrebu 28.85—29.55, v Belgradu 28.65—29.35.
Nemški čeki 60 ostali neizpremenjeni na 13.90 do 14.10 .nadalje so v Zagrebu beležili za konec novembra 13.875—14.075, za sredo decembra 13.795 do 13.995, za konec decembra 13 70—13.90.
Devizni promet je znaša) v Zagrebu 1,586.818 din, v Belgradu 4,316.000 din. Efektni promet je narastel v Belgradu na 1,432.000 din pri čvrsti tendenci.
Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2386.91—2401.51
Berlin 100 mark...... 1738.02—1751.90
Bruselj 100 belg...... 733.20— 738.27
Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52
London 1 funt.......214.96— 217.02
Newyork 100 dolarjev .... 4276.00—4312.31
Pariz 100 frankov...... 145.77— 147.20
Praga 100 kron.....s 151.43— 152.54
Trst 100 lir........ 226.19— 229.28
Curih. Belgrad 10, Pariz 14.66, London 21.61, Newyork 431.—, Bruselj 73.55, Milan 22.775, Amsterdam 239.325, Berlin 174.50, Dunaj 79.30 (81.75), Stockholm 111.40, Oslo 103.60, Kopenhagen 96,475, Praga 15,20, Varšava 82.—, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.555, Buenos Aire« 128.25.
vrst«: prednji del 8 din kg, zadnji del 12 din; goveje meso III. vrste: prednji del 7 din kg, zadnji del 9 din; svinjina 16 din kg; svinjska mast 19 din kg; slanina, suha, 20—24 din kg; čisti med 22 do 24 din kg; neprana volna 22—24 din kg, oprana volna 30—32 din kg; goveje surove kože 11 do 11 din kg, telečje 13—15 din, svinjske 7.50—9 din kg; pšenica 220 din za 100 kg, ječmen 200 din, rž 215 din, oves 170 din, koruza 135—145 din, fižol 200—220 din, krompir 75 din, lucerna 1980 din, seno 75 din, slama 50 din; jabolka I. vnste 500 din za 100 kg, II. vrste 400 din, III. vrste 250 din; hruške I. vrste 600 din za 100 kg, II. vrste 500 din, III. vnste 400 din; češplje, suhe, I. vrste 1000 din za 100 kg, II. vrste 900 din, III. vnste 800 din; pše-nična moka 300 din za 100 kg, koruzna moka 200 dinarjev, ržena 300 din, ajdova 400 din; kaša, pro-sena, 300 din za 100 kg, navadni koruzni zdrob 225 din, boljši koruzni zdrob 300 din za 100 kg.
Martinov sejem v Laškem, dne 11. novembra: Cene živine so bile naslednje: Voli I. vrste 6 din za 1 kg, II. in III. vrste od 5—5.50 din za 1 kg, mladi jtinčki od 5—6 din za 1 kg, plemenske krave od 4—4.75 din za 1 kg, krave klobasaricc od 3—4 dinarje za l kg.
Žitni trg
Novi Sad: Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet slab.
Sombor; Vse neizpremenjeno. —Tendenca nc-izpremenjena. — Promet 36 vagonov.
Puhlmannov (o j
ublažuje kašelj!
Dobiva sr v vseh lekarnah- Oris. ravilek 125 z Din 37'-
Ogl. reg. br. 1503/1936 i
Plui
Glasbena Matica je priredila v soboto, dno 13. t. m., s svojim mešanim in moškim zborom ter sodelovanjem pevskega društva »Železničar-, vokalno instrumeutalui koncert v proslavo 100 letnice rojstva skladatelja A. Foersterja. Spored jo obsegal v prvem delu koncerta same Foersterjeve skladbe: Z glasnim šumom s kora. Ljubica, mešana zbora; Večerni A ve in Planinska, moška zbora; dalje solospeve: Mlad junak, Poletuje golobica in Morska zvezda s spremljavo klavirja ter klavirsko točko Slovanska sonata, katero je izvajala gospodična Mara Kabaj. — V drugem delu smo slišali skladbi Spak in Venee Vodnikovih pesmi za moški zbor ter Ave Marija in III. del 1. prizora iz Gorenjskega slavčka, zadnje tri sklnd-be s spremljavo orkestra. -- Gospod pevovodja Šedlbauer je vse skladbe naštudiral dovršeno in nam pokazal skladatelja Antona Foersterja kot vzor velikega glasbenika in kulturnega delavca. Dovršeno in z velikim umevanjom sta bili odpeti skladbi Z glasnim šumom s kora in Ljubica ter sta napravili na poslušalce mogočen vtis. Moški zbor Železničarjev je odpel Večerni Ave in Planinsko Zbor je majhen, a je pokazal, da že dobro poje. Gospa Drvenikova V., vrla pevka matičnega zbora, je odpela Mladega junaka, Poletuje golobica in Morska zvezda kot solo točke s spremljavo klavirja. Pokazala je, da se zna poglobiti v skladbo. Njen polno doneči alt jc bil ua višku v točki Poletuje golobica in Morska zvezda, za kar jo je občinstvo nagradilo z navdušenim aplavzom. Prav ljubko sta bili odpeti pesmici Dekle in lilija ter Žalost (ženski zbor). — V drugem delu koncerta sta združena moška zbora dovršeuo odpela skladbo Spak in Venec Vodnikovih pesmi s spremljevanjem orkestra, mešani zbor pa prekrasen Ave Marija ter tretji del I. prizora iz Gorenjskega slavčka s spremljavo orkestra. Mešani zbor, kakor moški zbor sta zvenela ubrano, posamezni glasovi so bili umerjeni ter lepi v višini, uravno-vešenost zbora je nudila naravnost prijetno zvočnost homofonskih mest in dobro plastiko polifon-skih delov. Vokalizacija je bila podrobno izdelana in želeti bi bilo, da ostane zbor v tej formi, ker bi tako dobro služil večjim koncertnim nastopom. Zbor je vodil njegov dirigent g. Šedlbauer Čenda in njegova zasluca je, da so vse skladbe glasovno in muzikalno težkega sporeda bile deležne skrbno interpretacije, ki je zajela njih glasbeno vsebino, jim dala pravi izrnz ter nudila poslušalcu priliko lepega doživljanja. — Obisk ni bil zadovoljiv, morda je temu krivo nerazumevanje do glasbe, a eno ostane pribito: Slovenci smo dolžni Antonu Foersterju zahvalo, da se lahko merimo v cerkveni, kakor posvetni glasbi z drugimi izobraženimi narodi.	Fras.
Milite mmi nas list!
Radio
Programi Radio Ljublfonai
Sreda, TI. nov.: 12 V modernem ritmu (plošče) 12.45 Vreme, poročila — 13 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Harmonika iu citre (plošče) — 14 Vreme, borzn
—	18 Mladinska ura: Kant v poštenost (g. (lr. Stanko (iogala) 18.20 Mladinska ura: Opaauj iu poskuSaj (g. dr. M. AdlcSič) — 18.40 Pozabljeni vrednostni papirji (g. dr. Vlad. Murko) — IS ('as, vreme, poročila, spored, cr ventila — 1U.30 Nac. ura: I)ob« uaSe lomantiko in gotike (Zetlmlr JirouSek - Zgb) — 19.50 Cvod v prenos — 20 PrenOH iz Ijiihljnnsk^prn opernega gledali-Sča, v t, odmoru Olaabono predavanje (K. V. Ukinar), v i odmoru: Cus, vreme, poročila, spored.
Drugi programi i
Srrdn, 17. novrmbra: Brlgrad: 20 Pester program, 20.3(1 Humor, 22 Komorna glasba — '/.agreb: 20 Ljubljana — Dunaj: 19.25 Igra, 21.511 Plesna glasba — Mtf-dimpešta: 19.45 Orkestralni koncert, 21.20 Ciganska glasba, 22.15 Operni orkester, 23.30 Ja/,z — Tr.it-Milar: 17.15 Piauino, J1.30 Pestra glasba.22.10 Planino — llim-Harl: 21 Igra, 21.:tO Izbrana glasba — Praga: 19.2,1 Vo kalni koncert, 20.55 Orkestrnlni koncert, 32.35 Planino
—	Varšava: 20 Vokalni koncert, 21 Cboplnova glasba, 23 Plesna glasiva — Berlin: 19.25 Pihala, 20 Orkestralni koncert — KSnigsberg: 30.30 Opora -Orfej iu Kvridika
—	VralMava: 19.10 KoraAnlce — Koln: 19 Komorni orkester, 20.50 Kantata »Huzar in smrt', 21.10 Beethov novo sonate — Frankfurt: 19.10 Itogerjev konrert. 20
i Beethovnova opera Kidelio - Stnttgart: 19 30 \Vug i nnrjeva opera -T.etoči Holander- — Straebourg.- 31.30 ' Simfonični koncert — BukareSta: 19.05 Bnlaln.tke, 19.4" I Vokalni koncert, 20.15 Beethovnov koncert, 20.5«) Pr ' etra glasba, 21.45 Kabaret.
Kulturni obzornik
Nova izda a svetega pisma nove zaveze
Najcenejša slovenska knjiga
V založbi škofijskega ordiuariata je izšla zdaj druga izdaja svetega pisma nove zaveze po priredbi dr. F. jereta, dr. Gr. Pečjaka in dr. A. Snoja in sicer prvi del: Evangelij in Apostolska dela. Ko je izšel prvi natis pred leti, je bila izdaja sprejeta z največjim zadovoljstvom in naravnost z navdušenjem, saj je plod dolgotrajnega truda z upoštevanjem vee slovenske svetopisemske tradicije ter novim primerjanjem s prvimi viri. Prevod je delo grecista dr. jereta, izbornega slovenskega stilista dr. Pečjaka ter biblista dr. Snoja: združitev takih strokovnjakov je brez dvoma dala najverodostojneši in najlepši prevod svetega pisma ter ca je ordinu-riat tudi potrdil kot uradni katoliški prevod, ki naj ga slovenski verniki bero v cerkvah in doma. Ta prva izdaja svetega pisma je izšla tedaj v lepi priročni obliki ter je brez dvoma najlepši kras vsake družine. Toda želja vsega slovenskega katoliškega občestva je bila, da bi se kako omogočila nova izdaja v taki obliki, da bi se sveto pismo moglo kar najbolj razširiti med ljudstvo ter bi vsakemu našemu malemu človeku bil tekst svetega pisma vedno pri roki. Lampetovo in Krekovo izdanje Zgodb svetega pisma pri Mohorjevi družbi je res da imelo prav tak namen razširiti poznavanje svetega pisma v najširših plasteh, toda to je bila ogromna monu-mentalna knjiga, namenjena /a branje v zimskih večerih z obširnimi razlagami in podobami, kjer se je važnost polagala na poljuden komentar bolj kot na tekst. Pričujoča izdaja pa je izšla v žepni obliki (v slogu protestantskih izdaj angleške biblijske družbe!) ter je namenjena ™ zvestega spremljevalca katoliškega Slovcnca na
vseh potih, da lahko t vsakem časn pogleda za božjo besedo. Pravi »vademecnm«, ki naj bi ga imel vsak vernik vedno s seboj, ne saino ko gre v cerkev, temveč v sleherni minuti. Poleg ponatisa teksta (Novi zakou: evangeliji in apostolska dela; drugi del bo obsegal pisma) ima ta izdaja kratek nvod o evangelijih sploh (6 str.), ki naj da bralcu glavno vedo o svetih knjigah, na koncu pa pregled življenja Jezusa Kristusa po štirih evangelijih z oznako poglavij in vrstic. Razume se pa samo po sebi — kot katoliška izdaja — da je tudi tekst komentiran pod črto povsod tam, kjer Cerkev čuti potrebo, da da svojo razlago Knjiga je izdana prav tako za izobraženca (točno citiranje), kakor tudi za vsakega, ki si želi božje besede.
Žepna izdaja svetega pisma nove zaveze, ob kateri želimo, da bi čim prej izšel tudi prevod stare zaveze, obsega 366 strani ter stane trdo broširana 8 din, vezana po 12 din ter je pač najcenejša slovenska knjiga. Zato ne sme biti nobenega katoliškega Slovenca, da je ne hi imel Škofijskemu ordinariatu pa smo hvaležni, da je tako uresničil našo željo in omogočil tako poceni izdajo.	td.
Italijanska enci^lopedia
Najnovejša izdanja v Italiji kažejo, da se kulturno življenje, zlasti slovstveno, preraja. Najbolj viden znak jc italijanska enciklopedija.
Dne 26. oktobra t. 1. so slovesno izročili Mussoliniju 35. zvezek, to je zadnji zvezek italijanske enciklopedije Njen uradni naslov je sEnciclopedia Italiana di scienze, lettere ed arti«. (Italijanska enciklopedija /a znanost, slovstvo in umetnost.) Obsega 35 zvezkov velike če-trtinke, 36. zvezek, ki pa še ni izšel, bo vseboval le kazalo. Vsak zvezek obsega okoli 10(10 strani s številnimi slikami. Enciklopedijo so tiskali v 25 000 izvodih. Vsekakor monumentulno delo. ki se lahko vredno postavi ob Britansko, Larousso-vn nlj Herderjevo
Zamisel za italijansko enciklopedijo je izšla
že 1. 1920 po senatorju Treccaniju. Dotlej Italijani niso imeli svoje enciklopedije, segali so po angleških ali francoskih, manj po nemških. To so izobraženci bridko občutili, zlasti ker tuje enciklopedije niso bile Italijanom dovolj pravične (— bomo pregledali, koliko je ta Slovanom —). Zato je izobraženstvo z veseljem pozdravilo Treccanijevo misel in je poudarjalo, naj se zrcali v tej enciklopediji izraz novega italijanskega narodnega preporodu, političnega in socialnega, kakor je nekdaj Didcrotova francoska enciklopedija preusmerila miselnost tedanje Evrope. Po priuodu fašizma na vlado je ta poudarek postal še bnlj jasen, saj je vodja fašizma razložil v enciklopediji ideologijo svojega gibanja. Brez dvoma torej, da so se mogle dobiti moralne in finančne sile za izvedbo načrta. Sam kralj je prevzel pokroviteljstvo nad tem delom.
Že leta 1925 so se sestavili uredniški odseki. Treccani je ustanovil posebno javnopravno telo, sprva »lnstituto Giovunni Treccani«, pozneje pa lnstituto per Ia Enciclopedia Italiana«. kateremu je predsedoval Mareoni. Glavno uredništvo je poleg 1'reccanija imel senator in modroslovec Gentile, ki je zbral krog sebe cel zbor urednikov za posamezne stroke in sotrudnikov. Prvi zvezek je izšel leta 1929. Tiskal se je v Milanu. V uvodu v ta zvezek jc tudi naznačen značaj nove enciklopedije. Hoče biti v sredi med znanstvenimi enciklopedijami z obsežnimi monografijami in med poljudnimi. OstaM zvezki so sledili v razdobjih oo tri mesece. Kaj kmalu se je pa pokazalo, da ne bo zasebna iniciativa privedla dela do konca, če ne priskoči država na pomoč. In res se jc ustanovil poseben upravni odlior pod predsedstvom senatorja Fedeleja, ki je izposloval državne kredite v znesku 25 mili-| ionov lir Saj so samo honorarji znesli 15 mi« , lijonov! Delo je zdaj izvretno napredovalo, ker je bilo uredništvo in uprava pod enotnim nad-j gorstvom »Zavoda italijanske enciklopedije« v ! Milanu Gentilejn so ie nosrečilo pridobiti 15 I tisoč prvih domačih in ne"kaj inozemskih znan-
stvenikov in umetnikov. Meti izdajanjem jih je 300 že umrlo.
Med sotrudniki nas posebej zanimajo tisti, ki so o nas pisali in pa Slovenci sami
Oddelek za severno slovensko slovstvo je. prevzel znani slavist Ettore Ga t to, za južne Slovane pa Giovanni Maver. Ta dva sta pritegnila k delu tudi naša rojaka dr. Alojzija Resa, pre-rnno umrlega profesorja slavistike na beneški visoki šole, ter profesorja dr. Andreja Budaln i/ Vidma. Prvi je pisal v raznih zvezkih pod raznimi črkami oris slovenske literature, drugi pa podaja obraze naših pisateljev. Vsekakor čast in priznanje našim rojakom, ki so bili pozvani k sotrudništvu pri takem delu. Obenem pa jc tudi za medsebojne kulturne odnose silno pomembno, da smo se tako rekoč italijanski javnosti sami predstavili.
Pri enciklopediji je sodeloval tudi prof. Vo-jcsluv Mole za jugoslovansko umetnost. Le deloma napačno sliko — v koliko, bomo morda kdaj pozneje razpravljali — nudijo poglavja o narodopisju, zemljepisju in zgodovini Slovanov in Jugoslavije. Pisatelji so sicer črpali iz naših virov, a novejših izsledkov niso imeli pri rokah. Pri takem sekularnem delu je pa važno in bol jše, da o tujih razmerah pišejo dotični predstavniki, čeprav hoče enciklopedija pod novim italijanskim zornim kotom gledati na vsa življenjska vprašanja Dejstev pač nikaka ideologija lie more spraviti s sveta.
Končna sodba o italijanski enciklopediji je seveda tn, da je to temeljno delo in silno posrečeno vsebinsko in tipografsko. Za izbor slik jo deloval poseben odsek.
Ne bi bila slika popolna, če ne hi dostavil, du bo zavod italijanske enciklopedije delo na-I daljeval Izhajati bo pričel »Italijanski biograf-I ski leksikon« (Dizionario biografico degli Ita-j liani). Idejo jc zasnoval tudi zaslužni senator Treccani že leta 1926. Leksikon bo vseboval 240.000 imen Doslej ga je Italija pogrešalu. Ni dvoma, da ho tudi ta ob takšnem znanstvenem aparatu na višku.	R. B.
Mučeniška smrt škofov in duhovnikov v Španiji
Iz pripovedovanja starega škofa iz Solsona. — Na mesto
vode — grmado l
Neka ženska jc morala negovali mlade psičke. Ker pa so bile živalce vse nesnažne, jih je ženska oprala. Da bi se hitreje posušili, je vsakega posebej vtaknila v moževo nogavico in jih razobesila,
dokler se niso posušili.
V	Pamploni živi sedaj v begunstvu škof katalonske škofije Solsona msgr. Valentin Comellas. Pred nekaj dnevi je sprejel katoliškega časnikarja ler mu pripovedoval o strahotah rdečega terorja na Španskem:
Najprej je škof razlagal, kako se je začela anarhistična revolucija in kako so revolucionarji takoj prve dni živinsko kruto pomorili vse polno katoličanov. Njegovo življenje je bilo v stalni nevarnosti. Sredi temne noči se mu je posrečilo pobegniti preoblečenemu ter po večdnevni naporni hoji priti na ozemlje republike Andora. Od tu je nato odpotoval na ozemlje nacionalne Španije. Tukaj sprejema sedaj duhovnike, kateri so pobegnili v inozemstvo ter se sedaj čez Irun vračajo v domovino.
V	škofiji Pamplona je bilo med 350 duhovniki pomorjenih 50 Poleg tega je bilo usmrčenih še mnogo šolskih bratov ter 40 karmeJičank. »Kako lepa četa mučencev! Niti eden ni zatajil svoje vere. Vsi so umrli kot neuklonljivi kristjani.« Iz preobilice strahot je navedel samo nekaj vzgledov:
Več katoličanov je bilo obsojenih na smrt. Stali so pred puškinimi cevmi ob zidu. Povelje je zadonelo, streli so počili. Cela skupina žrtev je padla s klici: »Naj živi Kristus Kralj!« Eden izmed njih, ki je bil duhovnik, je bil pa le hudo ranjen ter je silno trpel. Dva dni in dve noči so ga pustili takega tam ležati, ne da bi se bil kdo zmenil zanj. Nazadnje je prišel eden izmed ;ab-ljev, ki je tam okoli nekaj brkljaril. Za božjo voljo ga je umirajoči prosil, naj mu prinese požirek vode. Anarhist je odšel ter se je čez malo hipov vrnil z naročjem drv. Ta drva je naložil okoli nesrečneža ter zažgal. Tako je umirajoči duhovnik bil živ sežgan.
Msgr. Comellas je nato sporočil, kako junaško je umrl mučeniške smrti škof sosedne škofije Lerida, ki je bil skupaj s 50 drugimi duhovniki prijet in na smrt obsojen. Preden so jih ustrelili, je škof prosil za zadnjo milost, da bi smel zadnji umreti. To željo so mu izpolnili. Tako je torej škof vsakemu izmed svojih obsojenih duhovnikov
Francoski poslanec radikalno - socialne stranke, Franklin Rouillon, je umrl star f>7 let. Bil je velik
sovražnik Nemčije. *
Bruno Mussolini se je dolgočasil
Mussolinijev sin Bruno je tudi odšel v Španijo kot prostovoljec pomagat generalu Francu. Te dni smo pa brali, da se je Bruno Mussolini srečno vrnil v domovino. Na Šjianskem pa se je mladi mož menda hudo dolgočasil, če smemo verjeti poročevalcu londonskega lista »Daily Telegraph«, ki 'je že pretekli teden naznanil svetu, da se bo Mussolinijev sin Bruno vrnil v Italijo. Mladi letalec je bil namreč silno nevoljen, ker mu general Franco ni dovolil, da bi se bil udeležil kake bolj nevarne letalske ekspedicije. General Franco je namreč svojim podrejenim vojaškim komandam izdal odločno povelje, da nikdar ne smejo pustiti, da bi se Bruno Mussolini udeleževal kakih nevarnih poletov. Zato je moral mladi mož večji del svojega časa prebiti na otoku Mallorci. Kakor je izjavil^ general Franco. lega povelja ni izdal na kako žeijo starejšega Mussolinija, marveč docela na svojo pobudo, ker ni hotel nase prevzeti odgovornosti. da bi se bilo sinu italijanskega diktatorja kaj zgodilo.
Od hod beseda
Vodoravno: 2. večji kraj v črni gori ob morju, 4. krajše in za najvažnejši jugoslovanski zaliv, 6. večja država v Južni Ameriki, 7. kraj južno od Ribnice na Dolenjskem, 9. slovenski pisatelj, avtor »Zlatih jagod« in »Umnega kletarja«, 10 kraj vzhodno od Velikih Lašč na Dolenjskem, 12. sodobni slovenski nabožni pesnik, 13. moško krstno ime. imajo ga predvsem papeži, 14. kraj pri Domžalah, rojstna vas sodobnega slovenskega slovničarja. 16. sveti jezik južnega budizma, 17. južno-zahodna nemška pokrajina, 18. severno moško krstno ime, 19. žensko krstno ime, 21. sodelavec »Pisanic«, avtor opere »Berlin«, 22. razsežno višavje v notranji Aziji, 23. večje mesto v Splitskem zalivu, 25. kraj blizu postaje Generalski Stol na Hrvaškem. 26. bolgarski lirični pesnik (1885—1954), 28. vrh blizu Kriških podov v Julijskih lipah, 29. večji jugoslovanski otok.
Navpično: 1. večje mesto na zahodnem obrežju Kaspiškega morja, 2 ena najlepših Kosovelovih pesmi. 5 egiptovsko božanstvo sonca, 4. večji roman Dostojevskega. 5. večje italijansko mesto ob reki Addi, 6. moška oseba iz Ghe-onovc igre: »Igralec in milost«. 7. večje ukrajinsko mesto ob Dnjepru, S. važnejše perzijsko mesto pod pogoj jem Elbrus. 9. sodobni s loven-ski pisatelj brošuric proti alkoholizmu in dru- | gim narodnim napakam, 10. kraj južno od Slo- I
admiral ?
Ko so še Arabci precej soodločali v svetovni politiki, so evropski narodi od njih sprejeli besedo, katera je v vseh evropskih jezikih še dandanes rabljena, ki pa malokdo ve, da je arabskega izvora. Vsakdo danes pozna besedo admiral za vojaško označbo, za označbo poveljnika vojnega brodovja ali pa vsaj enega dela brodovja. Ta besedica ni nič drugega, kakor sestava iz arabskih besed: Emir-al-bahr. Emir je gospod, v tej zvezi torej gospod morja ali poveljnik brodovja.
Ta beseda je prišla v Evropo šo pred križarskimi vojnami. Semkaj so jo zanesli sicilijanski trgovci, že v starih nemških pesmih pojejo o admiralu, ki pa je poveljnik suhozemske armade. V križarskih vojnah pa so ta naziv spoznali po vseh južnih evropskih deželah. V Italiji so iz tega napravili besedo »almiraglio« ter so z njo označevali poveljnika vojnega brodovja Na Španskem je bil »almirante« naslov kastilskega podkralja. Kralj Filip Lepi je izdal odredbo, da sme armadi poveljevati le princ, maršal ali admiral. Na Francoskem pa admiral nikakor ni bil le poveljnik morskih vojnih sil. Sloveči voditelj Hugenotov Co-lignv in general Bonnivet, ki se nikdar nista bojevala na morju, sta imela naslov admirala. Napoleon je imel mnogo smisla za vojaške naslove. On je organizatorja konjeništva generala Murala imenoval za francoskega admirala.
podelil odvezo in mu dal blagoslov. Ko so ustrelili zadnjega duhovnika, je rekel: »Sedaj sem jaz na vrsti!« Prekrižal je na prsih svoje roke, zaklical: »Živel Kristus Kralj!« in že je padel, zadet od krogel.
V rdeči Španiji deluje in živi še mnogo duhovnikov. Nekje v Kataloniji so ljudje napravili pet metrov globoke rove, kjer se zbirajo duhovniki in ljudstvo k službi božji. Tam molijo in dele zakramente. Za božič leta 1936 je bilo v eni izmed teh modernih katakomb zbranih kakih 30 duhovnikov z velikim številom vernikov.
Sivolasi škof iz Solsone je trdno prepričan, da bo še videl svojo škofovsko katedralo, katera je bila najprej spremenjena v tržnico, potem pa v skladišče. Prav od srca hrepeni, da bi se zopet sešel s svojimi duhovniki iz katakomb ter z ubogimi delavci, katere so rdeči hujskači tako strašno razočarali s svojimi obljubami o raju na zemlji.
Velika vojaška parada prod spomenikom Neznanega vojaka v Parizu na dan obletnice premirja.
General „Prepozni"
Iz življenja ameriškega generala Clintona FaUsa
Pred nekaj dnevi je v Londonu umrl 73 let stari ameriški general Clinton Falls. Angleži so ga pokopali z vsemi vojaškimi častmi. Saj pa je vojaške časti tudi v polni meri zaslužil, ker je slovel za najboljšega generala ameriške armade. Clinton Falls je bil ugleden strateg in vojaški znanstvenik Bil je profesor na ameriški vojaški akademiji. Vkljub njegovim velikim vojaškim sposobnostim pa so mu Američani vzdeli priimek »General Prepozni«. Ta svoj hudomušni priimek je general res pošteno zaslužil zaradi svoje velikanske smole, ki ga je spremljala vse življenje in ki je zaradi nje veliko trpel. Clinton Falls je prišel vedno prepozno, kadar je kje bilo potrebno pokazati svojo vojaško sposobnost, najsi je to bilo na bojišču, kjer se je bojevala ameriška armada, bodisi na tujem bojišču kot nevtralni opazovalec.
Ko se je leta 1898 začela ameriško-španska vojna, je bil Clinton Falls ritmojster v nekem konjeniškem polku. Ta polk je bil določen, da se takoj ob začetku vojne ukrca na ladjo in da se z njo odpelje ua otok Kubo, kjer so bili boji. Ko je polk korakal v luko, da se vkrca, so Američani polku ua čast spuščali v zrak rakete. Teh raket pa se je ritmojstrov konj tako ustrašil, da se je vzpel pokonci in z jezdecem vred padel na tla. Pri tej priliki si je jezdec — to se pravi ritmojster Clinton Falls — zlomil nogo. Namesto da bi bil šel na Kubo in v boj, so ga odpeljali v bolnišnico. Tukaj je moral ležati več mesecev, ker je bila noga na več krajih zlomljena. Ko je ozdravel, so ga z nadomestnim bataljonom vendarle poslali na Kubo. Srečno je prišel s svojimi vojaki v Porto Hico. Tukaj pa so zagledali vse hiše v zastavah. Bilo je sklenjeno premirje, medtem ko se je nadomestni bataljon vozil po morju.
Ko je leta 1904 vse kazalo, da bo v kratkem izbruhnila bolgarsko-turška vojna, so mladega majorja Clintona Fallsa, ki je medtem že zaslovel s svojimi vojaškimi spisi, poslali v Carigrad, da bi tamkaj zasledoval potek nove vojne. Toda iz te moke ni bilo kruha, ker balkanska vojna še ni bila dozorela, pač pa je medtem na drugem koncu sveta izbruhnila rusko-japonska vojna. Mladi major je pisaril in pisaril v Washinglon, naj ga pošljejo na Japonsko, da bo vsaj tamkaj navzoč. Nazadnje je svoje vojaške predstojnike kar z brzojavkami bombardiral. Končno je prišlo iz Amerike dovoljenje, naj se vkrca na Japonsko. Brž se je odpravil in se po dolgem potovanju zglasil v štabu vrhovne japonske komande v Port Arturju istega dne, ko je bilo podpisano premirje.
Ko je leta 1912 res izbruhnila balkanska vojna, je Clinton Falls pravočasno prišel v glavno mesto Črne gore, v Cetinje. Od tukaj je hotel iti kot vojaški ojiazovalec Amerike na vse fronte balkanskih narodov. Prišel pa je le do Podgorice, kjer ga je napadla huda griža. Pozneje so ga pripeljali v avstrijsko vojaško bolnišnico v Kotor, kjer se je dolgo zdravii. Ko je ozdravel, je bila tudi balkanska vojna že končana.
Clinton Falls pa sedaj ni zapustil Evrope, da bi bil takoj na licu mesta, če bi kje kaj izbruhnilo. In res je leta 1914 izbruhnila svetovna vojna. Clinton Falls je brž pohitel v Bruselj, da bi tukaj na belgijski strani opazoval vojskovanje. Preden pa je mogel z belgijskimi vojaškimi oblastmi vse zadeve urediti, so že Nemci zasedli Bruselj, nakar so njega in druge vojaške opazovalce kratkomaio izgnali.
Ameriško vojno ministrstvo je bilo pripravljeno zadostiti opravičenim željam sedanjega polkovnika Clintona Fallsa, da bi si od blizu ogledal vojskovanje, o katerem je sicer s toliko bistrostjo
pisal. Imenovali so ga za generala in mu dali poveljstvo konjeniškega oddelka v Teksasu, kjer je čakal, kdaj izbruhne vojna med Ameriko in Mehiko. Celih šest mesecev je general moral čakati ob meji, kdaj bo treba udariti. Ko se je nazadnje Amerika odločila za oboroženo posredovanje v Mehiki, so vojaki marširali brez svojega generala. Clinton Falls je namreč obležal bolan. Nevajen tistega podnebja, je zapadel pljučnici in se je več mesecev boril s smrtjo.
Ko je ozdravel, je ravno doživel, da je Amerika Nemčiji napovedala vojno. Takrat je bil že divizionar Medtem ko so druge ameriške čete že odšle na francosko bojišče v Evropo, je moral on sestavljati svojo divizijo. Ta je bila pripravljena meseca oktobra leta 1918. Srečno se je s svojimi vojaki vkrcal na parnik ter prišel na Francosko natančno 10. novembra, ko so se ravno končavale sovražnosti.
Vse to pa mu ni še vzelo poguma, dasi je bil zaradi vsega tega silno žalosten. Moral je zaradi starosti iti v pokoj, bil pa je vedno pripravljen takoj oditi, če bi se kje kaj skuhalo, kar bi dišalo po vojni. Ni hotel umreti, preden ni vohal smodnika. Toda silni napori na manevrih in na potovanjih so tako zrahljali njegovo zdravje, da so mu zdravniki odločno prepovedali oditi v Južno Ameriko opazovat vojskovanje v Gran Chaco. Prav tako so mu prepovedali iti v Abesinijo. Ko pa je sedaj izbruhnila še vojna na Daljnem vzhodu, so 73 let stari vojak ni več brigal za prepovedi sitnih zdravnikov in je brž sedel na ladjo ter se odpeljal proti Londonu, kjer je na parniku že naročil kabino za Kitajsko. Toda novembrske londonske megle in slabo vreme so starega moža položile na bolniško posteljo. Dobil je hripo ter je v prvi polovici novembra umrl v londonskem sanatoriju.
Možu, ki je toliko bitk bojeval na zemljevida in na manevrskem ozemlju, nikdar ni bilo dano, da bi bil kdaj videl pravo bitko. Prav njemu ni bilo dano, da bi bil videl, kar je tako iskreno želel, medtem ko so to videli in skusili milijoni drugih, kateri tega niso prav nič želeli.
Nemiri r Palestini še vedno trajajo. Ko so pokopavali te dni nekega jnda, katerega se ustrelili Arabci, so morali Angleži pogreb vojaško tavarovati.
Križanka
venske Bistrice na Štajerskem, 11. oseba iz francoske revolucije, 12. večji otok v Irskem morju, 13. slovensko ime za glavno reko v severni Italiji, 15. večje jugoslovansko mesto severno od Zadra, 20. ud izumrlega naroda, 22 nekdanji prebivalec Balkanskega polotoka, 24. bajeslovni grški letalec, 25. kraj zahodno od Domžal, 27. moška oseba iz svetega pisma.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 3:
Vodoravno: 2. top, 4. natik, 6. Gotovac, 8. Java, 9. ocet, 11. Gobi, 12. ikra, 13. re, 14. Ajas, 15. erar, 16. oven, 18. Anam, 20. raj, 22. Arad, 24. Tula 25 iver, 26 Seni, 28. Sven. 29. Cerovac, 31. župan, 32. nit.
Navpično: 1 moto, 2. Tata, 3. pivo, 4. Novi, 5 Kacijanar Ivan, 6. gaber, 7. cekar, 8. jor, 10. trs, 14. arena. 15. Eva, 17. talec, 19. mavec, 20 Rus, 21. janež, 23. den, 27. Irun, 28. svat, 30 opij.
Mariborske vesti
Mariborsko stolnico bodo popravili
Maribor, 16. novembra. Skoraj 80 let je že od tega, ko je bila mariborska stolnica temeljito popravljena in prenovljena. Zgodilo 6e je ;o ob prenosu 6edeža lavan-tinske škofije v Maribor. Ni čuda, da je danes zunanjost iu notranjost cerkve takšna, da ni v noben okras mestu. Zlasti zunanjost je zanemarjena, na vseli koncih in krajih se vidi, kako 60 popravila potrebna. Omet odpada, skozi streho pronica voda ter se je celo zgodilo, da je po hudem nalivu voda pritekla v notranjost cerkve. Vidi 6e, da so bila vsa poznejša popravila, ki 60 se tu in tam vršila, samo nekakšna krparija, da 6e je vse preveč štedilo z denarjem. Poleg tega pa so bile napravljene še nekatere izpremembe v notranjščini in zunanjščini, ki so stavbi v kvar. Tako 60 med drugim tzpremenili in skvarili lepa gotska okna na zakristiji ter dozidali atični venec pri strehi zakristije in križeve kapele.
Na prizadevanja raznih faktorjev je začel cer-kveno-konkurenčni odbor za mestno in stolno župnijo razmišljati, kako bi 6e vsi nedoetatki s čim manjšimi 6troški temeljito odpravili. Poleg vedno večje škode, ki nastaja zaradi 6labe strehe, je vplival na odločitev cerkveno-konkuretičnega odbora tudi banovinski konservator dr. Štele s svojim poročilom. Mestni gradbeni urad je izvršil 6trokovoi pregled cele zgradbe ter je ugotovil, da bi bilo treba predvsem temeljito popraviti streho. Zaradi slabe strehe je namreč začelo trohneti že tudi ostrešje; popravilo je nujno potrebno, da se prepreči s tem zelo velika škoda in morebitna katastrofa. Potrebna pa je tudi obnovitev zidnega ometa ter popravilo oken. Vsa ta dela bodo stala precejšnjo vsoto. Cerkveno-konkurenčni odbor ima težko nalogo, da ta dela temeljito pripravi in spravi skupaj potrebna denarna 6red6tva na ta način, da ne oo preveč obremenil faranov
Zanimivo je, da ni nikjer nikakih načrtov o stavbi 6ami in da bo treba z merjenjem in povzemanjem te načrte šele narediti.
Sdfna zaUga ^ai^bblek' v
J. LAM^LAVNI .TRG 2
m Upokojen je bil višji nadzornik policijskih agentov pri mariborskem policijskem komi-sariatu g. Anton Pavle t i č. Služboval je pri policiji že nad 40 let ter stopa s polnimi službenimi leti v pokoj. G. višji nadzornik je ves čas svojega službovanja v Mariboru vodil politični oddelek na policiji ter je umel opravljati svojo težavno in delikai.no nalogo z redkim taktom, pa tudi z veliko sposobnostjo. Sedaj, ko se umakne iz aktivnega službovanja, mu želimo, da bi užival svoj zasluženi pokoj mnogo let v zadovoljstvu in zdravju.
m Kje so poštni nabiralniki. Nekateri poštni nabiralniki v mestu so nameščeni na ponesrečenih prostorih, da jih ne iščejo zaman samo lujci, ampak često tudi domačini. Tako je nabiralnik na Tvorniški cesti na gostilniškem vrtu, obdan z visoko vrtno ograjo in gostim zelenim grmovjem. Isto velja tudi za nabiralnik na Frankopanski cesti. Podnevi ga lahko iščeš z lučjo, če ne veš. da visi skrit za nekim plotom kot ostanek nekdanjega tamkajšnjega poštnega urada. Zaradi naraščajočega poštnega prometa v teh mestnih delih bi bilo treba posvetiti pregledni namestitvi poštnih nabiralnikov večjo pozornost.
m Firkušnyjcv koncert v ponedeljek zvečer v Unionski dvorani je bil umetniški dogodek, kakor ga Maribor ne bo kmalu zopet imel. Udeležba na koncertu je bila nad vse lepa ter jo bila velika dvorana popolnoma zasedena. Žal pa je odrekla rediteljska služba ter se je pred koncertom vršil med uslužbenci dolgotrajen in mučen boj za sedeže, ki jih nekateri kljub temu, da so imeli pravilne vstopnice, niti niso dobili. Tudi so bile vrste sedežev preveč gosto stisnjene, tako da ni bila nobena prijetnost sedeti dve uri s podvitimi nogami. V bodoče bi bilo treba ob taki priliki posvetiti organizaciji rediteljske službe več pozornosti.
m Kongregacija za gospo ima v četrtek shod ob pol 5 popoldne, v petek pa — na praznik sv. Elizabete — sv. mašo ob pol 7 zjutraj.
m Kršitev predpisov o zapiranju in odpiranju obratovalnic. Mestno poglavarstvo razglaša: Ker se kršitve naredile o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic vedno bolj množe ter se predpisi o odpiranju in zapiranju čestokrat izigravajo, opozarja mestno poglavarstvo, da bo v bodoče kršitelje najstrože kaznovalo ter se bo po potrebi poslužilo tudi najvišjih kazni, to je 3000 dinarjev ali 30 dni zapora. Opozarjajo se tudi Imetniki gostilniških obratov, da se točno drže predpisane policijske ure.
m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da je dne 15. novembra potekel skrajni rok za plačilo IV. četrtletnega obroka zgrndarine, pridobnine, davka na poslovni promet in htksuz, rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnicc in posebnega davčnega dodatka na skupni brutto promet. Dne
1. novembra pa je potekel rok za plačilo II. polletnega obroka zemljarine.
m Govorice o prodaji tekstilne tovarne Zelenka & Co., ki je sedaj lastništvo Bedriha Schonskega, se širijo po mestu. Po naših informacijah ne gre za prodajo, temveč za pristop novega družabnika, in sicer bi bila to firma Pollak iz Dvor Kralovi na Češkem. Nova družba bi tovarno Zelenka & Co. znatno povečala in modernizirala.
m Obe nogi si je zlomil. V Taborski ulici se je hudo ponesrečil 49 letni sodarski mojster Franc Lepenik. Padel je z lestve 4 metre globoko ter si je pri padcu zlomil obe nogi pod koleni. Prepeljali so ga v bolnišnico.
m Projekt nove stanovanjske četrti ob Dravi odobren. Svoječasno smo poročali o zanimivem načrtu mestnega gradbenega urada, da bi se zgradil vzporedno s hišami ob Glavnem trgu in Židovski ulici nad Usnjarsko ulico nov stanovanjski blok, s katerim bi dobil ta mestni vel povsem drugi, lepši izgled. Včeraj je proučevala na licu mesta ta načrt posebna komisija banske uprave iz Ljubljane ter ga je odobrila. Izvedba lepega načrta ne bo naletela na posebne težave, ker je itak projektirana regulacija dravskega nabrežja, blok pa so pripravljam zazidati zasebni interesenti, ki so lastniki prizadetih stavbišč.
Gledališče
Sreda, 17. novembra, ob 20 nri: »Marija Stuartc Red D.
Četrtek, 18. novembra, ob 20 uri: »Pesem s ceste«. Red A.
Rudniškega inženerja
mladega z nekaj prakse v kovinskih rudnikih, ali začetnika brez prakse, iščemo xa čimprejšnji nastop. Ponudbe 8 eurriculum vitae in zahtevo plače na »InterreklanK, Zagreb. Masarykova 28 pod šifro »Rudnlci 13 13<
BAT1KAROLA 461 4+1 cevni superposi-cijski prejemnik skala z izpisanimi imeni postaj — selektivnost 9 klIz-9 VVaitna končna pentoda — 3 valovna območja: 16.7 —51 m. 195—585 m, 720 — 2000 m Neplačilo 333'— in 18 obrokov po Din 225>—
»PHILIPS sinfonijska serija 38" je višek radio tehnike!
Naiboliia kakovost! Lepa oblika I Nizke cene I Platlla na 18 mesečevi
Ogled in predvajanje brezobvezno in brezplačno pri
PHILIPS RADIO
zastopstvo
H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova cesta 6
Jugoslovanska knjigama v Ljubljani
KONKORDAT — ustava in verska ravnoprav-nost, je naslov najnovejši knjižici izpod peresa univ. prof. dr. Rado Kušeja. Obsega 73 strani, cena 30 din. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — O konkordatu se javno razpravlja že skoro tričetrt leta. Belgrajski pravoslavni krogi so izdali proti njemu številne brošure in letake že dolgo poprej, preden ga je vlada predložila narodnemu predstavništvu v odobritev. V glavnem očitajo konkordatu, da nasprotuje ustavi in da krši načelo verske ravnopravnosti, ker priznava katoliški cerkvi take prednosti, ki jih srbski pravoslavni ne daje niti zakon o njej, niti njena ustava. Slovenski tisk do sedaj še ni objavil celotnega teksta konkordata, niti objektivne informacije o tem vprašanju, zato se ne smemo čuditi, da se mnogi nevzdržui očitki širijo in ponavljajo tudi v vrstah izobraženstva, kar temu ni v čast, stvari pa ne v korist. Zato je namen te knjižice, da se sleherni pouči, ki se za zadevo zanima, o vsebini konkordata, ali so res očitki protiustavnosti in kršitve utemeljeni ali nn.
Mariborski šport
Navzlic temu, da eo preteklo nedeljo trije klubi odigrali 6vojo zadajo prvenstveno tekmo, še ni določen končni vrstni red tabele. Cakovečki SK ima namreč odigrati še dve tekmi, obe ua lastnem igrišču ter s tem tudi možnost, da ei osvoji prvo me6to. Tudi Mura bi mogla v slučaju, da nadvlada Cakovečki SK, priti na drugo mesto ter bi v tem slučaju zasedel tretje mesto ISSK Maribor ali pa Cakovečki SK, kateri bi pač imel boljšo goldifereoco. Ni pa nemogoče, da prekriža Čako-večkemu SK račune tudi domači rival Oradjan6ki SK, ki je sicer na sigurnem zadnjem mestu, zna pa baje ravno proti Cakovečkemu SK razviti vse svoje moči ter je že večkrat bil uspešen v pri-Ijekih tekmah.
Maribor je v nedeljo izgubil po krivdi svojih
branilcev in vratarja, deloma pa tudi zaradi taktične napake, ko po vodstvu 3:2 ni potegnil vse svoje moči v obrambo, kar se drugje običajno prakticira. Zmaga Železničarjev ni bila uezaslu žena, ker so pokazali boljšo fizično kondicijo. Napad je imel veliko število zrelih šans, vendar z izjemo starega >leva« Pavlina noben napadalec ni našel cilja. Popolnoma neovirani so streljali na metre čez ali poleg gola.
Rapid se je letos moral zadovoljiti s 5. mestom, m 6icer izrecno po zaslugi nemogoče napadalne vrste.
L Železničar Z Maribor
3.	Mura
4.	Cakovec
5.	Rapid
6.	Gradjanski
Tabela je zdaj sledeča:
10 10
9 8
10 0
31 35 28 25 20 4
23 točk 13
21 15 15
25 44
12 11 10 10 0
Letošnja prvenstvena sezona je bila zelo zanimiva in je prinesla tudi lepe tekme. Pokazala je v glavnem velik napredek province (Mura, Ca kovečki SK), ki je zdaj že skoraj enakovredna vodilnim klubom Maribora. Mariborski klubi so deloma pokazali malo tehničnega izboljšanja, toda taktično bo treba šc veliko dela. ISsK Maribor je proti koucu tekmovanja pokazal izredno borbenost in lqio skupno igro, manjka pa mu (menda zaradi pomanjkanja igrišča) fizična kondicija, kar se je posebno opazilo pri zadnji tekmi proti žilavim Železničarjem.
Povečanje zanimanja občinstva je bilo opaziti po razmeroma dobrem obisku igrišč. Našel se je celo navdušenec (kavamar Majcen), ki je razpisal pokal za najboljšega strelca 6ezone. Lepo trojejo
_! * _____i	dokiim /cl" ^»intmiaa^ iri lik
si je osvoji! »stari« Pavlin (SK Železničar), ki je v letošnjem letu zabil skupno 58 golov za svoi klub ter tudi v zadnji tekmi bil 6tretec vseh 4 golov.
Upamo, da bodo mariborski klubi zimski po čitek izrabili s primernim treningom za ohranitev kondicije in nas mogoče tudi razveselili s kako tekmo 6 prominentnejšimi nasprotniki iz tu- ali inozemstva.
Po športnem sveta
Pri mednarodnem plavalnem tekmovanju, ki se je vršilo preteklo soboto in nedeljo v Magde-burgu, je bil postavljen en nov svetovni, en evropski in devet nemških rekordov. Tega zanimivega tekmovanja sta se poleg nemške garde udeležila še danska plavalka Hveger in švedski mojster Borg. 400 m je prekravljula danska plavalka Hol-ger v novem svetovnem rekordnem času 5:12,4. V prsnem plavanju na 20(1 m pa je Nemec Heina postavil poleg nemškega še nov evropski rekord s časom 2:38,9.
Nm> svetovni rekord v težki atletiki, namreč v dviganju uteži je postavil nemški olimpijski zmagovalec in svetovni prvak Manger, ko je v soboto obojeročno tezno dvignil 286 funlov težko ročko, s čemer je zboljšal lastni rekord za 3 funte. Funt ima, kakor znano, malo inauj kot pol kilograma.
Nogometno prtien«f»o po drugih driavah pa izgleda po zadnji nedelji takole:
Anglija: Prva liga: Arsenal — Westbromwieh Albion 1:1, Blackpool — Birmingham 0:3. Bolton Wnnderers — Stoke 1:0, Brentford — Meddles-borough 3:3, Derby Countv — Leeds United 2:2. Everton — Ehelsea 4:1, Iluddersfield —■ Ports-mouth 2:0. Lelcester — Preston North End 1:0. i Manchester Cjty — Liverpno] 1 -3, Snnderlnnd — | Grimsby Tovvn 2:2, VVolverhampton Wanderers —
Charlton 1:1. — Druga liga: Aston Villa —• Burn-ley 0:0, Blackburn — Nevvcastlo United 2:1, Brad-ford — Bury 1:1, Chesterfield — Manchester Uui-ted 1:7, Fulham — Barnsley 0:0, Norwich — Tot-tenham Hotspurs 2:1, Plymouth — Stockport 2:1, Sheffild Wednesday — Luton 4:0. Southampton — Nottingham Forest 2:0, Svvansea — Sheffield United 3:5, Westham — Coventry 0:0.
Škotska: Arbroath — Rangers 1:1, Elyde — Aberdeen 2:1, Dundee — Falkirk 1:4, Ilparts — Queenspark 2:0, Kilmaruock — Queen Sooutv 1:1, Morton -— Hamilton 2:6, Motlierwell — St. Mirren 3:2, Partick — Ayr 6:2, St. Johnstone — Hibern-ians 2:0, Third Lanark — Celtie 1:1.
Francija: Marseille — Valenciennes 1:1, Ki celsior-Roubais — F. C. Metz 2:4, Rouen — Cannes 1:0, R. C. Pariš — Lens 1:3. Antibes — Red Star IjI, Sochaux — R. C. Roubaii 3:0, Lille — Sete 2:1, Strasbourg — Fiveg 2:0.
Italija: Divizija A: Liguria — Atalanta 2:1, bucchese — Fiorentina 2:1, f.azio — Livorno 3:0, Napoli — Genova 2:2, Torino — Bologna 3:1, Ambrosiana — Juventus 2:1, Triestina — Milan 0:0, Bari — Roma 2:0. — Divizija B: Palermo — Anconitana 0:2, Messina — Taranto 5:3, Pro Ber-celli — Brescia 2:1, Padova — Modena 3:2, Ales-sandria — Venezia 1:1, Spezia — Pisa 0:0, San Remese — Verona 1:3, Cremonese — Novara 0:0.
Sviea: Prva liga: Chiasso — Kickere 0:0, Concordia — Juveutus 3:2, Bellinzona — Blue Starš 1:1, Montiiey — Aarau 1:4, Montreux • - Concordia 2:0, Cantona! — Forvvard 2:1, IJrania — Pruntrut 0:0, Chaux de Fonda — Vevey 4:1.
Jugoslovanska Akademska Smučarska Organita-ejia (JASO) l>o itnela svoj občni zbor v sredo, 17. t., m. ob 1« na univerzi v sobi it. 90. Vabljeni vsi I
Slalom klub -3It. 7m ponedeljek, 29. t. ro. napo vedani oboni zbor se vr5i iz nujnih osebnih zadržkov v odboru nekaj prejo, to jc v petek, Jfi. t. m. na istem mestn in ob isti uri ter z že objavljenim dnevnim redom. — Odbor.


Razpis
Občina Gomilsko, okraj celjski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika in pogodbeno mesto občinskega služitelja. — šolska izobrazba: za pragmatično mesto štiri razrede srednjo šole, za pogodbeno mesto služitelja pa popolna osnovna šola.
Pravilno holkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936, St. 477-61), je vložiti v roku 20 dni po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. Varščina 10.000 din.
Dekalumen iarnice s garancijskim znakom ta malo poraba toka v vatlih.
Nočem postelje v sobi; samo JAGROV spalni KANAPE. COUCIt, katerih prednosti si oglejte pri IapC|n|$<V0 J/|(j[f» fRANC
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 17
telefon 20-42
Nizke cene!
Solidna izdelava!
"n ii inf umi rrTfrinrm in mn nnTinniflmt inorn Ti n um
iiŠP
Na zalogi ima pa tudi veliko Izbiro modroce v, otoman ter veliko Izbiro blaga za prevleko pohištva!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka besede Din l'-—s lenttovanjskt oglasi Din J'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din tO*—. Malt oglasi se plačujejo takoj pri Mročlln. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 5 mm riaoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba priložiti znamk«.
II
Sluibeiičejo
Višji uradnik v pok.
7. znanjem slovenskega, italijanskega tn nemškega 1 jezika - sprejme primerno službo za ves dan ali več ur. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vesten« st. I' 18270.	Ca)
»iiHLi »iy
Mizarske pomočnike
sprejmem. Trata št. 15, St. Vid nad Ljubljano, b
Instruktorico
Piijnani fllm francoske umetnosti
Lat Bandera .zastava)
V glavni vlogi ANNA BEL L A
Danes poslednllčt
„Wam ona"
Prekrasna liubavns epopela Film v naravnih barvan. — Nemški dialog
. TEl.
21-24
samo Se par dnti Epohalno Rimsko fleio u igodovlne človeštva
VES I ČLOVEŠTVA - Emile Zola
fant M u n i
<7WAČCM>e o&. 16., 19." m 21 P-avJL
Iščem za dijakinjo Drž. flvorazredne trg. Sole. — Ponudbo v upravo »SI.« pod št. 18261.	(b)
Začetnico
sprejmemo v večji obrat za vsa pisarniška dela. -Vešča mora biti nemške korespondence ln strojepisja. Ponudbe v upravo »Slov.« pod Šifro »3107« it. 18274.	<b)
Kami
English lessons
Miss Farler, Dvorakova ultca 3-1X1.	(u)
\mm\
Več šperanih spalnic
v imitaciji orehove korenine, proda Krže Franc, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se na skladišču : Tyr-ševa c. 23, Ljubljana, (š)

Avtomatični bufet »Rio«
toči ožujsko pivo vrček 5 dtn, sladki most liter 12 din, prvovrstna črna kava 1.50 din, čaj z limono 2 din, kuhano vino
icraai
Krznarskega vajenca
pridnega, zanesljivega ln poštenih staršev, sprejme takoj J. Wanek, Sv. Petra cesta 9.	(v)
1
ODDAJO:
2 prazni vezani sobi
s kopalnico, odda s 1. decembrom Hranilni ln posojilni konzorcij, Gajeva
Brivski In damsko frizerski salon
Engelbert Franchetti
TyrJeva cesta 20
nasproti kavarne J-Evropa« se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela, katera izvršuje točno in solidno s prvovrstnim osobjem
ire*ttttE8° ČBSEiBMBa
Patent kraljica peči
poceni naprodaj. Alešev-Oeva ul. 7, Slška. (1)
Lokomobilo za ca. SO HP
rabljeno, toda v dobrem stanju, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Lokomoblla« 18197.
Bukovih drv
50—100 vagonov, oddam; najraje vojaštvu ali mestu. Naslov v upr. »SI.« pod št. 18265.	(1)
«
K**
Štajerska
jabolka
dobite poceni prt
GOSPODARSKI ZVEZI
Ljubljana Tyrševa c. 29
Nove peči
Štedilnike, oblogo, popravila : kliči to telefon 33-57. A. Kovačlč . Ljubljana, Viška ulica 3.
Orehova jedrca in cvetlični med
nudi najceneje J. Menart, Domžale.
Sveže najfinejše norveiko
ribje olje
tz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljeni
«e priporoča bledim io slahotnim osebam
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
Kupimo
naj priobčijo cene In količine šamanih 25 mm hrastovih desk in frlzov X. in Ila. 25 cm ln daljši polftnl les, katerega bi lahko mesečno do aprila dobavljal. Iščem dobre in razumne posredovalce. -Pisati v upravo »Slov.« v Celju pod št. 18278. (k)
Ca m nI dnarla do« muaske I
i'lofi6e, gi amotone.ra ho gramofone radi« 9 paraie Itd. prodajamo po ugodnih cenab udi na obroke
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. Tel. 87-62
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št 40 vnovfiuje
O R A NI L N E VLOGE
bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevn) eenl.
PBRflPi^'
L^SS.ISi;
Hiša z 11 stanovanji
naprodaj v Mariboru. Pojasnila : dr. Schaubach, Maribor Aleksandrova 12
V Brežicah
ln okolici so naprodaj hiše, krasna atavblšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Mtklau Otmar, Brežice.	(p)
Za sadovnjake, vrte ve m potke
najboljše sadne, vrtne in poljske rastline Vam dobavi naša že nad 100 let obstoječa družba, ki ima 250 ha obdelanega sveta.
\fgaravattiDiante
JAONARA-PADOVA
,SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5
Sodna
dražba
Dne 27. nov. 1937 ob pol , 12 dopoldne bo pri okrajnem sodišču v Kranjski gori dražba nepremičnin | vi. št. 28. in 173. k. o. Planina, kl ima sončno lego, v gorskem letovišču Sv. Križ nad Jesenicami. Posestvo jo kmečko posestvo, obstoječe lz hiše, gospodarskega poslopja, hleva, vodnjaka, mlina, 6 njiv, 5 travnikov, 3 pašnikov ln 3 velikih gozdov. Dana je tudi možnost parcelacije ln letoviškega naselja. - Informacije daje pisarna dr. Igo Silarja, odvetnika, Kranj.
^icVm nc fe
Glavna zaloga za Ljubljano: Drogerlja „Adrija" Mr. Ph. Borčič, Šelenburgova L
\ ■ J;**;*
Danes ob 1 zj. je dotrpela in odšla po plačilo k Stvarniku naša srčno ljubljena ž&na, mati, sestra, svakinja in sestrična
Marija Škrjanec roj. Snoj
Nepozabno pokojnico bomo spremili dne 18. novembra 1937 ob 9 dopoldne na pokopališče k Sv. Martinu in jo položili poleg njene matere.
Lobček, Ljubljana, Celje, dne 16. novembra 1937.
Globoko žalujoče rodbine: Skrjanee, Snoj, Klinec. dr. Rajh.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric, svak in tast, gospod	-v
Franc Zirovnik
posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 18. t. m. ob 2 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 16. novembra 1937.
Pavla roj. Rohinaueh, soproga; Ferdo, Franc, sinova; Iva por. Kokolj, Pavla por. Čeme, Mila, Marica, hčerke ter ostalo sorodstvo.

Agnes Giinther:
144
Dušica - Rožamarija
»Ako morem vzradostiti 6 tem va6, presvetla, in Harra!«
»Upam že nocoj, toda moram še prej poizkusiti, kako jo bom mogla prenesti. Igrati 6mete Ie lahke 6tvari. Dosegla sem, da smem ležati tu, ne tam, kakor 60 hoteli.« In nasmehnila se je. »Saj veste, da sem zelo trmasta in da ee morajo ukloniti moji volji.
Ivan Friderik 6e je priklonil ter vprašal:
»Mar naj takoj?...«
»Ne, hočeva 6e prej še malo jiorazgovoriti. Zborno skladbo 6te prinesli 6 6eboj in tudi iz te bomo smeli nekaj slišati?«
Ivana Friderika 6e ;e polastila bojazen, da bi ne prišel v nevaren položaj ter je mislil na flarrcrv štiričetrtinski takt. Hotel se je rešiti ter odgovoril:
»Imam že vse pospravljeno. Jutri ga bom iz-ložil in potem nekaj pojasnil iz njega. Zahteva še vse kaj drugega nego klavir.«
Rožamarija je vzdihnila:
»Da — — — in to je bilo za zmeraj pokopano, to je nenehoma... Ah, jaz imam toliko na 6rcu. o čemer bi se rada z vann razgovarjala! Prosila bi vas ...«
Umetnik jo je pogledal:
»Kar morem storiti... Kako hvaležen Ivini, ako 6inem. . Upam si komaj izreči.«
»Ste bili že v Italiji, gospod Friderik?«
Ta zre ves osupel v grofico:
»Ne presvetla imel sem vedno premalo sred stev. toda nisem še pokopal upa!«
-Ah. to ie lepo kako se veselim! Vi bi morali v Italijo, v Rim in tam prebiti zimo z mojim soprogom. Mi se lahko osvobodite?«
»To bo že šlo, — toda ...«
»Ah. nič toda Jiz sem trdoglava in sem si tnkra. to zamislila! Stanovali boste na griču Pin-cio. odkoder se pregleda ves Rim. Tam bo6te imeli
vrtič in 6tudenec z mraniornato posodo. Svoj klavir vzamete s 6eboj!«
»Tega sploh nimam,« je odgovoril ve6 zmešan Ivan Friderik.
»Ah. potem pa tegale,« je rekla kratko ter pokazala na 6vojega dragocenega Bechsteina. »Tu bi itak ostal nem. Toda to je najina velika skrivnost. O tem niti besedice mojemu možu, kaj ne?« Podala mu je roko. »Vi ne sprejmete za zimo ničesar drugega. dokler ne dobite vesti od nas. Zelo vas zato prosim in bi bila rada v tem pogledu pomirjena! In kaj ne?« — Pri poslednjih besedah je pokazala na modrega možička nad klavirjem.
2e so odmevali Harrovi koraki Ivan Friderik jo je mogel le še prijeti za nežno roko ter ji pogledati v oči Nato 6ta pričela brž govoriti o zborni skladbi, kajti Harro je bil že vs<opil.
Prikimal je Rožamariji. ji pridvignil nekoliko glavo, potegnil više blazino, ji položil zopet v red kiti. uredil gube njene obleke, da sta 6e videli nežni nogi. ki 6ta tičali v modrosvilenih čeveljčkih. Delal je vse to kot na pol v snu in vidci je bilo njegovim umetniškim rokam, da ravna s svojo soprogo kot s kako umetnino.
»Ležiš dobro tako?«
»Prav dobro, hvala ti!... Culi bomo... Kaj ste že rekli gospod Friderik? Schumannov Ada-gio?«
»Ivan prosim te... previdnost...«
Ivan Friderik je odprl klavir. Ni mogel izpre-govoriti niti besede. Ali je res upal. da ]o bo ukanil s svojim navideznim mirom? .. Kje bo pa ostala ta dražestna kraljica, če se podasta oba v Rim? —
In zaigral je najnežnejše. tiaimilejše uspavalne pesmice, ki so mu ravno prišle na um ter je vsak hip pričakoval, da ga bodo prekinili. Potem se je ozrl nanjo Njene oči so mu sijale nasproti
»Hv?la Bogu. to lahko poslušam to ne boli. Mislim, da 6e vam ni treba tako bali...«
»Morda melodijo iz zborne skladbe? Napev k Cierhardtovi pesmi: .Pojdi, srce moje in poišči si veselja'?« ...
»Gospod Friderik, pesem o Kristusovem vrtu.«
Toda Harro je pripomnil:
»Roža, ti znova cveteš, tvoje ustnice bolj in bolj rdečijo. Prevzela te bo radost. Za danes ie že dovoli! Ivan Friderik, pridi 6enikaj k meni!«
Ivan Friderik je poslušno vstal. Toda mlada kraljica je zaihtela: *Ti 6i neusmiljen, Harro!« Nato je umolknila in zakrila z dlanmi svoj obraz. Harro je sivo pobledel ter si grizel ustnice. Glasbenik je pogledal 6vojega prijatelja ter tiho odšel.
Ko je bil ta zunaj, je ]x>kleknil Harro pred Rožamarijo ter položil svojo glavo na vzglavje di-vana, poleg njene blazine. Rožamarija je povesila roke ter milo rekla:
»Harro. ni6eni nameravala tega izustiti .. Moj Bog kaj sem storila? ... Zdaj sem te užalo-stila!... Ah. zdaj ie prepozno!...«
Harro je zamolklo odgovoril:
»Zakaj si tni to rekla. Roža? Zlomila 6i nekaj, kar se ne zaceli nikdar več, nekaj, česar 6em 6e vedno oprijemal... Toda, ti imaš j>rav. nisem smel razdejati tvoje radosti 6 6vojitni krutimi rokami ...
Mo> Bog. z vsako svojo besedo ti dajem prav. Neusmiljeno sem ravnal.. Čemu ne morem skriti vase svoje muke? ... Bog. kako razbija tvoje srce. In tvoje oči... Brž hočem poklicati teto Ulriko!«
Toda Rožamarija ga je zadržala.
»Ne Harro. prosim te iskreno... ne pusti me zopet same! Naj ti vendar dopovem. da se ne smeš brigati za moje srce. to ie že večkrat razbijalo. Ne zapusti me, Harro... Moraš me poslušati! Te besede — O Bog. kaj 6em storila? . . Zakaj sem vendar zahtevala to pesem? Živela bi tudi brez nje., in zdaj sem te radi tega morala užaliti!«
Skrila je 6voj obraz v blazino in bridko zaihtela.
»O moj Harro.. užalila sem ga!«
V njegovih očeh je zaplapolal ogenj. Divje jo je potegnit nase pokrival ii je z nebrzdanimi p<> ljubi obraz in lase, pozabi' na vse v burji svoje vroče krvi Pritiska! jo je k sebi, da bi mu bila lahko umrla v naročju. — In kako so jo 6icer
čuvali pred vsakim pretrdim prijemom! — Ona je prenehala jokati ter je brez vsake obrambe mirno čakala, da ga mine neugnanost. Morda pri tem niti ni trpela, morebiti 6e je potopilo vse drugo v 6ilnem viharju, ki je drvel nad njo. Ta jo je segreval, iznenadil, izključil vsako misel... In njegove besede so postajale bolj in bolj ne-umerjene.
»Roža, jaz tega ne prenesem več!... Fločem biti zopet 6am svoj gospod... Hočem 6e osvoboditi tega, kar me duši... pobegniti izpred oči, ki se upirajo vame... pred 6vojini novim .jaz'... Hočem nazaj, storiti, kar mi je povšeči! Jaz ne maram v temno, hladno dolino, kjer bi naj odslej hodil vse svoje življenje. Umreti hočem, s teboj umreti! Pusti svoje nebeške vrtove! Pridi z menoj! Ako naju Bog ne more uporabiti v luči, naj naju zagrne 6 kakšno 6enco, katerih ima dovolj... Ni ti treba več trpeti .. čemu ta dolgotrajna muka? Tu. v mojem naročju, tu tega ne občutiš. In jaz pridem za teboj. Najinih duš ne more nihče raz-družiti . Ti, ti moja duša! V kateri nebeški kotiček 6e pa hočeš skriti, da bi ne čula mojih krikov?«
Držal jo je v 6vojem naročju, njeno telo mu je ležalo na kolenih — Spočetka ie bila kot mrtva, toda hipoma so se uprle njene roke v njegove prsi. Harrove besede 60 ji vdrle v dušo... Kar ie odprla svoje velike, mile oči in zrla vanj. Tedaj ga je minila divjost... Grozno se je prestrašil... 1'oda. ali še 6ploh more nazaj? Zadal ji je strašne, brezupne bolečine! Za hip je zašklepetal z zobmi. Potem jo je položil nazaj na blazino ter kriknil:
»Pokličem ti pomoč!«
»Ne!« odgovori čisto jasno in odločno. Zbrala je vso svojo volio. »T; ostaneš pri meni, Flarro! Ne briga) 6e za utrinanie mojega srca.. Tvoje 6rce je še bolj bolno. Harro. kam se pa hočeš skriti pred Bogom? Čemu rogoviliš proti sam sebi! Zakaj se mu ne zaupaš? Ali ti ni že enkrat izkazal usmiljenja? Moraš se vreči v nieeovo naročie! ,Naj se zgodi tvoja volja!' Harro, mar ni6em jaz storila prav tako?«...
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Cež
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčiš