1915. Izhala vsak dan, tud! ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Urtdn&vo: Ulica Sv. PranttŠka AiiSkeg* 5t 30, t nsdstr. — Vsi d^ptsi naj s« pošiljajo urednlftvu liata. Ncfrankirana platoa * ne sprejemajo in rokoptci se ne vračajo. Izdajate!] in odgovorni urednik Štefan Godtna Lastnik konvre'J Usta .Edino*-. — Tlak tiskarne JdinosM*. vpisne zadruge * omejenim poroihrom v Trstu, nllca Sv. Fran«Ska A«i«cega * 20. Telefon uredništva In uprave »tev. 11-57. Naročnina znaia: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . . . -....................12.— za tri mesece................. za nedeljsko Izdajo za celo leto .•••». • 5^20 za poi leta . .*........... • • • » 260 Letnik XI. Posamezne Številke .Bdfnostt" se prodajajo pe 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v flrokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vfrt. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oblast denarnih zavodov ..............mm po 20 vfn. Oglasi v tekstu lista do pet vnt . . . , ... K 20.— vsaka ^adaljna vrsta ... t ... » Z— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .gdinosK-. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi list*. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in to* se v Trstu. Uprava Id lasera' Asilkega 5t oddelek se nahajata v ulici Sv. Fra^ČlJk« PofiUohraoilnlčnl račva it 84! II (Mi M® in Ml prtožai mmrn. - M luli Ob Savi in Drini praske. - na italijanski fronti položaj v splošnem nelzprcmenjen. - Neradi Francozov pri Souchezu in Ifeavillu odbiti. Z avstrijsko-ruskega Hollito. DUNAJ. 22. (Kot.) Uradno se objavlja: 22. septembra 1915, opoldne. V vzhodni Galici in v Volinlji je položaj neizpremenjen. Ob Ikvi je prišlo v nekaterih oddelkih do srditih artiljerijskih bojev. Posamezni poizkusi Rusov, da hi prodrli čez reko. so se izjalovili v našem ogniu. V Litviniji bojujoče se avstrijske čete so včeraj v oženili«« No vaje Myši prebile neko rusko postojanko, ujete *>00 mož in uplenile 3 strojne pu^ke. Namestnik šeta generalnega štaba, pl. Hofer. fml. Balkansko bojišče. , DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se objavlja: 22. septembra 1915, opoldne. Ob Savi in ob dolnji Drini artiljerijski boj in praske. Požarevac in Gradište sta bila obmetana z bombami. Crnogorska artiljerija je obstreljevala Tivat. Namestnik šefa generalnega štaba, l>l. Hofer, fml. Položaj u SrbUl. Agramer Tagolait piše 21. t. 111. o položaju v Srbiji: Včerajšnje poročilo av-^ir »-ogrskega generalnega štaba priobču-je po dolgem času zoret poročilo s srbske meje. Avstrijsko-nemške baterije so.obstreljevale pozicije srbskih čet južno od Save in Donave, med njimi beigrajsko trdnjavo, in srbske i>ostojanke pri Srr.ede-revern. Ob-izlivu Drine v Savo so avstro-o;rske čete napadle srbsku prednjo stražo in jo uničile, dočim pa je nemška ar-t Jjerija prisilila srbske topove pri Smede-rtvem, da so omolknili. * Dogodilo se je prvikrat, da se ugotavlja na oficijelni na-č: ! sodelovanje nemških čet proti Srbiji, gotovo zato, da se tudi tu pokaže vojno bratstvo Avstro-Ogrske in Nemčije. \ Srbiji napravijo topovski streli ob Savi in Donavi gotovo velik vtisk, kot opomin, da je konec odpočivanja za Srbijo, ali pa da ga inore biti konec vsak čas, kedar bo smatralo avstro-ogrsko armadno vodstvo za potrebno. Odkar se je avstro-ogrska armada iz raznih, še ne pojasnjenih vzrokov umeknila iz Srbije, torej od srede decembra prošlega leta, je Srbija imela razmeroma mir. Govorilo se je sicer, da je ententa tekom časa ponovno poživljala Srbijo, naj prične ofenzivo proti Avstro-Ogrski in da so se ti pozivi posebno pogosto ponavljali po začetku ruskega umikanja iz Galicije in ruske Poljske, vkljub temu pa še srbski merodajni krogi vendar niso dali premotiti. Srbi so mirovali ob mejah in čakali stvari, ki so imele priti, in iz tega mira jih je šele pregnal topovski grom, ki ga omenja poročilo avstro - ogrskega generalnega štaba. Nočemo igrati uloge prorokov. Toda že pa podlagi najenostavnejših dejstev se da konstatirati, da je položaj za Srbijo danes manj ugoden, kot pa je bil pred kakimi desetimi ali enajstimi meseci. Tekom miru, ki ga ie uživala Srbija zaradi dogodkov na drugih bojiščih, se je zdelo av-stro-ocrski vladi nekikrat potrebno, da je z odločnim dementijem nastopila proti različnim iz Niša preko liiji železniški viadukt smo obmetali z >ombami. Zrakoplovi so se povrnili nepo-kodovani. Nasproti temu pa so sovražna nala vrgla nekaj bomb na nebranjena iiesta, kakor na Asiago in Bassano. Bilo je >amo zelo malo izgub med prebivalstvom in nekaj malega materijalne škode. Vojaške osebe niso bile zadete. S soške fronte. Proi. Lovrič poroča splitskemu » Jedinstvu« 10. septembra: Po celili šestih tednih so naši Bošnjaki in Hercegovci končno zlezli iz svojih strelskih jarkov. In kaj. se vam zdi, kakšni so bili? Naj vam povedo pohvalne besede, s katerimi jih je počastil naš junaški divizijonar v svojem dnevnem povelju: »Bos.-herc. bataljon št. ___je bil celih šest tednov v strelskih jarkih v odseku ... Ko sem včeraj obiskal ta bataljon, je lapravil name izvrsten utis. Možje sveži ti veseli, v izbornem stanju, oskrba popolnoma dobra, puške in obleka v popolnem redu.« Nato se tem junakom izraža priznanje in pohvala v imenu Najvišje siužbe. Glejte, na koga je naletel izdajalski Lah, ta večni naš sovražnik. Tak d tih mora slavi pridobiti slavo! Pri D. je 2. septembra sovražna arti-jerija živahnejše delovala. Italijani so na-io poizkušali, da bi se približali našim strelskim jarkom. Ob slabem času zanie: naši so jih junaško odbili. Da bi pa ne pozabili tega dne, so jim naši topovi razrušili tri mostove. Naslednji dan isti »ritor-nello«. Naši so jim odgovorili na enak način in jim razbili zadnje ostanke mostov. 3. septembra je sovražni ogenj jel padati na \. Oh. pa ravno tu so naleteli na hrvatskega junaškega polkovnika Seku-liča! On jih je hitro umiril. Kako? To vemo; sovražna baterija je bila prisiljena, da je obmolknila. Naslednji dan je zopet začela druga sovražna baterija z vročim svincem obsipati našega Sekulića. Junaški polkovnik je preskrbel tovarišici enako usodo kakor včerajšnji, nato pa začel z groznim topovskim ognjem razganjati italijanske delavske oddelke in točno zadevati sovražno trensko kolono. Dočim se je to dogajalo pri V. blizu D., je naša druga artiljerija razrušila sovražne okope. Zlezli so iz njih kakor miši. Da bi mogli bolj teči, jih je naša artljerja spremljala,-dokler jih ni bilo videti več. Napočil je dan 5. septembra in naše to-povje je ielo bombardirati sovražne okope pri Z. Italijani so zbežali kakor zajci, naše strojne puške so jim pa na tem trnje-vem potu želele srečen pot. Istega dne Je sovražna artiljerija strašno, brez prestanka bruhala ogenj na D. Nato je sledil odločen napad, ki je.bi! še odločnejše odbit. Sovražnik je imel strašne izgube; tako je naš ogenj gospodaril in pustošil v njegovih vrstah, da je bil prisiljen izprazniti nekatere postojanke, v katerih se je bil že ugnezdil. Prava smola: Navaliti, biti odbit, vrhu tega pa še izgubiti, kar si že imel! Po vsem tem je sovražna artiljerija celo noč besno sipala ogenj, • toda brez najmanjšega uspeha. Rekel sem svojim tovarišem, naj se temu ne čudijo, ker Italijani radi delajo »fuochi artificiali* (umetne ognje). Šesti dan septembra nam je prinesel 120 italijanskih ujetnikov, med njimi 50 bersalierjev z 1 častnikom. Pred našimi postojankami pred M. leži 50 mrtvih Italijanov. Z nemiko-riiškesa boflfta. BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. septembra 1915. (Armadna skupina geiieralfeldmaršala Hinćenburga.) Jugozapadno Lennewadna (ob D vini severozaoadoo Friedrichstadta) so izvršili Rusi sunek. Boj se tamkaj še nadaljuje. Vzhodno Smoline (jugozapadno Dvin-ska) so naše čete v širini 3 km udrle v sovražno postojanko, ujele 9 oficirjev in 2.000 mož in uplenile 8 strojnih pušk. Severozapadno ir. jugozapadno Ošmia-ne se nahaja naš napad v nadaljnem ugodnem napredovanju. Oddelek Gavije je na obeh straneh Subotnlkov prekoračen. Desno krilo je prodrlo do ozemlja severno Novega Grodeka. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Oddelek Mole a ca je prekoračen tudi jugovzhodno istoimenskega kraja. Ruske postojanka na zapadnem bregu Vtisa«»k e, na obeh sii£rich železnice Brest-Litovsk—Minsk, so bile zavzete z naskokom, pri čemer ie bilo ujetih tisoč mož in uplenjenih pet strojnih pušk. Dalje južno je bil po bojih od hiše do niše zavzet Ostrov. Oddelki, ki so prodrli preko Ogmskega prekopa pri Telebanih, so pognali Ruse v smeri Dobroslavke. (Armadna skupina generalfeldmaršaia Aiackensena.) Vzhodno Lovišina so se vršili manjši boji. Jugovzhodno bojišče. — Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški cesar v Novem (ierorgijevsku in Kovnu. BERLIN. 22. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Velikega glavnega stana: Cesar Viljem se je pred nekaj dnevi podal na vzhodno fronto k ponovnemu ogledovanju trdnjav Novo-Georgijevska in Kovna. Ob zvonenju zvonov in ob zvokih narodne himne se je izvršil vhod v mesto Novo-Georgijevsk. Po ogledu parka nad 1600 osvojenih ruskih topov so bili natančno ogledani forti. Na poti v Kovno se je v Nasielsku vršilo ogledovanje nemških čet, pri čemur je cesar velikemu številu bojevnikov osebno izročit železni križec. Na kolodvoru v Kovnu sta cesarja sprejela generalfeldmaršal pl. Hindenburg in gene-raloberst pL Eichhorn, ki sta poročala o vojnih dogodkih. Nato se je peljal cesar s Hindenburgom v avtomobilu skozi mesto, ki je bilo okrašeno z zastavami in cvetlicami, ter je bil med vožnjo povsod navdušeno aklamiran. Iz osvojenih ruskih baterij so bili oddani salutni streli. Po paradi na trgu je obiskal cesar rimsko-ka-toliško cerkev, kjer ga je pri vhodu sprejela celokupna katoliška duhovščina. Nato si je ogledal trdnjavske utrdbe, kjer se je videl uničujoči učinek 42 centimeter-skih havbic. Ludovik Ganghofer težko ranjen. BERLIN, 21. (Kor.) »Tagliche Rundschau« poroča: Ludovik Ganghofer, ki se mudi kot gost nemškega cesarja pri armadah, je bil v strelskih jarkih težko ranjen. Izgubil je levo oko. Novi vpoklici na Ruskem. LYON, 20. (Kor.) »Le Progress« poroča iz Petrograda: Danes so bili vpoklicani razredi 1916 do 1912 druge rezerve in razredi 1916 do 1898 prve rezerve, raz-ven v gubernijah Poljske, Holma, Kavka-zije in Amurskega ozemlja. PETROGRAD, 21- (Kor.) »Rječ« objavlja carjev manifest glede vpoklica neslu-žečih čmovojnikov. Poziv pravi, da je u-drl sovražnik v deželo. Zato je potrebno, da se ojači armada z novimi mladimi silami. * » _ izvršila včeraj zvečer Francozi napad. Ti napadi so se razbili v ognju pred našimi zadržki. V Šampanji in severozapadno zaselja i Beausejour so bili s koncentričnim ognjem ; porušene nove francoske zakopne naprave, i Močne patrulje, ki so prodrle deloma do tretje sovražne črte, so spopolnile uničenje ob znatnih izgubah za Francoze, ujele nekaj mož in se v*smislu povelja povrnile potem v našo postojanko. Pri VHIervalu (vzhodno Neuvilla) je en nemški bojni letalec sestrelil eno angleško letalo. Voditelj je bil mrtev, opazovalec pa ranjen !n ujet. Vrhovno armadno vodstvo. Minister Bark na potu v London. PARIZ, 22. (Kor.) Ruski finančni minister Bark je dopoldne odpotoval iz Pariza, da odide v London. Spremljata ga glavni ravnatelj Chatelain in agent ruskega finančnega ministrstva v Franciji, Rafalo-vič. Kakor poroča »Ztiricher Zeitung« iz Haaga, se bo minister Bark pogajal v Londonu glede najetja posojila v znesku 80 milijonov funtov. S turških bojišč. CARIGRAD, 21. (Kor.) Iz glavnega stana se. poroča: Fronta ob Iraku: Dne 19. septembra smo presenetili sovražnika s streljanjem na njegovo taborišče, nahajajoče se na o-beh straneh ceste in na njegove motorne čolne. Oficirji in vojaki sovražne konjeniške patrulje so bili ubiti in uplenjeni konji, obloženi z municijo. En motorni čoln je bi! potopljen. Dardanelska fronta: Pri Anaforti ničesar novega. Pri Ari Burnu smo dne !9. septembra namerili ogenj na dve vzhodno Ari Burmi ležeči sovražni točki. Dosegli smo popoln uspeh in prizadejali sovražniku resne izgube. Sovražna artiljerija je bila pognana v beg. Istega dne srno obstreljevali pri Ari Burnu se nahajajočo sovražno ladjo in povzročili tamkaj požar. Istotako je bil zadet en remorker pri Ksba Tepe, ki je tvoril eskorto prevoznih parnikov pri Kaba Tepe, ki so bili zaposleni z izlaganjem. Obe ladji ste se umaknili proti Im-bru. V oddelku Seddil Bahra nobene izpre-membe. Dne 20. septembra so obstreljevale naše auatolske baterije uspešno Mortoliman in sovražne čete pri Seddil Bahru. kakor tudi artiljerijske postojanke sov ražnika pri Hisarliku. Sovražnik se poslužuje težkih topov, kojih kroglie razvijajo zadušljive pline. Dne 20. septembra popoldne ste dve sovražni vojni ladji, ki ste eskortirali eno jadrnico, izkrcali pri Bos Burnu, jugozapadno Mermerisa, 50 vojakov. Izkrcani oddelki so naleteli na energičen odpor o-brežne straže in so morali kljub podpori po ognju ladijskih topov pobegniti zopet na krov, pri čemer so ostavili tri mrtve. Na begu so odnesli sovražni vojaki imovino iz njihovih hiš ob obrežju s seboj. Na drugih frontah je položaj neizpremenjen. _ Iz Bolg&fsfts. SOFIJA, 22. (Kor.) Poslanec Vazov, eden najgorečnejših zastopnikov rusofil-ske smeri v sobranju, je objavil članek, v katerem pravi: Kakor hitro bo razvita zastava Bolgarske in armade, morajo prenehati vsi strankarski spori. Narodno združenje vseh Bolgarov je mogoče doseči le, če bodo BMgari edini. NEW YORK, 22. (Kor.) Associedpress poroča iz Sofije: Po vsej Bolgariji, zlasti v glavnem mestu, vlada popolen mir. Različnost o naziranju. ki se je kazala še pred par dnevi, je stopila popolnoma v o-zadje. Padoslavov nahaja v ljudstvu splošno zaslombo. Zeija, da se pridobi Mace-onija. prevladuje vse druge želje. z zoaiBita konten. BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. septembra 1915. Zapadno bojišče. — Med Souche-zom in Neuvflle, vzhodno Rocllncourta so Grška ln nje Kralj. Grški kralj Konstantin je sprejel te dni speciialnega poročevalca >Berliner Tage-biatta* v privatni avdijenci. Poročila o rej avdijenci ne vsebujejo nikakih političnih izjav ud strani kralja, pač pa podajajo karakteristiko osebe grškega vladarja in pa nekaj podatkov, iz katerili se more sklepati o namenih kralja in o politiki, ki jej hoče slediti Grška. Kralj Konstantin da se je izkazal izkušenega in zelo taktnega politika s tem, da v svojem sa-mopremagovanju ni ničesar rekel, kar bi moglo priti v navzkrižje z nevtralnostjo dežele, pač pa se more ugibati o kraljevih željah in namenih. Da-si si je kralj osvojil čustvovanje in narodni ideal grškega naroda, vendar se postavlja nad vse to kraljeva zavest o odgovornosti pred Bogom in deželo. Nobeno spletkarenje in noben pritisk od zunaj ne more kralja odvrniti od njega kraljeve, dolžnosti in odgovornosti. Grški kralj se postavi na čelo svoje armade še le tedaj, ko bodo zahtevali to najvišji interesi helenstva, ne pa tuje zapovedi. Vsak poizkus, da bi se Grki potisnili v boj kot tuji najemniki, se razbije ob trdnem in neporušnem edin-stvu kraljeve in narodne volje. Tako poročila v grških listih o gori o-menjeni avdijenci. Konkretnega ne do-znajemo iz teh poročil prav čisto nič, ker se kaj previdno zvijajo med Scilo centralnih vlasti in Karidbo entente. Doznajemo. Ie na sploh, da hoče Grška varovati le svoje najvišje interese in da ne misli krvaveti za tuje interese, da hoče služiti le sebi in ne drugim! Je to torej pravilo, ki ni le opravičeno, marveč naravnost samo ob sebi umevno. Noben državnik nobene druge države in v nobenem položaju ne bo drugače govoril. Tudi v slučaju ne, da se je njegova država že vezala na kako stran. Italia docet! Še potem, ko je bila s svojimi računi s trosporazu-motn na jasnem — o čemer je mogel biti prepričan vsakdo, ki je pazno sledil neskončnemu in zvitemu manevriranju italijanske diplomacije skozi par mesecev pred napovedjo vojne Avstriji — šele potem torej se je Italija pogajala z Biilovvom o znanih ponudbah Avstrije v dosego mirne poravnave med monarhijo in Italijo. To je bil višek diplomatske zavratno-sti. Seveda se ie ta zavratnost kruto maščevala nad Itajijo samo. Izgubila je lepega časa in s tem izgubila iz roke največjo šanso za boj proti Avstriji. Toda povrnimo — se k Grški. Čujemo o odličnih osebnih svojstvih grškega kralja in o njegovi odločni volji. Pravo izpo-znanje svojega položaja in svojih interesov in pa odločna osebna tolja za varovanje teh interesov nasproti vsakomur sta gotovo dragocen predpogoj dobre^dr-žavne politike. Ali absolutnega jamstva vendar ne nudita. Često so razmere močneje, nego-Ii najodločneja volja pa tudi najmogočneje osebe, in nepričakovano morejo nastopiti dogodki, Ki niso bili v računih vsaj za tisti hip, ki naprav-Ijajo krž čez vse račune. Konkretneje rečeno: ali kak notranji, ali vnanji dogodek postavlja iznenada državo pred moraš. Mora marširati, čeprav ni nameravala tega — vsaj v tistem času Še ne. Poštenim namenom in odločni volji grškega kralja Konstantina vso čast. Ali kdo more reči ravno pri tako temperamentnem narodu, kakršen je grški, da ne bi vsled zapletljaja dogodkov čustvovanje grškega naroda in njega stremljenje po svojem idealu potisnila grške politike v smeri, v katere niso hoteli kraljevi nameni in njegova odločna volja?! Ti dve svoj-stvi grškega kralja kažete sicer na ugodno vreme. Toda stara stvar je, da tudi ugodnemu vremenu ni smeti preveč zaupati, posebno pa še ne — grškemu!! Mm politične vesti. Zopet nekaj iz »Neue Freie Presse«. — Dunajska »Arbeiter Zeitung« je tako poredna, da prinaša dva citata iz člankov v »Neue Freie Presse«, ki izvrstno služita v označenje — doslednosti in morda tudi moralične kvalitete tega lista. V enem teh dveh člankov označa »Neue Freie Presse« carja kpt krutega despota, ki rusko dumo traktira z bičem, ako hoče o-niejevati pravice krone. V drugem članku i a pripoveduje, kako bi hoteli voditelji dume, da car vodi nacijonalistično politiko in poostri vojno do plemenskega sovraštva. Carju pa da nikakor ni po volji tako besedičenje »na bergljali«, ter da se noče obvezati v tako sovraštvo proti Avstriji in Nemčiji tudi nadalje po vojni. Tudi v reskriptu, s katerim je naznanil, da je prevzel vrlino poveljstvo, ni nobene nacionalistične besede, ki jo navadno rabi panslavistična blaznost. Duma je hotela zlorabljati svobodo kot krinko in cdgode-nje dume ne more škodovati mirovni ni-sli. — Kakor vidimo, se je pokazala Neue Freie Presse« v teh dveh člankih na višku svoje — resnosti. Enkrat ie car črn kakor vrag, v drugem je bel angel z oljki-no vejico — če že ne v roki, pa vsaj kje pod suknjo, da jo pokaže nasprotniki m, čim bo le mogel. Arbeiter-Zeiiung- pa pripominja: > Kako je torej z odgodenjem dume: ali naj smo ogorčeni, ali naj se veselimo? Kakor vidimo, napreduje opustošenje v možganih »Neue Freie Presse« vsled vojne vedno bolj. Obletnica zedin jenja Ru meli je z Bolgarsko. Kakor nam je sporočila brzojavka v torkovi številki, so dne 19. slavili * Stran II. •EDINOST- Ste«. 264. V Trstn, dne 23. septembra 1915 O avdftenci voditeljev bolgarske opozicije pred kraljem se širijo različne vesti. Splošno se govori, da so voditelji o-pozicije na Bolgarskem na avdijenci podali izjave, ki zvene shoro kot demonstracija proti vladi Radoslavova v smislu da morajo biti vse stranke zastopane na vladi. Naglašali^so potrebo koalicijskega kabineta, ki naj bi dovršil bolgarske priprave in j&a bi ob enem — kakor je na-glašal Gešov v imenu nacijonalistov — prepričale Rusijo o težnjah Bolgarske, da bi se makedonsko vprašanje rešilo mirnim potom in da bi Evropa zadobila u-verjenje. da je Bolgarska vse storila za - mirno rešitev tega vprašanja. Tako bi morali pod pritiskom velevlasti Srbija in Grška odnehati, da bi Bolgarska dobila Makedonijo brez žrtev. Sicer pa so vsi iako ostro govorili proti Srbiji. Edini L)ra-giev, vodja druge frakcije v agrarni stranki, je menil, da naj bi Bolgarska ne trošila svojega narodnega imetja v vojne svrhe. Nova vlada naj bi v interesu miru sklenila z drugimi balkanskimi državami sporazume, ki bi zagotovili Bolgarski del Makedoniie. Kralj. je z velikim zanimanjem poslušal te izjave opozicijonalmh voditeljev. Zaustavljeni listi na vzhodnem Češkem. Ob začetku vojne je izhajalo v vzhodno-, češki mestih 37 političnih časopisov, različnih strank. Sedaj jih izhaja le še 13. O-stali so bili zau^iavijeni, bodi po oblastih, bodi radovoljno. V Jičinu, Kutnigori in po drugih mestih, kjer je v mirnem času izhajalo več političnih glasil, ne izhaja sedaj noben list _ Tečenje wm vino. Mestni.magistrat razglaša: Javno se naznanja, da je iz zdravstvenih ozirov absolutno prepovedano točenje novega vina v javnih lokalih, dokler se ne določi čas za to. Prekršitve te odredbe se bodo kaznovale v smislu zakona. Trst. 22. septembra 1915. _ Domače mil Dr. Matko Laginja. Tudi mi smo pred nekoliko dnevi priobčili vest, da je dr. Laginja dospel v Zagreb, kjer so njemu in posl. Spinčiču izkazovali prisrčne simpatije. Vsled te vesti v listih se je razširilo krivo mnenje, da se je dr. Laginja preselil v Zagreb. Zato piše »Slovenskemu Narodu«: * Prosim Vas. izpravite to. da se moj! znanci i suplemenici po Istri nesmu-ćuiu bez razloga. Ja do volje Božie i do krtave sile nekanim ostaviti Istru i držim, da to nije ni potreba.« Dr. Laginja se nahaja v Voloskem-Opatiji. »Trst v temi*. Pod tem naslovom pri-občuie »Slovenec« notico, ki pravi, da je tržaško namestništvo odredilo, da se javna in zasebna razsvetljava na tržaškem ozemlju kolikor možno — omeji! Ta vest ne odgovarja dejstvom. Namestništvo ni omejilo razsvetljave v Trstu, ampak jo je nekaj dni sem — zopet uvedlo. Od izbruha vojne z Italijo smo imeli v Trstu od nastopa noči dalje pravo egiptovsko temo, tako. da je trebalo pasantom največje previdnosti. Posebno ob zastrtem nebu in v deževnem vremenu s pišem je bila včasih hoja po ulicah naravnost nevarna. Ljudje so zadevali drug ob drugega, a dogajalo se je tudi. da so nemilo zadeli ob kakega — konia ali voz. V taki temi in ob takem vremenu si sedaj pa sedaj izgubil vsako orijentacijo in si moral nekoliko postati, da je zablisknilo in da si dobil zopet direkcijo. Poročilo v xSlovencu pa odgovarja resnici v toliko, da je zopet uvedena javna in privatna razsvetljava zelo omejena v smislu odredb, ki jih navaja ljubljanski list. Ml smo mi, ki sicer loncev ne peljamo, pač pa smo točka, okolo katere se vrti ves svet! Tako nekako zveni članek, ki ga Je napisal Oottfredo (!!!) Bello v sGiornale d' Iialia«. Svetuje ententi, naj svoje energije, kolikor slede na nalogo, ki jo ima Izvršiti. Italija mora torej dopri-našati novih žrtev, in se podvreči novim naporom, da ne propade se svojimi prijatelji vred----Oddahnimo se malo, kajti, kar nam je tu natrosil signor Oottfredo, bi bilo preveč tudi za železen želodec, kamo-li za možgane...*, resnih ljudi j! Francozi, Angleži, Rusi, Belgijci vedo sedaj, da so ničle, ki potrebujejo še le italijanske enojke pred sabo, da vedo, kdo je nad njimi velikan. Le s pomočjo Italijanov so, brez te pomoči — so bili! Za take smeti, kakršne so vsi balkanski narodi skupaj, se pa signor Gottfredo niti ne meni! Italija je Herkul, ki nosi usodo vsega sveta v svojem____črevlju! (Mislimo tu na geografično obliko kraljestva!) Čitatelji bodo umeli, zakaj nismo teh izrodkov blazne domišljavosti — da-si.....kriče strašno politično — dali med politične stvari, ampak semkaj v to rubriko, kjer smemo tu pa tam podajati čitateljem tudi kaj — za smeh in zabavo! * Pouk v zgodovini. Morda ga ni predmeta na naših srednjih šolah, ki bi mu bil pouk izpostavljen toliki kritiki, kakor ravno pouk v zgodovini. Posebno se nagla-ša, da mnogi učitelji vse preveč mučijo učence z memoriranjem, posebno naštevanje letnic je v strah in grozo vsem u-čencem, dočim zanemarjajo tisti moment, ki naj bi bil glavni: vzgojevalni. Ni to glavno — tako nagibajo grajalci — kdaj, katerega leta in dne se je odigral kak zgodovinski dogodek, marveč je važen dogodek sam, ki naj vpliva na razum, srce in dušo učenca. Ne iz številk, ne iz balasta brezpomembnih podrobnosti in postranskih stvari, ampak iz jedra dogodkov naj* učenec črpa pouka, ki naj vpliva na njegov duševni in čustveni razvoj. V Nemčiji pa tožijo posebno, da se pouk v zgodovini- vse preveč izgublja v dogodkih davno minolih časov ter da se vse preveč zanemarja zgodovinska sedanjost. In tem kritikom daja sedaj prav — nemški naučni minister. Izdal je naredbo, kako naj se preustroji pouk v zgodovini v smeri, da se ta pouk primakne k pragu sedanjosti, da ne bo posvečen samo proslavljanju starega klasičnega veka in njega junaških pojavov. Posebno važna pa je ta naredba zato. ker posebno naglasa potrebo, ki naj bi si jo tudi naši zgodov inarji vzeli k srcu: potrebo objektivnosti, nepristranosti na poučevanju v zgodovini. Pouk v zgodovini naj se ne ponižuje v torišče za sodobna strankarska naziranja. Pred tem naj se obvaruje mladina, dozorela za lastno razmišljanje. »Ako naj se blagoslov poglobljenega zgodovinskega pouka na naših učnih zavodih ne izpremeni v prokletstvo, dano zdravilo v strup, potem treba velikega in gotovega takta pri odločevaniu ravno o tem pouku, ker je sicer blizu nevarnost, da se učeča se mladina zavleče v strankarski boj. Kdor pozna čase takozvanega kulturnega boja v Nemčiji, ve, kaj in koliko se je grešilo v tem pogledu. Skrb najvišje učne uprave mora biti, da se kolikor le možno odstranja vsaka strankarsko-poli-tična strastveuost in enostranost na sodobnem pouku zgodovine____Vsaki preveliki strankarsko-politični gorečnosti treba takoj nadeti uzdo... V to treba pred vsem jako skrbno in nepristransko izbirati učitelje zgodovine. Ko je že naš veliki čas razvil to vprašanje, se udajamo razveseljivi nadi, da veliki trenotek ne najde malih ljudi». Tako naučili minister v Nemčiji. Mogel bi pa vse to napisati tudi kak avstrijski minister. Izlasti pri vsej uredbi naše-( ga srednjega šolstva, ob narodnostni strukturi naše države in spričo naših narodnih in* političnih bojev bi bilo tisočkrat potrebno, da bi nekateri učitelji zgodovine na avstrijskih državnih šolah z razumom in srcem Čitali zlata navodila nemškega naučnega ministra in se — ravnali po njih! Nova cerkvena uredba v cerkveno-upravr.i praksi. Dunajska »Information« beleži vest, da hoče Vatikan izpremeniti postopanje »z upravitelji tistih župnij, ki jim grozi sovražna invazija. Doslej je veljala praksa, da so take župnije provizori-čno podredili bližnjemu škofu tiste države, ki je izvedla invazijo. Nameravana iz-prememba bi obstojala v tem, da tako podrejenje odpade in se zato razširijo kompetence dotičnih upraviteljev župnij. Nova uredba se uvede posebno z ozirom na obmejne teritorije na jugu. > Politische Korresf ondenz; pa izpopolnjuje to vest v o pobeglih ali in epusti dosedanje snubljenje balkanskih narodov, ker rešitev v tej velikanski voj- ________ ni prinese edino !e italijanska vojska!! smislu da bodo na_____,____... Italija je danes osredje svetovne borbe in terniranih duhovnikov nameščeni avstrij-če bi se danes Italija umaknila iz nje, bi'ski upraviteilU-direkt^^^f)6drejeni kuriji, bila ententa uničena. Italijanski narod je a ta bo skrbela n§^k*fMeren način, da bo-~ toliko ~ - - prvi med narOtii entente. glede PODLISTEK GRESNiCE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Mentćpia Namesto drugega odgovora je Leontina hitro vzela glavnik iz las. Odstranila je tudi dve ali tri igle lasnice ter potem stresla glavo. Kodrasto valovje njenih plavih las sc je vlilo ob njej nizdol in so jo zagrnili v kraljevski plašč, ki jej je segal skoraj do nog in ki je bil popolnoma enak tistemu, o katerem govori Musset: »Njen stas je vitek, boki obli, lasje, ki valove krog nje, so daljši kot kraljevski plašč.« Nehote je človek moral pomisliti na oni ljubki izrek starega pesnika Theophila: xRoke bi si okopal.v valovih tvojih las!« Maurice in Karei sta istočasno vzkli-kaia začudenja. do internirani duhovniki zopet izpuščeni Mlada deklica je bila v tistem trenutku očarljivo lepa. Lice jej je žarelo miline in nedolžnosti. Tako obkroženo od zlatih las je sijalo v resnici nadčloveški lepoti. Maurice je v svojem navdušenj^ začel ploskati z rokami, kakor da bi bil v gledališču. """ — To je predivno! — je vzkliknil potem. — Začnem izdelovati sliko, in kakor gotovo se imenujem Maurice Torcy, mora biti ta slika mojstrsko delo. Dete moje, vi imate obraz in lase, ki vam ustvarijo srečo. Dobila boste žnjimi denarja, kolikor ga boste hotela. — Da bi vas uslišal bog, gospod, — je zamrmrala deklica, zopet dvignivši lase in pripravljajoč Jih z glavnikom. — Gotovo me usliši, le ne dvomite o tem. — Torej, velja: od jutri dalje. Pridite ob devetih zjutraj semkaj, da mi boste sedela. Saj se smem zanesti na vas, kaj ne? — Torej danes še nimate dela zame, gospod: — je boječe zajecljala deklica. in da se jim omogoči povratek v svoje župnije. Ta izprememba v cerkveni upravi je srečen rezultat pogajanj med našim ministrstvom za vnanje stvari in Vatikanom, ker je bilo obema faktorjema ležeče na tem, da se vprašanje dušnega pasti rstv a v zasedenih krajih povoljno reši. Nevarno ranjeno — dekle. V ljubljanski bolnišnici leži 19 letno dekle Berta Kenda iz Tolmina. Pogumno dekle je do-našalo vojakom v okopih živila in pijače. Med tem samaritanskim delom se je v nje bližini razpočil sovražen šrapnel, ki* jo je ranil v nogo. Rana je postala sčasoma tako nevarna, da so ji morali odrezati vso nogo. Ostala je sicer pri življenju, ali o-stane tudi nesposobna za delo za vse svoje življenje. Caka je torej nesrečna bodočnost posebno še, ker ima staro mater, ki je brez vsakih sredstev. Pridružujemo se torej apelu v »Slovenskem Narodu« na dobra srca ljudij, naj bi revici priskočili na pomoč s kakimi denarnimi prispevki. Ko bo morala zapustiti'bolnišnico, bo vsaj za dolgo časa odvisna od milosrčnosti. Darove sprejema »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«. Dunajska cesta št. 38. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal ob svoji petdesetletnici, vrli in dobrozna-ni tržaški rodoljub 50 K s pripombo: »Sem »fantič« star uže petdeset let, Pa cesar je hotel k sovdatom me vzet'; Kako bom sovdat, Ko nisem več mlad, Ne morem več puške držat'.«- Iskrena hvala! Odlikovan slovenski praporščak. Praporščak Avgust V e r b i č je bil na soški fronti ranjen po strelu v glavo. Čim je ozdravil, je odšel zopet k svojemu oddelku na tirolsko fronto. Tu se je tako junaški vedel pred sovražnikom, da si je pridobil srebrno hrabrostno medaljo prvega razreda Odiikovanec je sin vpokojenega tržaškega revarstvenega nadzornika Pavla Verblča iz Postojne. Hrvatska umetnika na itatljanski fronti. Hrvatska umetnika profesor Robert Fran-g e š in profesor Oton Ivekovlč se po-dasta te dni z dovoljenjem armadnega poveljstva in deželne vlade na italijansko fronto, kjer bosta vršila študije za o veko več en je junaških činov naše vojske. Ruski ujetniki na Hrvatskem.Iz „Obzora" posnemljemo, da se s Hrvati najbolje razumejo ruski ujetniki iz Besarablje, ker je njihovo nareCje najbližje kajkavščini. Potemtakem tudi naši slovenščini. ka K I, Ukmar Jožefa Ukmar Jožefa K if^vagelj Rozalija K K 1, Svagelj Marija K 1, -------------------gelj Rozalija K 1, Hočevar Marija K 1, Maver Marija K 2, Ukmar Jožefa K 1, Svagelj Jožefa K 2, Kobal Zoiiia K 1, Fabijani Angela, poštarica K 3, Kobal Pavlina K 1, Jakomin Marija K 1, Svagelj Katarina K 2, Jakomin Katra K 1, Gulič Bernard? K 1, Kroupa, kurat K 4, Be-nevol Jožefa K 1, Zaletel Franc, železničar K 1, Svagelj Karolina K 1, Cehovin Alojzij K 1, Zega Jožefa K 1, Jamšek Terezija K 1. Skupaj K 45. b) Nabrano v kat. občini Hruševica: Kert Vinko K 1, Kert Hermina K 1, Furlan Alojzij K 1, Furlan Antonija 40 vin., Kert Anton 40 vin., Tavčar Franc K 2, Kert Jožefa K 1, Cehovin Antonija 50 vin.f Kert Amalija 60 vin., Trampuš Alojzija K 1, £ebulj Alojzija K 1, Kert Franc K 1, Paolica Frančiška K 1, Abram Roman K 1, Žežlin Alojzija 30 vin., Fabijan Marija K 1, Gerča Frančiška 40 vin., Gerbec Marija K i, Cijak Alojzija K 1, Zega Marija 40 vin., Zvokelj Kristina K 1, Germek Terezija K 1'20, Zega Marija K 1, Gerča Alojzija K 1, Gerča Franc K 1, Hočevar Frančiška K 1, Germek Ana K 1, Oermek Olga K 1.20, Germek Marija 60 vin., Furlan Terezija K 1, Cigon Frančiška K 1. Furlan Pa-olina K 1, Germek Antonija K 1, Germek Marija K 1, Zega Ivana 30 vin., Kert Jožefa 60 vin., Rudež Terezija 80 vin., Rcnar Miha 30 vin.. Furlan Marija 30 vin., Bolje Marija 1 K, Svagelj Amalija 1 K. Fabijan Antonija 1 K, Gerča Marija 1 K, Rudež Marija 80 vin., Meržek Alojzija 1 K. Zega Milja 1 K, Arh Polda 60 vin., Germek Marija 1 K, Gerča Frančiška 1 K. N. N. 80 vin. Skupaj K 44'20. c) Nabrano v kat. občini Kobdllj: Petelin Karla K 1, Svagelj Frančiška 60 vin., Gulj Bernarda K 1, Kos Josip K 2, Gerbec Dragica K 1, Begunci iz Podgore 80 vi*, Zega Helena 1 K, Družina Gerbec Fabijan Frančiška 40 vin., Stemberger Emilija K 1, Kralj Alojzij 70 vin., Gulič Leopold K 1. Družina MahniČ K 5, Družina Fabič K 1, Kos Marija K 1, Fabijan Ivan K 1, Svagelj Frančiška K 2, Tre-bižan Jožef 80 vin.. Turk Marija K 1, Vales Alojzij K 1, Fabijan Bernarda K 1, N. N. K 1, Fabijan A 50 vin., Svagelj Alojzij 4 K, Kus Amalija 60 vin., Valenta K 2,,B_argec K 2, Beranell K 2, Cirund K 2, Freund K 2, Ukmar Marija K 2. Skupaj K 43'20. d) Nabrano na postaji Štanjel: K 141*20. Nabralo se je torej v občini Štanjel skupnih K 273'60. Prenos ia^ prejšnjega zaznamka K 1178'Sl. Skupaj K 73. < K onec.) Cene raznih živil o Trstu. (Dne 22, septembra 1913.) Moka bela . . • . . . . Sladkor.......... Meso (govq«) sprednji deli zadnji „ K Meso telečje . . Meso koštrunovo • • • • Elizabeta Jugova, kije i ne štev. 9, je bila šla Nenadna smrt. 45 letna stanovala v ulici 6v. Katarine včeraj popoldne po olje. Ko je dospela v ulico del Torrente ji je pa začelo postajati siabo, vsled česar se je morala ustaviti in se nasloniti ob zid. Postajalo ji je pa vedno hujše in slednjič je padla na tla. Ljndj«, kJ so to videli, so b«i pohiteli na zdravniško postajo po zdravnika, ki je pa konsta-f!ral, da ima nesrečna fcenska hud srčni napad. Dal jo je nemudoma pripeljati ▼ mestno bolnišnico, a ti m je reva pol.,yijre pozneje umrla. Umrli so: Prijavljeni dne 20. t. m. na mestnem fizikatu: Bjeker Ano, poldrugo leto, Vrdela 10G3; Lantieri Josip, 21 let, ul. G. Rossini štev. 3; Mi-klavec Alojzija, 8 let, Barkovlje it. 87i; Polacco Viktorija, 19 let, ul. di Dono a SteV 26; Škrlavaj Gvidon, 29 let, Vrdela št. 16 — Prijavljeni dne 21 t. m na mestnem fizikatu : Bruschina Andrej, 26 dni, ul. del Boscheito št 22; Gregoretti Narciz. 1? mesecev, ul. del Pozzo št. 16; It« Magdalena, 72 let, Rpcol št. 207. — V mestni bolnišnici dne 20. t. m.: Bocano Terez^a, 88 let; Delpin Karel, 61 let; Dencheli Erntat, 5f let; Roetaker Karel, 42 let; Vekjet Alojsija, poldrago leto. — V mestni bolnišnici dae 21. t. m.: Furlan Hektor, 21 mesecev; KreftiČ Viktor, 4 leta; Velišek Karel, 11 mesecev. Kdo ve kal? Prasij« m podatki o nuladnjili osebah s Andrej Simfcič (A^drajcev) iz Biljane štev. 4 sedaj pri Valentinu Sfiligoju v Prebenegu St. 10, pošta Dolina pri Trstu, fš£e ženo Karolino Simčič roj Karkočifi in 4 otroke. Kdor bi kaj vedel, naj dobrotno sporoči na gornji naslov. Vampi....... Slanina (solj ena) . Gniat, knhana . » . , Gnjat sirova .... Maslo sirovo • • • • Miist svinjska) ... Sir (ementalski) . . Kokoši . . • ... , Piščanci ...... Polenovka suha . . , „ namočena Testenina...... ... K 0-78 kgp ... K 1- kg , . K 4 32, o 62 kg . . 4 48, 6— kg K 5 20 do 8-— kg K 3 20 do 3 60 kg .... K 2-— kg , . . . K 7-— kg ► ... K 7.— kg ... K 10-— kg K 6-- kg .....K 6 — kg ...... K 5-40 kg . K 7 50 do 8-— kg . K 3-— do 4 — kg . . . . K 2-20, 2 40 kg 1-28 k-. K 1-60 • • • • Riž ................. K 2 ■— ksj Fižol »••••••••••••••• K 1*28 kg Bob ••••.K 160 kg Zeije (sladko)...........K 24, 32 kg Zelje (kislo) ............K —-64 kg Kisla-repa............ K 56. 60 kg Ječmen .........................K — 80 Fiiol (stročji) vinarjev Krompir „ Grah Paradižniki m Radič . Salata » Zeleno „ Česen „ rebula „ Jajca m Buče a Pesa m Malancane m Kumare m Mleko Olj® • • • 40 44 kg . . . 16. 20 kg . . . —— kg . . .28, 3G kg 4 do 6 merica 10 do 12 glara . . 8, 12 glava . 10, 16 glava . . K 64, k-. 19, 22 komad . 2, 4 komad 2 do 4 komad . 6, 8 komad 4 do 8 komad . . 56, 60 liter K 4-— liter HALI OGLASI. IflIMf se c^nerno nova in rabljena volna po kon flLfi kurenčni in visoki ceni. Prinesti ali pisat.i Debiasio, ul. Ohiozza štev. 34. -145 KUPUjem vsa^:e vrste- J^kob Margon n;ci. ul. Solitario 2l (pri mestni boln š- 441 4flil$fi?f z črepinjaka od 700 litrov in ne- vlI!Jf\l .koliko manjših prodajo se. i»je pove Ins. odd. Edioosti. 463 Darovi. Šolskemu vodstvu deške C. AL šole je podaril 5 H za kniige nbožnim otrokom g, Just Mavrič. Srčna hvala.| Darovi, došli cesarskemu komisarju. Vitez Ivan Co-ri, še pod datumom 19. avgusta, povodom cesarjevega rojstnega dne K 300 v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. — Pofitni uradniki, duradniki in uslužbenci v Trstu K 100 v korist eguncev iz Furlanije in Istre. — Uradniki mestne za-tavljalnice K 72 33, ket mesečni prispevek za mesec september v korist skladu za brezposelne. Odvetnik dr. Inocent Chersich v počastitev spomina Ivana Mizzana K 20 v korist istrskih beguncev Arrigo Artelli v počastitev Ivana Haberleitnerja K 50 v korist Rdečega križa. Eei Darovi došli »Rdečemu križu« v Sežani na ranjencev dan v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva: 7. Od županstva v Štanjelu: a) Pfftfflrfco v kat. občini Štanjel: Kerševaui Janko, trgovec K 6, Gaspari Peter K 1, Družina Lisjak K 2, Družina Berščak Ivan K 2, Hočevar Antonija K 2, Hočevar Katarina K 1, Svagelj Iva- Krompir In kislo zelje po najnižjih cenah pri Jak. Vatovec, ulici Ca rintia &L 10. 4*7 Grozdje In vino Poreč. Na pismena vprašanja priložiti znani o za odgovor. 431 Nflltlfonfl jabolka fine vrste razpošilja sadna nUIllI&flU razpošiljalnica J. Razboršek v Šmart-nem pri L tiji (Kranjsko) iz kolodvora Litija, 100 kg po K 20 do K 32 po kakovosti in povzetjn. Poštni koli K 2G0. 4l'6 | Umetni zobje — Danes? — Đa, gospod. — Nemogoče, danes ne inorem prijeti za čopič. Izraz temnega in globokega razočaranja se je začrtal na lepem dekletovem obrazu. — O mpj bog, kaj naj porečem potem? — je potožila z globokim vzdihljajem in dve debeli solzi ste se pokazali na njenili dolgih trepalnicah ter ste kot dva bisera zdrknili po obledelih licih. — Komu porečete? — i« vprašal Maurice. — Svojemu očetu, gospod. — Recite mu pač, da boste imela jutri delo pri meni. — Da, toda če mu danes ne prinesem ničesar domov.... — Kaj stori potem? — Tepel me bo, •— je jecllala Leontina s pridušenim flasom. — Tepel vas bo, Je romyI1 Maurice ogorčeno. — Da, gospod. z In brez čeljust!, zlate krone in obrobk! VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Ctrcerma ft. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. i Posojilnica In hranilnica v Kopru, vknjižena zadruga z neomejenim poroštvom vabi na obilno skupščine ki se bo vršila dne 9. vinotoka 1915 ob tO uri predp. v uradnih prostorih v Kopru, vogal ulice Brolo-Annunziata. Zadružnike se opozarja na določbo § 31 i pr. o sklepčnosti. Predmeti sklepanja so: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računov in uporabi dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorništva. 4. Slučajnosti. Zadružniki naj se udeležijo polnošteviino in prinesejo seboj zadružno izkaznico. NAČELNIŠTVO. Dravo dansKo maslo najfinejše maslo proda se po dnevnih cenah m trgovini specijalitete. lm čajno maslo, jajca, perutnina In divjačina. Trst, ul. CampaniSe it. 15 Prejel sem piščance, kopune, tetreue, (fazane) in najfinejši aezerini sir. aznanilo. Štejem si v čast naznaniti cen;, odjemalcem, da imam v Skladišču Via deile Acesue in vogal Via Coroneo sledeče potrebščine po zmernih cenah s Ogrske testenine po K 1-20 kg, limone, ogrske salame I. vrste, gnjatl, rii, testenine z Jajcem, sir, fižol, čebulo, kocke za juho in gulaš, polenovko, pripravljen riiot, čokolado, milo, različne vrste moke In krmo za konje in govedo. Udani RUGGSRO GAMBEL. ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se le preselil In ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. liteiszotia?lireilio!ečia3.Plo,nliir3!ijs. a V.. UMETNI ZOBJE. a J O csmcv ^ s. . CUBOK Prva tržaška \mim 9 S Drusnlfi Kgrnnov, m\M m „corandum" d. Piflotfi-Trst • Piana: Bi?a ftuM 14, M15-2S j Iva: I II BB&li^- ^ III JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, ^ r- ^ m Trst, Piszga S. G1 kuhiuj^iih ia klet .tonih poLieb« fić-'u od lesa in plc-enin, škafov vreat, $ebrov iu kad, sod£r>ov, lopav, re$at, Hit ia bsikorrvtaih kofler, jorbasev iu met"l ter mnoaro dru*ih v to stroko CTfc gj^«^«m, Srm sp&