nâk dan ru*l »obot, mM]
m M pro*nikoy.
daily except Saturdajra, Sunday» and Holiday«.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški In upravnllki pro«tort: 2067 South Lawndale Ave.
Office of Publication: 2067 South Lawndale Are. Telephone, Rockw«U 4D04 w»————as————————««S
.TEAK
Ja PAO
mm immmmn li UM. »i ta« ta« S* of Omim ot IUr«k I. IUI
CHIC AGO, ILL., TOREK, 30. NOVEMBRA (NOV. SO), 1M7
Babeertption 9« 00 Yearly
fiTKVw—NUMBER 233
petost med Japonsko in sovjetsko Rusijo narašča
iA«oap*aa>efr^iiiafling at ■ poclal re to ot po« taye pro vid editor ta^aaatlon 1101, Aet ofOot.
Jjska vlad» pravi, da Moskva ovira obnovo dogovora glede ribolova v sibirskih vodah. So-vjetski zunanji komisar oplazil mednarodno diplomacijo. Japonci zasegli kitajske telegrafske urade in pretrgali komunikacijske zveze med Sanghajem in zaledjem
29. nov. — Trenje mecj gko in Sovjetsko unijo je nevarne komplikacije, ski zunanji urad je nazna-je poslal oster protest tki vladi, ki omenja serijo opkov proti japonskemu itu v Vladivostoku, list pa je istočasno obdolžil vo oviranja obnove dogovo-ribolova v sibirskih vo-Stari dogovor, ki krije ja-ke pravice do ribolova v teh i poteče 31. decembra tega Japonske avtoritete so zdaj «tile z "neodvisno akcijo", io6drže te pravice, če bo so-«ka vlada odklonila obnovi-rdogovora.
[Japonski zunanji urad dalje i, da so sovjetski zdravniki onili zdravstveno oskrbo ja-ikemu konzulu in podkonzu-' Vladivostoku, ko sta ¿bolela, ritete pa niso hotele potrdi" I potnega lista podkonzulu, ki imel namestiti onega, ki je v Vladivostoku. Protest ilje naglaža, da konzul ni moliti distilirane vode in to je 5ik> bolezen.
iva, 29. nov. — Maksim rinov, sovjetski komisar za
nje zadeve, je oplazil med-dno diplomacijo, ki daje po-
lmn""" is puč in dobavljati
'orožje in strelivo iz Nemčije in
mednarodne zakone. 0-il je nemško in italijansko encijo v Španiji ter japon-mvazijo kitajskega ozemlja,
je na« top i I kot govornik na ličnem shodu v Leningradu.
e, da te države javno na-*jo svojo agresivno politiko, M> temu jim diplomat je ne-terih držav ne verjamejo. Sta-jim vprašanja kot so na-Jja: "Vi izjavljate, da ne taavate mednarodnih pogodb Jih celo kršite. Vi odklanja-i»odelovanje z nami, toda mi «mo vedeti, ali vas pravilno fcinemo. Prosimo vas, da nam ►«vir natančno pojasnite." Litvinov jo rekel, da potrdijo» dejstva ni ustavila na-JJJJih vprašanj. Dalje je de-i da so agresivne države omn-
■	lv«Jo gospodarsko struktu-,U1 n* morejo tvegati dolge in *; vojne. V bodoče bodo mo-
■	i»kati |K,t najmanjAega od-** Mi i», one vedo, da poti JlBUnjK^a od|>ora ni ob naAih »Jih '
Tok kt, 2<j
* Upošt4'V k KiU
'H rolnine, toda obdržali kontrolo nad colninskimi u-" d'»Kl«-r IkkIo trajale milita-ojHTacije," je izjavil "4 '-'"k japonskega zunanje-<>n je tudi namignil, J*i*>ru<ka odgovorila Ame-. r A"^!iji. ki «ta protestira-kitajskih colnin-*uv Sanghaju. "•"thij. 29. nov. — Telegraf-med Sanghajem in ki-
nov. — "Japonska aia zunanje obvezno-k«1. nanašajoče se na
'"""vincami v zaledju 4 I'^'ryana, ko so japon-
l;torit»»te
oi
Nid
i ■-«.<• zasegle telegraf
s;kAj ur ™ »o p*
L"'"-"» d« „o japonski letal " "to Kitajcev, ki ao ^ 7 ^ mbaml atrategične ^ / "Mri Nankinga, glav-^"'""jt-kega mesta. Očiten ^ '"'aUklh nspadov je usta -va prebivalcev v notra
aJ."
W-"^40 mMJ vzhodno od
Str,	Japonaki letaki
1 UK"nb na Clangkiang. mesto ob reki Jang m «j vzhodno «L živalci angleške in m J;	ao se umak-
ÏH„*kt} <^ničarko Aphla, napadli Ciangkiang.
Razkol med francoskimi fašisti
De la Rocque obrnil hrbet "okapucanim"
Pariz, 29. nov. — Francoska fašistična politična stranka, i-menovana "socialna stranka", katero vodi znani polkovnik Francois de la Rocque, je včeraj na svojem zborovanju v Lyonsu pretrgala vse stike s "cagoular-di" ali tajnimi okapucanimi fašisti, ki so bili zadnje tedne razgaljeni, da so pripravljali puč za diktaturo in pretvoritev francoske republike v monarhijo. Po navodilu de la Rucqueja je "socialna stranka" sprejela resolucijo, s katero se izreka za demokratičen boj in za zmago s pomočjo glasovnice.
Kolikor je zdaj znano, so se 'okapucani' ločili od de laRocqu-ejeve fašistične organizacije zadnje poletje, ko so uvideli, da je politična borba prepočasna in o-stane najbrž braz uspeha. Takoj nato so se "cagoulardl" začeli or
Italije. Puč je bil določen za noč od 15. na 16. novembra, toda tajna policija ga je preprečila, ko je prišla na sled velikim zalogam orožja in municije v Parizu in drugih mestih Francije.
Osrednji odbor francoskih veteranov iz svetovne vojne je včeraj v Parizu zaključil, da bo veteranska organizacija branila republiko pred vsakim pučem. Veteranska organizacija šteje 3,800,000 članov.
Domače vesti
Milwauške novice
Milwaukee. — Dne 24. t. m. je umrl Ignac Teršinar, star 76 let in rojen v Skocijanu na Dolenjskem. Bil je eden najstarejših naseljencev v tej naselbini in prvi naseljenec v Sheboyga-nu, kamor je prišel leta 1889. V Ameriki je bil 47 let in tu zapušča tri sinove. — Društva SN-PJ so na zahvalni praznik nu seji odklonila s 93 proti 42 glasovom predlog, da federacij« SNPJ kupi South Side Turn dvorano. — V okrajni bolnišnici sc spet nahaja Fr. X. Veranič. Dalje sta v bolnišnici Joe Horvat zaradi pljučnice, Joe Struoelj zaradi zastrupljenja krvi in Math Strucelj, ki je bil operiran na levi nogi. — Margareta Razbor-nik je na poti iz cerkve padla na uličnem« hodniku in si zlomila desno roko.—V sosednjem She-boyganu sta se poročila Jos. Hočevar in Margareth Klančar.
Volitve v MinneNotl
Pri občinskih volitvah v Gil-bertu kandidirajo Joe Sitarič za blagajnika, Peter Kraker za zaupnika in Tom Vukelič za aso-sorja. — V Chisholmu sta bila nominirana Anton Hren st. in Leo Bavdek za aldermanska kandidata.
Nov grob v starem kraju
Ronton, Wash. — Mary La-pan, članica društva 377 SNPJ, je prejela žalostno vest, da je v fcirih umrl njen po domaČe Ančnik, v starosti 72 let. V A-meriki zapušča hčer, v starem kraju pa dva sinova in hčer.
Unija kaznovana zaradi divje stavke
Avtonomija odvzeta uniji v Pontiacu
Pontiac, Mich., 28. nov. — Tukajšnja krajevna unija avtomobilskih delavcev CIO je bila včeraj postavljena pod direktno kontrolo osrednjega odbora UA-WA. Disciplinsmo postopanje je izvršil Homer Martin, predsednik UAVVA. po odloku ekseku-tive iz razloga, ker je ta unija vodila pet dni "divjo" sedečo stsvko v tukajšnji tovarni Fi-sher Body, podružnici korpora-cije General Motors.
Martin je pooblastil Charleaa Maddena, pokrajinskega direktorja, da nadzoruje prizadeto u-nijo v Pontiacu toliko časa, dokler se ne pokaže sposobna za samoupravo.
Vodja javne bolnišnice v Chicagu od tt o pil
Chicago, 28 nov. — Michael Zimmer, več ko 20 let ravnatelj čikaške okrajne (javne) bolnišnice, je te dni naznanil avojo re-signacijo. Uprava te bolnišnice Je bila pred kratkim ostro kritizirana zaradi neznosnih mer. ki vladajo v njej.
raz-
Neko drugo poročilo pravi, da ao japonski letalci > bombami razbili vlak. na katerem ao se voalli kitajski vojaki, v bližini Suančenra Bombe ao ubile in ranile vet §U> vojakov.
Obravnava poroti rudarjem v lllinoisu
Tožiteljstvo zaključilo svojo evidenco
Springfield. III., 29. Do v.—Državno tožiteljstvo v procesu procesu proti 41 obtožencem, odbornikom in članom rsakolne Progressive Miners' UWon, je danes zaključilo svoj« (tokazovanje in zdaj pridejo na vrsto zagovorniki obtoftancev, da pobijejo državno evidenco. Tožiteljstvo je v zadnjih dveh tfdnih s pomočjo 182 prič skušalo dokazati, da ao obtoženci aranžirali dina-mitne napade na premogovnike, v katerih ao upoalenl člani unije UMWA, da a tem demoralisirajo produkcijo premoga v teh rovih. Ti teroristični čini — razdevan-ja železniških tirov, vagonov In Aahthov — so se ponavljali akozi štiri leta. Med državnimi pričami je bilo mnogo bivših članov razkolne unije, ki ao izpovedali, da so jih obtoženci skušali najeti za dinamitne napade.
Zagovorilištvo bo zdaj skušalo dokazati, da ao Obtoženci o-mrežen i in da sta vse dinamitne napade inscenirsla premogovniška družba Paabody Com-pany in John L. Lewis, predsednik rudarake unije UMWA, ter jih potem podtaknila progresivni rudarski uniji. Proces bo vsekakor trajal še deset dni ali dva tedna.
Ru§ki delavci v amater' d am ski internacionali
Moskva, 29. nov. Leon Jou-haux, prvi podpredsednik Mednarodne zveze strokovnih unij a sedežem v Amsterdamu, ki s« je mudil pet dni v Moskvi, j« ugodno dokončal pogajanja aa vstop ruskih delavskih unij v amsterdamsko strokovno internaciona-lo. Z vstopom ruskihh unij bo amsterdamaka internacionala narasla na 40 milijonov organiziranih delavcev v vseh deželah sveta.
(Vstop ruskih unij, ki štejejo 20 milijonov članov, v amater damsko atrokovno internaciona lo vsekakor pomeni, da je «daj konec moskovske Rdoče strokovne internacionale, ki je dolgo let vodila boj z "izdajalsko" amsterdamsko internacionalo. Ameriška delavska federacija je ponovno pristopila k amstcrrianski internacionali v zadnjem juliju, dočim CIO še ni včlanjen v lej internacionali.)
RAZGOVORI 0 PEREČIH PROBLEMIH VLONDONU
Koncentracija italijanskih čet v Libiji vznemirja Anglijo in Francijo
HITLER MORDA DOBI KONCESIJE
Goodyear ko m pa -nija kapitulirala
pred itavkarji
A kron, O. — Sedeča stavka, ki je zaprla vse tri tovarne Goodyear kompanije v tem mestu, je bila zaključena z uspehom za delavce. Nastala je, ko je družba odslovila 1600 delavcev in pri tem ignorirala starostne pravice, kar je povzročilo spontano revolto med delavci. Proti stavkarjem Je «tavkolom-ski governer Davey takoj poslal policijo in s tem povzročil, da ga bo unija obtožila pred delavskim odborom kršenja Wagner-jevega delavskega z a k o n a. Družba je pristala, da ne bo nihče odslovljen do novega leta, potem pa se bo ravnala v smislu pogodbe. Ta dovoljuje družbi odpuščanje delavcev |>o *ta-roatni službi, ako povprečni de-lovnik pade jmmI 1H ur na teden. 7a> dalj časa se dela v kavčukar-skih tovarnah zelo slal>o, toda delavci zahtevajo, da ne ume biti nihče odslovljen in vržen v še večje stradanje, marveč naj bo «krahiral. Noben nov prosile«-delo razdeljeno med vsi- enako, ne dobi |M>dpore, stari "kllenti" K« lif je skoraj že popolnoma pa le po šliri cente za kosilo.
Čiščenje v Rusiji; 31 ustreljenih v tednu
Moskva, 29. Viov. — H šestimi nadaljnjimi smrtnimi obaod-bami v Kavkaziji zadnjo noboto je število eksekucij |x> »Sovjetski uniji v zadnjem tednu naranlo na 31.
(Sol>otna vent ii Pariza o u-si relit vi šentih diplomatov v Moskvi še ni nikjer uradno potrjena. )
I^ondon, 29. nov. — Francoski ministrski predsednik Camllls Chautemps in zunanji minister Yvon Delbos sta sinoči dospel^ v London na razgovor a angleškimi ministri o važnih mednarodnih problemih. Angleški iu-nanji minister Eden in premltr Chamberlain sta se včeraj posvetovala o vprašanjih, ki bodo prišli na rešeto na sestanku I francoskima diplomatoma. Ts konferenca — pravijo — bo ans najvažnejših od 1. 1935, ko sta obiskala London Pierre-Gtienn« Flandin in Plerre Laval.
Situacija na Daljnem vzhodu in japonska zasega colninskih u radov v ftanghaju bosta Igrali veliko vlogo na tej konferenci. Francija in Anglija ^nats izgu biti milijone dolarjev, bodo colninski uradi ostali pod Japonsko kontrolo. Obe državi bosta najbrž skupno nastopili proti Js potiski, ki ograža njune finančne interese na Kitajakem. Skušali bosta pridobiti tudi Ameriko M sodelovanj e.
Državniki bodo razpravljali o Hitlerjevi zahtevi glede vrnitvi kolonij, katere je Nemčija ligu-blla po svetovni vojni. Teh diskusij s« bo udeležil tudi vlkont Halifax. predsednik ungMktfS vladnega sveta, ki se je nedavno vrnil v London Iz Nemčije, kjer je konferlral s Hitlerjem in drugimi nacijskimi voditelji. Hitler je dal Halifaxu razumeti, da bo vztrajal pri zahttfvi, da mora Nemčija dobiti nazaj izgubljane kolonije, Znamenja kažejo, da bosta Anglija in Francija akuŠa~ II vsaj delno ugoditi Hitlerju, toda prej morata dobiti garancijo, da bo Nemčija podprla načrte glede utrditve miru v Kvropi. Drugi problemi, ki bodo prišli na rešeto, so:
Vznemirjenje Anglije in Fran rije glede koncentracije Italijanskih <et v Libiji in gradnje utrdb na nasprotni strani Gibraltarja, ftpanska civilna vojna in izmenjav« "trgovskih agentov" med Anglijo in generalom Francom, načelnikom španskega fašiatlčna ga režima. Položaj centralne Kv-ro|M' in stališč« Nemčije napram Avstriji in Ceškoalovašicl. Problem svetovnega |M>litičnega in ekonomskega pomirjenja.
Razglasitev blokade LA FOLLETTE
Sedem vojaških letal• cev ubitih v Italiji
Rim, 29. nov. — 1'rudna vest H4* glasi, da sta dne 22. novembra dve vojaški letali trčili sku-psj v Hiciliji In sedem letalcev Je bilo ubitih.
O4 leve prall	. _ _
laàiaéaià; W, Magill, podiaàJsdmk, la keagraee* PfgfclWU
španskih pristanišč
Faiisti zapretili z napadi na parnike
Hendaye, Francija, 29. nov.— španaki uporniški režim je včeraj proglasil blokado vseh špan-akih pristanišč, ki so pod kontrolo ljudske vlade. Blokada u-ključuje tudi luke ob otoku Ml-norki.
Proglas je bil objavljen v 8a-lamanci, kjer vrhovni štab fa-žiatlčne armade aestavlja načrte glede ofenalve na vseh š|mn-akih frontah. Proglas naglaša konec nevtralnosti pristanišč, katero je akužal vzdržati mednarodni nevmeševalni odbor. "Vsi parnikl, ki bi akušall priti v ta priatanižča, bodo napade-ni," pravi uradna Izjava faši-stičnega režima.
Španski vladni krogi so iaja-vlli, da jih ta grožnja ne vznemirja. Blokada bo le na papirju, kajti Franco nima dovolj bojnih ladij, da bi zastražile vsa Žpanaka priatanižča.
Brazilija napoveduje boj liberalizmu
Zakonodajstvo v Wash-ingtonu je "slab zgled" 1
HI» de Janeiro, Braalllja, 29 nov. — Brazilski Justlčnl mini ster Francisco Campos Je včeraj izjavil, da je nov korporatlvnl režim Brazilije naperjen proti ko-munitmu in vaakemu liberalizmu.
Campos j« rakel v Intervjuvu, da J« neomejena demokracija
"veliko slo". Brasilako ljudstvo se tie zanima za komplicirane zakone, ker nima potrebnega znanja in zato Je nespoapbpo za volitve In zakonodajne naloge. Dokaz temu Je zakonodajna zbornica v VVaahlngtonu, ki ae upira iniciativam predaednika in hodi svojo pot.
Unije CIO podprle stanovanjski načrt
Pet milijard za gradnjo delavskih stanovanj
IMlUburgh, Pa. — (FP) — Organizirano delavstvo, predvsem unije Odbore za indua-trijako organizacijo, je začelo veliko kampanjo, da vlada razširi program gradnje In financiranja delavskih stanovanj v industrijskih središčih. Jeklarski organizatorični odbor CIO Je na avoji seji sklenil, da bo pritiskal na kongres, naj apro-priira pet milijard za financiranje programa. »
Philip Murray, načelnik orga nlzatorlčnega odbora, J* dejal, da vsota $ft00,000,000, ki jo je kongres določil v te svrhe, ne zadostuje. Dovoliti mora najmanj pet milijard. "Stanovanj, ski program na široki |M>dlagi ne ho aamo pospešil gradnje hiš, temveč tudi povečal u posle nos t v industrijah, ki izdelujejo stavbni material, kakor tudi v grad benl industriji," Je dejsl Mur-ray
Vse krajevna poatojanke Jek-klarske unije in druge unija CIO ao bile pozvane, naj sodelujejo v kampanji v svojih okrajih. Kampanja ja doslej ž« pokazala. da polovica amariških delavcev živi v naaanitarnih stanovanjih. Kenat Je ugotovil, da ho moralo biti zgrajenih l-V 000,000 novih hiš do 1. 194ft, vsako leto 1 ,»20,000 hiš.
"Različne dalavake organizacije ao osvojil« stanovanjake program«, ki pa odgovarjajo I« potrebam njihovih članov," j« rekel Murray. "To n« mor« ra-liti problema, kajti potr«bna Je aplošna kampanja. K«d«ralr» apropriacije ao pomagal« zgraditi samo ROW bil od 11939, kar
PREDLOŽIL NOV DODATEK
Amendment določa plebiscit o napovedi vojne in konskripci je
ZASClTXäviLNIH SVOBODSCIN
Washington. — Zadnje dni Je senator I* Fol leite iz Wisconsins predložil senatu nov ustavni amendment. ki določa ljudski plebiscit o vsaki napovedi vojne kakšni aunanjl državi iti prepoveduje konskribiranje ameriških državljanov aa mllltaristič-no službovanje preko morja.
Prva točka njegovega smend-menta ae glaai:
"Predsednik ne sme vodiU nobene vojne v tujini bres napovedi vojne po kongresu. Razen v primeru invaalja ali mili-taristične ekspedicije proti Združenim drŽavam ali njenim teritorijem, aH v primeru au-nanje militariatične ekspedicije proti katerikoli državi Severne Amerike ali ob Karibejakem morju, avtoriteta kongreaa glede napovedi vojne in upokiioa-nja mož za militariatično službo preko morja ne more stopiti prej v veljavo, dokler ae aa to ne Izreče vočina vol lice v pri aplož-nem referendumu, Kadar kon« grea uvidi potrebo, mora a akup-no reaolucijo (obeh zbornic) predložiti vprašanje vojne ali miru In upokllcanje sa vojno alužbo onstran morja državljanom Združenih drŽav in opredeliti vprašanja na giaaovnicl takole; 'AU naj Združene države , napovedo vojno ... (ime države ali držav) V in 'Ali naj bo kongres pooblaščen upokli* est! može sa militariatično službo onstran morja 7'."
U Fol let te je ob tej priliki rekel, da Je predložil amendment, "ker veruje v fundamen-t« demokracij« kakor tudi v vsakdanje demokratično upravljanje Javnih poslov. Danea nI v Življenju dežele ali amerižke demokracije nobenega važnejšega vprašanja kakor Je vprašanj« deklaracije vojne kakšni prekomorski državi. Zdaj lahko kongres z eno samo deklaracijo transformira vso deželo v eno samo oboroženo taborišče In v efektu aus|»eudJra vse civilne svobod ščiue."
Dalje pravi on, da v slučaju napovedi vojne brez ljudskega privoljenja Ishko vlsda uvede militariatično diktaturo In pošlje milijone Američanov v amrt v tujini. Pravi, da J« sna sama slaba točka v nemški ustavi o-mogočila uničenje nemške republike po Hitlerju In prav tako tudi slišna točka v Avstriji.
"Kongres bi kdsj v bodoč« mogoč« želel na|Mivedati vojno kakšni tuji državi, ki bi grozila z invazijo kakšne države na a-meriškem kontinentu. To moč naj |hi mojem mnenju ima, pravi U Fol let t«. "Toda nobena taka resnična ali namišljena nevarnost naj n« Is» nikdar pretveza im iipoklicanj« za militariatično alužbo pnfko ocaana ali za militariatično diktaturo bres privoljenja ljudstva."
pomeni, da ao (»opraskale le površje. Kongres je priznal potrebo gradnje stanovanj, ko Je določil pol milijard« dolarj«v federalni stanovanjski oblasti, ki daje |»»aoJila krajevnim ata-novanjaklm avtoritetam. Ta vaota i« prenizka, ker bo zgradila 1« okrog 100,000 hiš, eno na vaakih trideaet, ki bi morale bili igrajen« v prihodnjih treh letih."
Organizatorični odbor CIO je na avoji seji sprejel resolucijo In Izvolil stanovanjaki odsek, ki be pritiskal na kongraa, da 4o» loči pet milijard dolarjev aa financiranje Is Izvajanje sta no. vanjakega programa.
PROS VET*
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
«UIILO IN LASTNIMA lUlVINIU M ABO D MB rODPOKNE JKDNOTS OfSM of amé »iSSdi kr Um SIotom N«U*m1
NtntolM M LáruUm* 4rto«< II«»«» GMooa») *m NA« M tot«. HM M »Ol hu. IIA« m MM UUi M Ckliw* Mi CU«w |7.M m mU> Ut«, M7» m »öl loto; M IiiiimM« »A«.
SrtMrtslloa rat« i for Um unlud SUUa (omo* CUcsso) mU Com4« M M pm rmr, CfcUaso mm4 Clooro HM S* m«. Coro«*» mwutm i«-m ur y «m.
4unk*rr m m vrafejo. Mofc^Ui lilomroo wMm <«rtloo. po-*mU. «mi, »m»i IU.) m «rM)t poillJolaU« I« v »lufoiu. M h S*Uo*U »oAMilao.
A4«*rtMto« rstM oo «rwMt-IUwMHpM oí mHwi má uMolMttod arUetM will M« ko roforooA Otter MtHirtpto, •ucb m oferiM, ploy*. pooM». ote., will k« roferao* te mmSm only «Moa mmüH»M br ooU
NuUt m *m, kw Im ülk i UoUa
I'HOB V ET A
MITA* So. Uoaitl« Anw
KRUSES Of TMS KSDSSATED
PtfuM • «fclosoio. mi primor (Oot. M, »"7), poloc «»«I» Mm m HiWt poMoal, «te jo a teM MIuom potefcte f»fc«ea. r—orMo te sr>TQ««m0. 4o oo o«m Itei — «m* »
"Big Business"
Ameriško privatno podjetništvo se bolj in boij centralizira in koncentrira v rokah peščice ljudi. To ekonomsko centraliziranje in koncentriranje je v direktnem nasprotju s principom ameriške politične demokracije.	>
Ameriška politična demokracija je federativna. Vsaka država ima veliko mero avtonomije, neke pravice so pridržane tudi za lokalne politične enote in federalna vlada ima zelo ozko področje. Ta politični sestav je pa že sto let v neprestanem konfliktu z gospodarskim sistemom. Privatni lastniki kapitala pridno izrabljajo politično federacijo za svoje koristi in privilegije, ampak v svojem gospodarstvu nočejo poznati federacije in še manj kakšno demokracijo.
To je krivo, da se je v Ameriki razvila gla-aovita kontradikcija: politična demokracija in ekonomski despotizem. Ker pa je gospodarstvo podlaga življenja sleherne države ali naroda, je politična demokracija v veliki meri dekla ekonomskih despotov. Po domače povedano: business kontrolira politiko v velikem obsegu.
Centralizirana In čim ožje koncentrirana oblast, nsj bo politična, gospodarska ali kakršnakoli, je lahko bolj zmožna, lahko deluje gladko In hitro, mora pa biti iz lastne potrebe opresiv-na, če se hoče obdržati. 0 tem nam najlepše pričajo današnje totalitarne države, v katerih je kontrola nad vsem življenjem centralizirana v rokah enega človeka ali grupe ljudi. Vsak diktator mora biti tiran — samovoljen in brezobziren — ali pa mora iti.
Vse kaže, da sta oba ameriška kontradiktna
sistema — politična demokracija in ekonomska avtokracija — prišla do stopnje, ko ne moreta več dalje na ta način. Kakšna je prihodnja stopnja? Ali si demokracija podvrže "big business" in se razširi na vse ameriško življenje, ali si ekonomski avtokratje podvržejo demokracijo popolnoma, jo odpravijo in tako postanejo totalitarna oblast?
Ako se zgodi zadnje, bo le ta razlika, da bo tudi politična oblast centralizirana kje v New Yorku, kjer je danes ekonomska in finančna centrala. Gospodarji Industrij in financ bodo tudi politični diktatorji. Da bo to ameriški fašizem. lahko vsakdo ugane. Ce se pa zgodi prvo, da se (Hilitična demokracija razširi na gospodarstvo, industrije in vse ostalo življenje— kakšna in ksj bo ta oblika?
Ce ostane stara kontradikcija — federativna demokracij« in centralizirana ekonomija — tedaj bo to državni kapitalizem, ki se bo obdržal le s pomočjo ogromnega birokratskega aparata in takrttt ho moral biti iz lastne potrebe oprusi-ven zs delavce in fsrmsrje. Ker je ekonomija I »odlaga vsemu življenju, mora vsaka centralizirana državna ekonomija biti "big business" — odločujoča Hili», ki bo ležala kot mora na vsem ostalem življenju. Vnuka prevelika, centralizirana oblast je direktno nasprotje demokraciji!
Ako hočemo. <tu dobimo ekonomsko in socialno demokracijo ali demokratični socializem v Ameriki ali kjerkoli na svetu, ne smemo misliti ns politično, centralizirano in birokrstsko kontrolo ekonomije, temveč ns — demokratično federacijo avtonomnih industrij, ki morsjo biti v svojem območju samoupravne In svobodne in v katerih Ih> glavna iniciativa Izvirala it krajevnih enot ekonomsko organiziram» delavske mase.	j
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Namen posvečuje sredstva!
c* so nekateri ameriški liberalci in revolucionarni romantiki, ki niso nikomur odgovorni in katerim tudi nekateri naši rojaki tako radi na-pijajo sdravice — v pravem, kadar obsojajo fašistično diktaturo, hvalijo |>a boljševiško diktaturo, tedaj se ne smemo prav nič zgražati nad jezuitsko taktiko, ds "namen posvečuje sredstva".
Ako je sa dosego dobrega namena, dobrega cilja, tudi najboljšega — vaško sredstvo dobro In vsaka lumparija. tudi največje hudodelstvo upravičeno, tedaj f^č» nočemo biti kapitalni hinavci! — Je trttk 'priznati, da je bila sveta inkvizicija s svojimi stotisočerimi žrtvami v re du. da Je bilo sežiganje čarovnic v redu. da so bile vss barbarske vojne v redu — naj je vendar vsak tiran trdil In še danes trdi. da Ima dobre namene In cilje!
Ni res. da morajo iti ljudstva skoti diktature in morja krvi do avobede in demokra<
Naprej za pošteno človeško družbo
Cleveland. —- Resnično delavski napredek in resnično delavska kulturna izobrazba sta edini ključ, ki odpira blaginjo vsemu narodu. Drugega ključa ali poti ni; kdor trdi, da je, ni vreden, da sije solnce nanj.
Kar bi moglo človeku privabiti solze v oči, je to, da je naše ljudstvo, ljudstvo hlapcev, razdeljeno na dve fronti, v fronto napredka in fronto fašizma. Obe skupini vlečeta vsaka na svojo stran. Skupina naprednjakov vleče v demokracijo, skupina hlapcev pa v fašizem. Cemu to? Mar nismo vsi delavci? Vsi smo enega jezika in ene narodnosti, vsi delamo za kruh, kljub temu smo miselno razdeljeni v dveh frontah, v fronto, ki je pripravljena prijeti tudi za orožje, da brani svobodo in demokracijo, in v fronto klerofašizma, ki tudi komaj čaka, da prime za orožje in nas pogazi v fašizem. Oni delavci, ki včasih pravite, da ste nevtralni, kateri fronti se boste pridružili? To je danes važno vprašanje, ki ne dopušča cinca-nja. Zapomnite si, da so na delu sile, ki so pripravljene potisniti delovno ljudstvo v grozno suž-nost falizma s pomočjo raznih pobožnih generalov.
Dober del naših naseljencev je miselno ostal to, kar je bil v starem kraju: hlapec, katerega je izkoriščalo praznoverje. S temi nazori je prišel v Ameriko in postal ponižna Žrtev ekonomskega izkoriščanja. In prav ti ljudje najraje s prstom kažejo na berače in na drugi strani preklinjajo bogatine. Mi, ki zremo na te ljudi razsodno, vemo, da so berači zato na svetu, ker so na svetu tudi bogatini. Brez slednjih ne bi bilo prvih in prvih ne brez slednjih. Družba, ki hoče na eni strani imeti bogatine, na drugi pa reveže. ne more biti drugačna kakor je. Ml, ki smo se osvobodili vpliva rimske cerkve, se zavedamo, da so berači in bogatini nepotrebni. Oboji so črn madež na telesu človeške družbe in sramota za moderno civilizacijo.
In dokler bo skoraj vse bogastvo na eni strani, v rokah razmeroma male peščice ljudi, toliko časa bo na drugi strani naraščala revščina. Ta bo avtomar tično odpadla, kadar bo odpravljen sistem bogatinov z bogatini vred. Potem bo vsakdo dobil priliko do produciranja dobrin in uživanja sadu lastnega dela. In želja po dosegi take družbe nam daje voljo za naš boj, za boj za ekonomsko demokracijo.
Etbin Kristan je zapisal v četrti številki Cankarjevega Glasnika: "Sužnost ni življenje—nevidne verige so hujše od železnih in želja po svobodi ne more u-mreti." Na Kristanovem večeru, katerega je priredila Cankarjeva ustanova njemu v počast kot uredniku in borcu, ki je žrtvoval vse svoje življenje za pravice hlapcev, je v Živem govoru poudaril, da je Cankarjev glasnik šele začetek. Prinesel bo še dosti vzvišenega — Čim več kolikor Ik>IJ bo naše delavstvo pokazalo} da je dostopno sprejemati visoke nsuke. Njegov govor je ljudstvo pazno poslušalo, ker ni bil nekaj vsakdanjegu Bila je res lepa družba zavednih delavcev. Zabavo smo taki j učili z vošči-lom. da bi se tudi hlapci razvili v razumna Človeška bitja, in sicer ne ssmo v besedi, marveč tudi v dejanju.
Naj omenim še to: Srečal sem rajska, katerega sem s tešavo pridobil, da se je nsročil na Cankarjev Glasnik. Vprašam ga. kako se mu dopade. Rekel mi je, da je samo en članek v tej reviji vreden več kot tri dolarje, kolikor znaša celoletna naročnina. Delavci, stopite v našo fronto in naročite si C. G., da akup-no marširamo v smeri napredka, naprej in vedno naprej, preko vseh zaprek, dokler ne doaaAeno poštene človeške družbe.
Anton Hksptn, 912.
V srak samomora
Svgan. Pa. — Parkrat je bilo
že poročeno o smrti ioe A vitel na. ki si je tsel življenj«- v ječi Zdaj poročam, da ae je dognalo, da je to storil ker Je bil po krivici ob-dolžen zlorabe dveh mladih de-
klet, neke lS-letne in neke 16-letne šolarke. Ti šolarki ata namreč pozno prihajali v šolo. Ker sta se večkrat ustavili v Avbel-novi trgovini, so šolske oblasti pričele sumiti, in vse kaže, da brez podlage, da mora biti nekaj narobe. Posledica je bila, da je bil Avbel aretiran, kar pa ni mogel prenesti. Vse izgleda, da je prišlo do njegove aretacije iz sovraštva in maščevanja.
Lorenž Kaučič.
O obiska farmarjev Ely, Minnesota. — Sicer je že poano, toda bom vseeno nekoliko opisala moj i obisk slovenskih farmarjev v Willardu, Wis. Namenila sem se bila, da jih tudi letos obiščem. Na 5. septembra smo se podale na pot s hčerjo Kristino, ki je šofirala, in mrs.
Seliškarjevim, ki so doma od Novega mesta, Tudi tam so zelo postrežljivi. Nabrali so nam jabolk in češpelj. Ko smo šle k Prebilovim, ni bilo nobenega doma. Ko smo mislile že iti, pride od nekod gospodar, ki se je nas kar začudil. Vprašam ga, kje je žena. Pove mi, da je šla h Klan-čarjevim. tudi tam nismo dobile nikogar doma.
Ker živi v bližini družina Mr* kun, jo uberemo tja. Našle smo veselo družbo. Pri eni mizi so sedele žene, pri drugi moški. Bilo jib je več — rars. Prebil, Klan-Čar„ Mrkun, Lesar in njena hči. Vsi so bili veseli našega prihoda. Prisedemo in se pogovarjamo. Skozi okno opazim debela jabolka. Misli mi uidejo na moja mlada leta in se spomnim, kako sem jih obirala v starem kraju. Gremo na vrt obirat jabolka.. Mrs. Klančar mi jih je nabrala z najlepše jablane — imam jih še zdaj.	N
Neki dan so me peljali v Greenwood na karneval. Tam
pozabila. Ako sem katerega izpustila, naj mi oprosti.
Frances Seliakar.
TOREK. 30. NOVrim».
Frances Tomšič. Vzele smo novo cesto, ki je bila šele letos tlako-' smo si ogledovali razne stvari in
vana. Vse je šlo gladko naprej. Smolo pa smo imele, ko je zmanjkalo tlakovane ceste. Na cesti, ki je bila na debelo posuta s peskom, je naš avto namreč odpovedal. Enostavno se je udri in ni hotel več naprej. Iz te zagate so nas rešili farmarji, ki so prišli s konji In nas potegnili. Toda niti to ni šlo, dokler nismo iz nje-ga izstopile jaz in mrs. Tomšič. Res nisem mislila, da sva tako težke.	i
Potem smo nadaljevale pot na WHlard. Pokrajina je bila krasna. Pri rod a je ravno spreminjala svoje barve. Vse je bilo tudi zrelo po farmah.
Ko smo dospele na Willard, so tam nas že pričakovali. S Kristino sva šle k bratu Gregoriju, kjer sva bili sprejeti z odprtimi rokami, mrs. Tomšič pa je šla naprej k hčeri. Ko se malo osna-žimo in okrepčamo, je šla moja hčer na ples, jaz pa sem ostala doma, da se kaj pogovorimo. Povedali so mi, da imajo dva Doma, narodnega in katoliškega, oba zidana in plačana. So zelo složni in skupno delujejo ter drug drugemu pomagajo. Ako je ples v Narodnem domu, gvedo vsi tja, ako je v Katoliškem domu, pa zopet tja. Plese imajo vsako nedeljo in ob praznikih. Tudi ne kregajo se za malenkosti.
Drugi dan sem začela z obis-kavanjem naših rojakov. Nekatere sem poznala še na Elyju, na primer družino J. Murgfet. Ko sem prišla k njim, mi *je mr. Murgel rekel: "Poglej jo no, ali si zopet tukaj". Odgovorim mu, da sem tudi tukaj doma. Gremo v hišo. Mrs. Murgel je ravno kuhala "ketsup". Imela ga je polne lonce. Na vprašanje, če ga ima toliko, da ga sama kuha, me je peljala na vrt, kjer je bilo res vse rdeče od paradižnikov. Nabrali smo jih štiri bušlje. Bil je tako debel, da takega še nisem videla. Samo eden je tehtal funt in pol. Potem smo šli na sadnji vrt, kjer so mi nabrali vrečo jabolk.	/
Potem sem obiskala Lunkove. Bili so zelo veseli In takoj so vse skupaj znesli. Sle smo k Ma-tekovichevim, kjer so bili pa le sinovi doma. Od tam smo šle k
tudi metali žpge za razne dobitke. Jaz sem dobila slona in konja, toda ne takega, da bi me domov pripeljal. Videla sem tudi, ko so postavljali odei* za mrs. Roosevelt.
Obiskala sem družini Kaučnik in Bukovec. Tudi tam sem bila prav prijazno sprejeta in po-strežena. Od tam smo šli k Per-metovim, kjer smo dobili pri veselem omizju štiri moške, ki so si hladili žejo s hladno pijačo. Vprašam, kdo ima besedo. Pokažejo mi mr. Prebila. Gremo v hišo, kjer se malo pogovorimo in zopet na vrt, kjer mi je Micka nabrala češpelj, da jih dam nekaj tudi njeni sestri na Elyju. Tega nisem mogla storiti1, ker so prehitro postale mehke. Naj mi oprosti. Obiskala sem Bergan-tove, ki imajo lepo farmo.
Farmarske dekleta so tam zelo pridne in brhke. Videla sem dosti znancev. Kdor potuje tam skozi, mu svetujem, da obišče naše rojake. So zelo postrežljivi. Joe Junko ima prodajalno z mešanim blagom in mu gre prav dobro. Moj brat ima dva sina, oba oženjena na domu in se lepo razumejo. CheleŠnikovf Frank ima svojo farmo in John tudi; Frank je oženjen, John pa še samski. Obiskala sem bratove hčere, ki žive 15 milj od Willar-da in imajo sirarno. Prav tako sina Fr. Franceljna, ki živi 45 milj od Willarda. Tudi on se peča s sirom.
Tamkajšnji farmarji se pečajo večinoma z mlekarstvom in prašičjerejo. Lansko leto je bila spomladi suša in niso nič žita pridelali. Letos je bila v jeseni. £ita so nekaj pridelali, toda koruze ni bilo. Ce bi' bilo več dežja, bi farmarji na Willardu prav dobro obstali.
Ko smo se odločili za domov, nas je peljal John Chelesnik. Frank Lunka je mislil, da bo šel z nami na Ely, toda je bil zadržan, ker so doma kopali za vodo. Obljubil je, da pride prihodnje leto. Bomo videli.
Vsem skupaj izrekam prav prisrčno zahvalo za gostoljubnost in postrežbo, posebno mojemu bratu in ženi. Ne bom vas
Gradnja stanovanj za — profit Milwaukee. — Te dni sem či-tal v Milwaukee Joujmalu, da v Washingtonu prosijo privatne stavbinske podjetnike, naj prič-Podamo se tja, toda j ^jo z gradnjo stanovanj. Ako oni tega ne storijo v bližnji bodočnosti, jih bo primorana graditi pa zvezna vlada.
Lep je ta opomin, toda zdi se mi, da ne bo nič zalegel. Privatni podjetniki bi se radi oprijeli tega dela brez opomina ia Washing tona, toda v današnjem sistemu se bo najbrže težko kaj več gradilo kakor zdaj. Vzrok je, da tudi tukaj igra glavno vlogo sveti profit. Privatni podjetniki danes samo toliko grade stanovanja, kolikor jih potrebujejo sinovi m hčere bogatinov, ki i-majo denar, da lahko plačajo.
Ogromna večina delovnega ljudstva nima niti toliko denarja, da bi se pošteno preživljala. Živeti mora, nekateri z velikimi družinami, v zatohlih in nezdravih stanovanjih.
Potreba dobrih in cenenih stanovanj je res velika. Toda privatni podjetniki jih ne bodo gradili kar tja v en dan. Vzrok je. ker ni kupcev. In da ni kupcev, je zopet vzrok, ker ljudje nimajo denarja, namreč delavske družine. Tudi je preveč ljudi zadnja leta izgubilo svoje domove, katere so plačevali na obroke. Vse to je faktor, ki je odgovoren, da je gradnja stanovanj skoraj popolnoma v zastoju.
Privatni podjetnik je pripravljen graditi stanovanja le pod sledečimi pogoji: Družinski oče si izbere stavbišče in pove kon-traktorju, kakšno stanovanje bi rad. Cena, ki jo slednji postavi, je navadno okrog sedem tisoč dolarjev, ostalo vsoto pa naj bi prejemal v obrokih po $30 do $50 na mesec s šest ali osem odstotkov obresti. Na hiši si podjetnik seveda obdrži prvo vknjižbo. In družinski oče si pritrguje, da plačuje svoje obveznosti.
Toda danes je to težka stvar, ker nima delavec nobene sigurnosti. Lahko na primer izplača pretežno večino, recimo šest od sedmih tisočev, toda doleti ga nesreča ali izgubi delo. In kakor hitro ne more več obrokov plačevati, je lahko siguren, da bo lastnik prve vknjižbe, to fe stavbinski podjetnik ali banka, takoj pričel s sodnijskim postopanjem (foreclosure). Družina je sigurna, da bo v enem letu zletela iz hiše. Izgubila bo vse, kar je že plačala na dom— vse življenske prihranke. Lastnik prve vknjižbe bo dom seveda zopet prodal in zopet napravil lep profit.
Takih slučajev jo bilo nešteto zadnja leta po vseh krajih Združenih držav. Vlada v Washingtonu lahko še bolj nagovarja privatne stavbinske podjetnike" naj pričnejo z gradnjo stanovanj, toda je dvomljivo, če bo kaj dosegla. Ta industrija bo v mrtvilu, dokler privatni interesi ne bodo videli prilik za gr-madenje profitov, velikih profi-tov. In to je tisto, kar je odgovorno za gradbeni zastoj in ne plače delavcev.
V raznih mestih je vlada že pokazala, da je zmožna graditi moderna pa cenena delavska stanovanja. In dokler jih sama ne bo začela graditi v masnem obsegu, jih ne bo gradil nihče dru-giv predvsem ne privatni podjetniki, ako ne bodo videli prilik za grmadenje profitov. Teh izgledov pa danes nI v stavbinski industriji, ker ljudje nimajo denarja in tudi so šli zadnja leta skozi predrage šole. „
Joseph Ule.
Organizacija delodajalcev pobija mezdni načrt
San Antonio, Tex. — Zveza tekaaških tovarnarjev, organizacija sovražnikov unijskega gibanja. je na svoji konferenci sprejela resolucijo, v kateri poziva kongres, naj zavrže aakon-ski osnutek minimalne mezde in maksimalnega delovnika.
Tedenski odmevi
Anton Garden KAPITULACIJA "NEW DEALA"
Oni, ki so stavili vse ur* v ri^i, stranko in predsednika Roosevelta dalit? *k> izkopala iz krize in ji dala not ftj tete, imajo danes vso priliko za velik Sa2 S tem ne mislim wči, da so demokrat je t ministracijo vred začeli namenoma pehat želo v novo krizo, ali da si ne žele urLZl. Niti Hoover ni delal tega namenoma '
Toda, kar počnejo danes v Washington,, kongreeii in v Beli hiši, se nič ne razlikuje početja Hoovrove administracije. Kakor da, je vse od predsednika do najbolj brezbd nega "newdealerja" kapituliralo pred 2 škim velebiznisom, pred Wall streetom Ro velt dnevno konferira s predstavniki veleb sa, ki je v sedeči stavki in v odprti revölti ti novodealski zakonodaji, kongres pa je ob reakcija kakor že dolgo ne. Kapitulacija vih dealerjev" pred ameriško reakcijo in streetom je popolna.
Filozofijo te kapitulacije je te dni najbo naglasil senator Burton K. Wheeler, ki se a vidno še vedno smatra za — "progreaivc Kot znano, je bil on v zadnjem zasedanju k< gresa eden glavnih vodij v boju proti Roo veltovi reformi vrhovnega sodišča. Te dni rekel, da je najbolje, ako "progresivci" i a seveltovo administracijo vred pristanejo na hteve velebiznisa in brcnejo "new deal" »k okno, ker bodo s tem preprečili povrnitev akcionarnih sil na krmilo! Enakega mišljei je oČividno tudi Roosevelt — najliberalnejäi najspretnejši predsednik, kar jih je ameril kapitalizem produciral po civilni vojni.
Wheelerjeve logike se oČividno drže tudi dj gi "progresivci", ker do danes še ni bilo ali nobenega glasu iz Washingtons, ki bi se j stavil po robu tej novodealski reakciji. To] kakšna je razlika, kolikor se tiče delavstva dežele na splošno, ako se klanjajo in krivi pred Wall streetom "novi dealerji" ali pa k< stitucionalni burbonci ? Kakšna je razlika, i izvedejo "reforme", kakršne zahteva W street, republikanci ali pa demokratje? Sami tem, da je pri vladnih koritih ta skupina pi tičnih služboiskalcev namesto druge — skupi z oslovskim znakom namesto skupine s sloi vim znakom.
Današnja igra v Washingtonu bi morala < preti oči vsakemu delavcu, ki mu možgani ličkaj funkcionirajo. Predvsem bi mu mor odpreti oči dejstvo, katerega "new dealerji" ko živo demonstrirajo, da v današnjem ¿tad družabnega razvoja ni mogoče rešiti kapital ma pred krizo, tako rekoč pred stalno kriza nobeno krparijo. To bi moralo biti jasno v komu človeku z navadno pametjo. Samo vp ša se naj, kaj je danes z vso krparijo, s kat« je Rooseveltova administracija tako sijajno žila nekaj ČAsa? Nič! Dežela se zopet potap v novo krizo, in to ne radi newdealskih refoi od katerih so nekatere dobre in potrebne, ki kor daleč sežejo, marveč kljub tem reform^
Je že res, da je precej znakov, ki kažejo, je ameriški velebiznis več ali manj namenoi povzročil sedanjo depresijo, da prisili admit tracijo na kapitulacijo. Toda mar bo pot kriza odravljena in deželi vsaj za neko dobo gotovljena 'prosperiteta', ako kongres vrže1 reforme zadnjih let skozi okno? Niti najmi ne. Pogoji za novo, še večjo krizo od "zadn, bodo še večji. Dežela bo še hitreje štrbunkn v gospodarski prepad. Sicer se to zgodi tud primeri, alko se v Washingtonu streznijo poženejo wallstreetarje v Atlantik. Tudi v t slučaju bi moralo do tega priti, ker v dai njem štadiju kapitalističnega razvoja in <W dence ne more biti na svetu nič drugega kal kriza za krizo.
Najtemnejša stran današnjih dni pa je d stvo, da ni v deželi nobenega efektivnega tfa ki bi to poudarjal in kazal pot iz krize, vH krize, v Novo deželo, v nov družabni red -kolektivizem, socializem ali kar že hočete. Washingtonu bi bila danes potrebna močna »i pina poslancev in senatorjev, ki bi «topila plan z načrtom za splošno socializacijo vi glavnih industrij, bank in veletrgovine.
Taka skupina revolucionarnih postanek močno in bojevito razredno delsvako ali ^ marsko delavsko stranko v zaledju W Washingtonu zelo potrebns in tudi uč.nk^ Takšna vlada kot je Rooseveltova - »J vsaka — bi se tedaj dvakrat premislila pr^ bi kapitulirala pred Wall streetom Tud.J biznis bi bil bolj oprezen pri sabotiral»« <*"] kakor je danes.
Prihodnje leto so volitve. Ali si ^ do takrat ustanovi svojo stranko in jo P^ v boj proti kapitalizmu? Ne ssmo zs rei<™ marveč za odpravo kapitalizma, m***" ki bo edini odpravil krize in člov^tvu daM goje za najširše blagostanje in pedvilrJJ stopnjo civiliaacije? Odgovor lež. v samem, ki Je poklicano, da ustvari nevo zacijo enakopravnosti, sreče in svotoooe
Pred	leti
(Iz Prasvete z dne «0. novembra \9\T)
Domače veetl. V Evelethu. Minn. K umrla rojakinja Neža Blatnik	^
Dele rake veetl. Vrhovno federa oo^ ,
odločilo, da mornarji niso delete, t TP— kons"
[«rae vojne.
vseh bojiščih. Resijs ia
dsi
premirje
. Volitve	is l'4UJ
____ Roljševlki	is»sj" *
Moskvi večino-
torek, 80. novembra

Vesti iz Jugoslavije
^j,),! t**t...........

ob STOLETNICI ROJSTVA SKLADATELJA FOERSTERJA
Ta mesec — novembra — proslavlja glasbena Ljubljana 100-letnico rojstva našega velikega
komponista Antona Foersterja, ki je pred petdesetimi leti prepeval vse naše glasbeno življenje, vse glasbeno ustvarjanje v vseh smereh, Foerster je bil sicer po rodu Ceh, a v Ljubljano je prišel kot mlad profesor glasbe ¡n je ostal med nami do smrti, s svojim delom v slovenski glasbi pa je postal naš človek, naš komponist, ki tvori poglavje w8e v sicer skromni slovenski zgodovini. \
Do nastopa Gerbiča in Huba-da na polju posvetne glasbe in do nastopa St. Premrla na polju cerkvene glasbe je Foerster prvi oral globoke brazde na njivi naše glasbe: bil je vodja pevskih «borov, bil profesor na orglarski šoli, bil kapelnik stolne cerkve, pisal skladbe za cerkveno petje in u orgle, za "posvetne" koncerte zborov in solistov, napisal vrsto razprav in knjig o glasbenem pouku in napisal prvo slovensko opero, ki je ostala stalno na programu slovenskega gledališča, "Gorenjskega slavčka". Dasi je bil Čeh, je začel v Ljubljani trebiti tuji plevel iz slovenske glasbe in začel študirati slovensko folkloro in jo uporabljati v kompozicijah.
Rodil se je Anton Foerster dne 20. decembra 1887 v Osenicah na Češkem kot sin vaškega učitelja in organista Jožeta Foersterja. To je že stara muzikantska družina. Z Antonom sta se tudi dva brata odločila za glasbo, od katerih je bil zelo znan Josip, ki je bil orgelski virtuoz in profesor kontrapunkta na praškem kon-servatoriju. Njegovo delo "Nauk o harmoniji" je prevedeno v več jezikov in eno najtemeljitejših del o tej stvari. Anton Foerster je dobil prvi glasbeni nauk doma od očeta in z 10. leti je že lahko nadomestoval očeta pri cerkvenem opravilu. Nato je študiral gimnazijo in univerzo ter se preživljal kot pevec, organist in učitelj glasbe. Po maturi 1858 je šel v samostan v Višebrodu, kjer je študiral PaJestrino (glavni cerkveni skladatelj, klasik) in jp-egorijanski koral, Čez leto dni pa je šel študirat pravo v Prago. Tu se je seznanil z mnogimi komiK>nisti, med drugimi s Smetano, komponistom "Prodane neveste", tedaj kapelnikom češkega gledališča. Ta ga je pridobjl, da ne je popolnoma posvetil glasbi in ga je nastavil za profesorja na svojem zavodu. Ko je leta 1864 bilo prosto mesto organista pri škofijski cerkvi v Senju v Dalmaciji, je mladi Foerster odšel v Senj in sprejel službo. Naslednje leto si je na Češkem poiskal družico Petronilo roj. Ve-ter se oženil z njo in se v Senju ves posvetil glasbenemu d*lu. Uta 1867 pa je Foersterja po klicala ljubljanska "Čitalnica" v Ljubljano, da bi učil petje v čitalničnem zboru in da bi prevzel kapelništvo pri Dramatičnem društvu.
T'»da pri obeh teh dveh zavodih ho bile razmere take, da Foer-«t*r ni dolgo vztrajal pri njiju: «borovsko petje je bilo diletant-•'ko, česa novega pa niso marali »o* pod je prvaki, ki so odločali v vseh teh društvih. Tako je F. k leta 1868 sprejel mesto organa jn zborovodje v ljubljanski «tolnici Tako preskrbljen je lah-■o mirno in z vso vnemo začel *'ati. Nad 40 let je bil v tej »lužbi — in v tem času je uatva-r>l skladovnico stvari: cerkvenih posvetnih skladb, vodil orglar-. koh, pisal članke, učH pridno, napisal "Gorenjskega •lev*kaH itd. Zlasti velik je bil ,udl "J^ov pedagoški dar. Te-** Je !*>dedoval tudi njegov naj-^'••jži ain Anton, slaven pia-ki je bil profesor klavirja ' ^rlinu in nato tudi na Musl-ealiColfcg* v chicagu. a je 1915 * Tr"tu umrl.
Je nastopila nova genersei-'"H enakih komponistov, ki so ¡■Jsjsi -Nove akorde", ki «a-'magovati nad starejšo ge-T*r*')o, j« sivolasega FoersUr-»'prebit*! čas, umsknil se j« pokoj ter nato preživel ni* «voja leta v Novem ma-
(lartras peieilla Is JossslartJ«.)
stu pri svojem sinu. Umrl je 17. aprila 1926. Njegova žena Pe-tronila, stara 90 let, živi še zdaj v Ljubljani, kamor se je sin preselil iz Novega mesta. Tu živi tudi drugi Foersterjev sin, inž. Jmroslav Foerster, profesor na ljubljanski tehniki, znan strokovnjak v strojništvu.
Slovenska glasbena zgodovina ne pozna človeka, ki bi bil v sleherni glasbeni panogi ustvaril toliko in tako dobrih stvari, kakor ravno Anton Foerster.
^ato je povsem pravilno, da proslavlja Slovenija letos stoletnico njegovega rojstva. Prirejena je bila Foersterjeva razstava, kjer si lahko videl, koliko je ta mož ustvaril. Razstavljeni so njegovi rokopisi, tiskane skladbe, slike, njegove knjige, kritike o njem itd. Prirejenih je bilo že nekaj koncertov, kjer so izvajali same F. skladbe, pred poslopjem Glasbene matice pa so odkrili njegov spomenik, hermo. (Zanimivo: pred leti so postavili pred tem poslopjem več stebrov z bronastimi portreti naših komponistov, pa so postavili glave dveh Hrvatov oz. Srbov in takrat Še živega Hubada, Foersterja pa ni bilo vmes! Zdaj so to napako popravili.) Dne 20. t. m. pa je bila premijera njegove prenovljene opere "Gorenjski slavček", s čimer so bile proslave zaključene.
Precejšnja tatvina. — Iz Slatine Radencev poročajo o vlomu, ki je bil izvršen v Sratovcih. Preužitkarju Jožetu Stibelju, ki stanuje v dvoriščnem poslopju svojega zeta Hamlerja, je nekdo odnesel denarja in hranilnih knjižic za blizu 200,000 din! Ko se je namreč te dni zvečer, vrnil Stibelj domov, je opazil že s ceste, da so vrata v njegovo sta-vanje odprta. Tedaj je tudi že opazil neko moško postavo, ki je izginila v temo. Pohitel je v stanovanje ter našel vse razmetano, vlomilec pa mu je odnesel predalček nočne omarice, kjer je imel med dvojnim dnom shranjeno vse svoje premoženje: sto-takov in tisočakov za 36,000 din, tri hranilne knjižice, več zadolž-nic in menic, med temi zadolžni-ca Stiblejevega zeta na 10,000 din, nekaj tujega denarja itd. Poleg tega je odnesel tat nekaj perila, srebrno uro, tako da ima Stibelj po sVojih izjavah škode za 198,000 dinarjev! Ker je očitno, da je izvršil vlom nekdo, ki dobro pozna razmere v Stibleje-vem stanovanju in je poznal njegovo skrito zakladnico, je verjetno, da bodo tatu v kratkem izsledili.
Hlapec ubil gospodinjo!—Vdova po sodnem oficijalu, Ana Vr-tovškova Ima lepo posestvo v Kozjem ter ima v službi poleg dekle tudi hlapca. Dne 14. novembra je hlapec svojo gospodl-njo iz doslej neznanega vzroka napadel z nožem ter ji prizadejal tako hude poškodbe, da Je po-sestnica naslednji dan Izkrvave-Is. Hlapca so aretirali in bo sodna preiskava dognala, kaj je bil vzrok tega umora.
Roparja Urbanča stalno zasledujejo orožniške patrulje, še huje pa ga menda zasledujejo ljudske govorice, ki si izmišljujejo o njem cele fsntastične romane, o njegovih predrznostih in srečnem begu pred orožniki. Gotovo je, da ima Urbanč mnogo znancev in zaveznikov med kmeti, ki
VROSVETA
ga skrivajo, druga pa ga spet skrivajo v sili iz strahu pred njegovim maščevanjem. Orožniki so že nekaj takih kmetov zaprli, da bi s tem prestrašili druge, da ne bi Urbanča več skrivali. Ima pa Urbanč tudi veliko srečo, ali pa je tako zelo previden. Pogosto so mu bili orožniki že tik za petami, a jim je vsakokrat spet u-šel. Zadnjič so bili blizu njega v nekem vinogradu v Gadovi peči, kamor je šel Urbanč z nekim svojim bivšim jetniškim tovarišem martinovat. Orožnikom je prišlo to na uho in preden so prišli do zidanice, je Urbanč že pobegnil čez dm in strn. Verjetno pa je tudi, da ni previden le Urbanč, ampak tudi orožniki, ker vedo, da je Urbanč oborožen in da se bo gotovo branil aretaciji.
Rudarska unija se koče zavarovati
Glasovanje o podaljšanju sedanje pogodbe
Waahington, D. C. — (FP) — Uradniki rudarske unije U. M. W. A. so se sporazumeli <z operatorji na polju trdega premoga glede podaljšanja obstoječe pogodbe, ki je bila sklenjena 7. maja 1936 in katere veljavnost ima poteči 30. aprila prihodnjega leta. Organizirani rudarji bodo glasovali o tem v decembru. Ce bodo odobrili sugestijo voditeljev unije, bo pogodba podaljšana do 30. aprila 1939.
Glavni stan unije je poslal o-krožnice uradnikom in Članom krajevnih unij v prvem, sedmem in devetem distriktu, v katerih jih poziva, naj odobrijo podaljšanje pogodbe. John L. Lewis, predsednik rudarske u-nije in načelnik odbora CIO, sluti novo depresijo ln zato hoče, da ostane unija močna.
"Položaj industrije trdega premoga nI ugoden," pravi o-krožnica. "Opaža se nestabilnost v produkciji, zato skušajo reprezentanti unije sodelovati z operatorji, državnimi ln federalnimi avtoritetami pri odstranjevanju vzrokov, ki so odgovorni za sedanji neugodni položaj premogovne industrije. Sedaj smo zaposleni s stvarmi legisla-tivnega značaja, ki se lahko u-veljavijo v interesu stabilizacije industrije. Najprej je treba odpraviti ovire, ki onemogačajo pošiljanje trdega premoga v Kanado. Kadar bodo te odstranjene, bomo zahtevali federalno zakonodajo, da zaščitimo premogovno industrijo. Dalje skušamo sodelovati z operatorji, ki iščejo posojila pri federalni kor-poraciji za rekonstrukcijo financ. Ta posojila bi omogočila obratovanje nekaterih premogovnikov, ki zdaj počivajo. Tako bomo ustvarili pogoje za u-poslitev večjega števila rudarjev. £e dolgo časa smo imeli v mislih vprašanje pogajanj glede sklenitve nove pogodbe, ki naj bi nadomestila ono, ki poteče v aprilu prihodnjega leta, toda videli smo ovire. V sedanjih okolnoatih je dvomljivo, da bi dobili ugodnejšo pogodbo nego je sedanja. Dolga pogajanja bi le poslabšala situacijo v škodo uniji. Obstoječa pogodba določa sedemurnik in ta se izvaja šele sedem mesecev. Industrija kot celota Je pravkar sestavila program, ki Jamči nadaljnje izvajanje določbe o sedem urniku."
Priporočajo razteg-nitev zakona mezd
Kriti mora ludi pisarniške delavce
New York. — (FP) — Unij» United Office & Professional Workers v pismu, katerega je naslovila načelnici delavskega odseka nitje kongresne zbornice, priporoča amendiranje zakonskega načrta minimalne mezde in maksimalnega delovnika, da bo kril tudi pisarniške delavce in druge, ki so uposleni v uradih.
Charlotte Stern, načelnica vzgojnega departmenta unije pisarniških delavcev, se je s tem. ko je poslala pismo delavskemu odseku, pridružila drugim unijam Odbora za industrijsko organizacijo, ki podpirajo mezdni načrt. Neka provizija v načrtu se glasi, "da načrt ne krije delavcev ln uradnikov, ki delajo v upravnih in profesionalnih da-partmentih kqmpanij in korpo-racij."
Ta provizija lahko Izključi a-gente industrijskih zavaroval-ninskih družb, ki tvorijo najmočnejšo grupo v uniji United Office & Professional Workers, kakor tudi bančne uslužbence in druge, katere se lahko smatra za profesionalce v smislu provizije mezdnega načrta.
Afitirtjtc xa Proa veto I
Unije vloiiU pritoibe proti korporaciji
Phoenix, Ariz. — Phelps-Dodge Corp., ki poseduje več rudnikov in livarn v Arizoni, ae bo morala zagovarjati prad f« deralnim delavskim razsodiščem v zvezi z obdolšitvami, da zanl ka delavcem pravico organizira nja in kolektivnega pogajanja. Obdolžitve so vložili strojniki, električarji in polagalci parnih cevi, Člani unij Ameriške delavske federacije. Pozvali so razsodišče, naj odredi volitve glade reprezentacije pri kolektivnih pogajanjih. Unija Mine, Mili A Smelter Workers (CIO) tudi zahteva volitve med rudarji in livarji, ki so uposleni v rudnikih in livarni te korporacije v Bia-beeju, zaeno pa je korporacijo obdolžila zapostavljanja unijskih delavcev.
Alkohol
Papei odlikoval Delbosa; fašisti jezni
Rim, 29. nov. — Fašistični listi ostro kritizirajo Vatikan, ki je poklonil nekakšno odlikovanje francoskemu zunanjemu ministru in socialistu Yvonu Delbo-su. Kegime Fascista piše o tej stvari: "Kaj se Vatikan briga, če oficielna Francija koraka ob strani brezbožne Moskve in rdeče ftpsnije, dveh uničevalk cerkve, ki sta pomorili na desettiso-če vernikov! Prav nič se ne bomo čudili, če bo signor Delbos nosil na prsih papeški red av. Gregorja Velikega, ko se udeleži zborovanje francoske frama-zonske lože , . ."
SLOVENSKA M A MOU* A POUPO»
NA JBDNOTA iadals arsis publikacij« Is ša pss* — liai Prsat ata as kartell, Ur pe> traka« «gfuH}o «r«t<k SrstUr Is «laastra ta as prapsgsM« «««|ik k d«|. Nikak«r pa as ss prapagssS« druga psdpwslfc «rgaslaarij. Vas ka «rga«i*»r1Ja |
Isâ afctšatM «v«j«
glasil«. Tor«j agMatedšal teptal drugih
ei| ta ajlk
aa| m m p«ittJ«M


Velika zaloga
mm plantaži nekega vi
v Te
Njegova dobra in alaba «Iran
Vse pijače, to so pivo. vino, različna žganja, imajo v sebi svojstva, katerim kratko pravimo: alkohol ali kemično a«thyl-alkohol, ki se piše CWOH. Kolikor mogoče čistemu alkoholu pravimo tudi vinski cvet ali špirit. Pivo vsebuje 'navadno S do &', alkohola, vino 8,10, do 17%. Ruska vodka 42%. Konjak 66%, arak do 70 in rum 80% alkohoal.
Pijače, ki vsebujejo malo alkohola, kakor pivo in lahka vina, so, ako se jih pij« zmerno, , odrasle kolikor toliko noškod ljive. Nasprotno pa zapušča alkohol v vsaki obliki, poaabno otrokom in mladini poaledice. Pijančevanj«, da rabimo to vaak-danjo besedo za neprestano in v«liko uživanje opojnih pijač» povzroča alabitav prebavnih organov, slabša krvni obtok in šivce. Okrog 80 do 40% umo-bolnih j« v umobolnicah valad neprestanega všivanj« alkohola» kratko vslad pijančavanja.
Nezmerno in preveliko pitje šganih pijač dovede ¿lovska po 4 do 10 ktlh do takosvai* pi janske norosti, po latinski de-lirium tremens. Bolnik vidi neštete majhne šivali, kako a« Živahno premikajo (prah, hrošči, miši, muha), pa tudi velik« Š1 vali, pogosto v raznih kombinacijah in v človeški podobi. Vidi cel« priroditv« (veselice, dirk«, pogreb«» bitka). Ne manjka tu di k tam prikaznim pomoftnih dodatkov (na pr. kako nj«ffov sosed jaha prašiča, kako « pas« krave). In vts to. kar tak bolnik vidi» vm to m mu sdi ta ko jasno, da bi lahko naslikal. V«rj«tne. ds j« vse to golš res niča, sli pa govori o fotograf skem aparatu — laterni maglci, o škratljih In o kinu. Nj«gov spomin j« zelo zmešan, N« ve povedati prav nič o svoji mla dosti.
Ce se čisti alkohol brlsgn« v žile, j« smrtnonevarsn strup. Konja lahko še po 1 do 8 minut ubij«š, če mu samo 80 gramov čitUga alkohola brizgneš v žile. Štirileten otrok, ki so mu n«ko noč, ko Je Jokal, dali v usts cu celj, prepojen z alkoholom, je umrl vsled itpuhUvsnJs alkohola. Koliko neumestnih stav js ž« bila češ, če «pij«š» recimo v pol uri 6 litrov žgsnjs, dobiš to in to. Izplje tak in obleži mrUv. Neki konj, ki Js slučsjno popil 6 litrov žganja, pomešanega s 10 litri vode. j« zbolel ln poginil v 60 urah. Race in kokoši, ki »o pozobsle v Žganju namočene črešnje, so bil« pijan« in poginile.
V nekaterih cv«ticah se It mednega soka v cvetju po dolgem def«vju naredi alkohol. Med namrsč zavre. Čebele, ki obiščejo poUm take cvetice, postanejo pijane In n« v«do nekaj časa pravilno letati. C« * mikroskopom gledamo kapljico voda, vidimo bogato, Živahno žlvljenjei v kapljici, polno rasnih bacilov in bakUrlj. Pa dodenlmo čisto malo alkohola, življenj« bo naenkrat prenehalo, Kapljica bo grobišč«. Za bacil« In drobne živalic«, mriea itd., j« alkohol smrtonos«n strup. Zato tudi držimo v 70% špiritu sooločine preparat«, da se ohrsnijo še dolgo.
Kemično čisti alkohol se dol;i z večkratno destilacijo (proce-Jsvsnjem) in č« ga spojimo s anovml, ki imsjo to svojstvo, da srkajo vodo, kakor Js na primer Žgano apno, vroča ž«lezna galica Itd. Alkohol Ima zelo prijeten duh, j« lahko gibljiv in brezbarvna Ukočlna, ki pri SO stopinjah vre. Da sa tudi v vsakem slučaju dobro m«Sat! s vodo.
C« zažgomo v steklenlei (rs-torti) alkohol, gori s modrikastim plamenom istočasno se obložijo sten« retorU z vodno paro. C« s« vlij« v retorto apoena voda In strese, postane voda belomotna. Pri zgorevanju igo ri namreč alkohol v vodne pare in v ogljikovo kislino.
Alkohol s« v veMki mori po» rablja kakor smo i« poprej rekli, za uživanj«, ta kurivo, za desinfekcijo (razkuževanja), za topljenj« lakov, za fimis, ia u-metno svilo, parfume Itd. Znana kolinska voda Je rostopi na lahko izhlapevajočih aeUraklh olij (d tronovo olje Itd.) in alkohola Dražje sorte kollnak« vode vsebujejo 70 d« S#% alkohola, e«-
nejše ps 60 do 601. fipirltua. ki vre pri 80 stopinjsh, povzroča na koži tudi pri navadni temperaturi osvežujoči občutek. To se lahko prepričamo pri brivcu, ki nas po britju pobrizga z mešanico špirita.
V	tehniki se rabi špirit, pomešan z lesnim špiritom in pyridi-nom in to na 100 litrov alkohola 2 litra lesnega špirita in s pol lit.^m pyridina. Tak špirit, ae-ve, ni za pijačo.
V	gospodarstvu igra alkohol veliko, važno vlogo. Računi go-vore, da se po vsem svetu Izda letno nad 2260 milijard dinar jev za alkoholne pijače. Leta 1930 so znašali stroški za duševno bolne v Nemčiji 4.3 milijarde nemških mark. Od teh od-pade na pijance piva 396(1, na pijance vina 666 in na žganje-pivce 666 milijonov nemških mark. Torej razmeroma v kljub vsemu mnogo več, kakor pri Slovencih, četudi se nam rado očita pijančevanje.
(Pr«v«d«l Iv. V. po dr. H«r
manu Roomppu.)
> • • •
Kako obvarujemo otroka angine
Angina je aelo pogosta otro-ška bolezen. Zmerom je nalezljl va in razširijo jo lahko vsi mo gočl bacili. Pojavi se kot aamo-sCojitf bolezen, ali pa tudi kot znanllka rasnih hujših bolezni na primer davice ali škrlatlnke Angina je obolenje limfnih ilez ki se nahajajo ob vstopu v požiralnik, med pr«dnjlm In zad njim nebnim lokom, pa tudi sa nosom* v zgornjem In zadnjem d«lu požiralnika.
Višja ln nižja vročina, težave pri požiranju. pogosto pljuvanj« težav« pri govorjenju in diha nju» včaaih tudi drisk* In blju vanj«: vse to ao prvi znaki bil šajočega se vnetja limfnih žl«z ali angin«.
Pri teških primerih angine se narode na mandljih slvorumene pike. Pri nsjtožjlh prlm«rlh ps eden izmed msndlj«v tsko oteče, da skoraj sapre vhod v grlo. Seveda to otoškočl dihanje In po-žiranjs. Pogosto se prldrulljo pa š« bolečine v ušesu in sluzast aH gnojen iztok is nosa. Tudi naj bolj navadna angina Ima lahko za posl«dlco tež k« bolezni, kakor vn«tj« ledvic, akkpnl protin, vnetje pljuč, zastrupljanje krvi, srčne bolezni, vn«tje arednjeg« ušesa, vnetje kosti itd. C«lo da-vlca se včasih začne s nedolžno angino.
C« Imamo angino, moramo leči v posteljo. Prehlad mad boleznijo j« zelo nevaren, kar kaj hitro nastopijo raane kompllka c I je. Ako dobi angino otrok, ga moraš s«v«ds prav tako koj spraviti v posteljo. Pri UžJ«m oboi* nju mora ležati dalj časa. pri laž Jam pa 1« nekoliko dni. Do zdrav nikovoga prihoda mu izpiraj gr lo ln usta s kamlličnlm ¿«Jem, a slano vodo, pomašano s limono, ali pa z zelo Šibko hi por manganovo raztopino. Okoli vratu mu zav«ti obkladek z mlačno vodo
Med boleznijo dajaj otroku U koče in kašnate hran«. Pasiti mo-. raš, da dobi otrok dovolj pijače, i ker s« mu potlej Isdvic« hitreje ' in bolj« čistijo. V začetku bol«x ni J« najbolj priporočljiva mleč na hrana, kakor ml«čnl zdrob, rlž In mlačna kaša. Dobra je tudi razna zel«njava. pripraviti Js moraš pa z«lo m«hlro, bodisi ds jo skuhaš, sesekljaš ali pa pretlačiš. Sadje dajaj kuhano v kompotu, sli v 'čežsni'.
Med boleanijo je priporočljivo, da zdravnik vsaj enkrat pregla» da urin (vodo) In takoj ugotovi, ali so bolnikove ledvice v redu, ali t« utegnejo biti še nekoliko vneU. Vprašati J« treba tudi zdravnika-špecialista, ali bolnik nima morda kronišnega vnetja mandljev, kajti v Um primeru bi bilo potrebno salo natančno zdravljenj«. Kronično vnetje mandljev olajša bolezen, a ote žuje zdravljenj«.
Ako reč« zdravnik, da Ima w (rok vnetje mandljev In da bi tyla potrebna oper asi j a, j« treba najpnrj ugotoviti otrokovo sploš zdravstveno aUnje, st«er bi
tudi prsšen in zakajen zrak dražita sluznic« ust, nosu in požiralnika in pripravljata ugoden teren za angino.
Ako odraael član družino oboli za angino, ne sme priti v dotik z otrokom. Otroku preglej pa grlo tudi tedaj, č« se ti zdi š« docela zdrav. Kakor hitro opaziš v grlu kakšno spremembo, pojdi takoj k zdravniku. Angino namreč prav tako kakor vse druge bolezni, v začetku laže zdravimo in v kali laž« zadušimo, hkrati s« izognemo pa tudi raznim neprijetnim posledicam te zahrbtne bolezni.
no---------------------------------------
operacija mandljev utegnila ime- njc porabili mnogo manj evetlob-tl kočljive posledic«
Angine obvaruješ otroka, če da se ne okuži v šoli ali pa otroški družbi. Dalj« pazi, da otrok n« bo na mrzl«m traku na ves glas vpil, pel ali govoril, pa
Tehniške zanimivosti
In
Naraščanj« vrednosti telesa Jekla po predelavi
Kako visoko lahko poskočijo o«n« pri pred«lavanju in pošlah-tltvl kovin, nam natorno poka-ž«ta jeklo in šel«to, posobno č« upoštevamo njuno izvozno vrednost, Spodnja številk« smo po-an«li po pttssiMŠksm "Maschi-nenmarktu" (P6ssn«ck j« turin-ško mestec« s 16,000 pr«b.).
Kila železne rude stan« na pri« mer 2 nemška pfeniga, t. j. 26 par. 2«l«zno rudo dado v plavž In Iz njena pride kot surovo š«-leto, v vrednosti 86 par kila. Tretja stopnja požlahtltv« Je surovo Jeklo, to stan« pa že 1,10 din kila. It surovega jekla dobe lito jeklo, ki stane kila 6 din. Kila J«kla v ratvrtačah atane že 46 din, v vimeteh za budilk« 100 din, v rezilih 860 din In v britvicah 1600 din.
Jeklo doseže po raznih vmesnih stopnjah tvojo najvišjo vrednost v cilindrih (vsljth) ss zs-i hm tu e urice; kila t«ga Jekla atane 100.000 mark ali 1.800,000 dlnarj«v. de mnogo viš« poskoči njtgova vrednost v vzmeteh ta tapestne ur«, taj prodajajo kilo jeklenih vzmeti po pol milijona mark ali po 6,600,000 dinarjvv.
Najmodernejša ain kronska ura
Pri najmodernejši uri, ki as sama navija in nikoli n« itt«č«, so odpravili «d i no napako dosedanjih precisijskih električnih časovnih merilcev, ki so s« pri nensdni prekinitvi toka ustavili ln pri sopetni vključitvi toka niso več ssčsli aami Uči, temveč so jih morali najprsj urediti na pravi čas in šele potlej spustiti tok.
Nova ainhronsks ura. ki jo J« ItumiUiJ še d si paUntiratl. pa pri prekinitvi toka n« bo pr«aU-ia Uči in bo ob priključitvi na m rožo Izmeničnega toka UkoJ pričela iti. Ta ura ss torej n« bo nikoli ustavila In bo brst urejanja in bret navijanja l«ta (n leta točno šla.
Najunjsi papir sa t taka« j« knjig
V Ameriki J« prišlo tadnji čas v modo in navado tiskanje knjig na telo tankem papirju, a ne samo pri raskošnlh isdajah. ««ve-da so temu stromljanju posUv-I jen« naravne meje, kajti s«lo Unak papir, najai bo še tako dobro izdelan, Je bolj ali manj pro-toron in torej za tisk neraben. Na selo tankem papirju a« po-zna vaaka. še tako n«žna ¿rta tudi na drugI atrani.
N«d«vi*> m i« v Združsnlh držsvs patentirali postopek, ki z nJim Ishko tudi najtanjši papir pripravimo za tisk, tako da ga prevlečemo z salo Unko plastjo tlUnovsga okisa. Tak papir Js silno tenak. nI pa prosoron. Ts iznajdb« J« vaekako velikega gospodarskega |N*mena, posebno k «r so dognali, da kovina tltanij nI tako rodka, kakor so doslsj mislili,
1'orenltev luči t neonako raaev«t« Ijav«
Znameniti francoski fizik ln izumit«!J George C laude Je nedavno predaval v HI mu o svojih novih iznsjdbsh na polju žlahtnih plinov. Učenjak J« isjavil, ds mu j« po mnogoštevilnih poskusih posrečilo spremeniti Jsr-ko modro neonsko luč v belo svetlobo Ta izum bo igral veliko vlogo v bodočnosti svetlobne tehnik«.	- ♦
IzumiUlJ Claud« meni, da bomo z uporabo belih neonskih lar-
n« energij« kakor doslej, hkrati Iwmo dobili pa telo jarko luč pri znatno nižji eenL Izumitelj je prepričan, da bo njegova iznajdba docela trevoJuaioniroia industrijo ts itdelavo larnk.
F. M. D06T0JEV8KIJ:
Bratje Karamazovi
THbiMki
Mitja Je gledal i strani in se nI ganil. Ves starčev profil, ki mu je bil tolikanj zoprn, vea njegov viseči podbradek, njegove v sladkem pričakovanju se smehljajoče ustnice, vse to je ¿Ivo osvetljevala poševne luč svetiljke, ki je z leve strani padala iz sobe. Strsšns, besna togo-ta je mahoma vzkipela v Mitjevem srcu, češ: "Evo ga. mojega zopemlka, mučitelja mojega življenja t" To je bil pritisk prav tiate nenadne, maščevalne in divje togote, ki Jo je bil, kakor ds jo sluti naprej, že pred štirimi dnevi o-menil Aljoši, ko sta govorila v hladnici — takrat, ko je odgovoril na bratovo vprsšsnje: "Kako more* reči, ds boi ubil očets?"
"Saj ne vem, ne vem," je bil rekel takrat; "morda ga ne bom ubil, a morda ga tudi bom. Bojim as, da se mi ne bi prsv v tisti minuti mahoma primrznil s svojim obrszom. Sovražim njegov podbradek, njegov noa, njegove oči in njegov nesramni nasmeh. Kar oaebno mržnjo čutim do njega. Vidiš, tega se bojim, prav zaradi tega se ne bom mogel udriati..
Osebna mržnja je neznosno naraičala. Mitja že ni več vedel, kaj dela, is je zdajci potegnil is žepa medeni tolkač ...
i ■
"Bog sam je takrat pszll name," je kasneje govoril Mitja; zakaj bolni Grigorij Vaailjevič ae je bil prsv tedaj kakor nslsšč prebudil na svojem ležiiču. Tisti dan je bil na večer opravil nad seboj znano zdravljenje, o katerem je Smerdjakov pripovedoval Ivanu Fjodoroviču, to je, z ženino pomočjo se J« bil vsega odrgnil z žganjem, ki mu je bil primešsn krepak, skrivnosten nallvek, ostalo pa je popil, med tem ko je žena šepetala nad nJim "neko molitvico", in legel spat. Tudi Marfa Ignatjevna je bila po-kusils zdravilo, in ker nsvsdno ni pils, je bils kskor ubita saapala zraven moža. Toda glej, Grigorij se je ponoči kar lznenada prebudil, malo pomislil in se vzravnal na postelji, čeprav Je takoj spet začutil v križu pekočo bolečino. Nato se j« spet nekaj zamislil, vstal in se v naglici oblekel. Morda ga je bils uklala vsst, ker Je spal ln je bila hiša "ob tako nevarnem času" brez varuha. Smerdjakov, ki se je bil potolkel v napadu svoje boijastl, je ležal v drugI čumnati ln se ni ganil. Tudi Marfa Ignatjevna se ni premaknila. "Oslabela je ženska," J« pomislil Grigorij Vaslljsvič, ko se je osrl nanjo, ter krehaje odšel na pomol. Kakopak, samo pogledati je hotel s pomola, zakaj hoditi mu niso dale moči, bolečina v križu ln deanl nogi js bils neznosna. Toda kakor nalašč se je zdajci spomnil, da zvečer ni bil zaklenil malih vrat v vrtni ograji. Grigorij je bil sila natančen in točen človek, človek enkrat za vselej ustanovljenega reda In mnogoletnih navad, depaje ln krčeč se od bolečine je zlesel a pomola ln krenil proti vrtu.
Da, da, vratca so bila na stežaj odprta. Mehanično je etopil na vrt: morda se mu Je kaj zazdelo, morda Je začul kak glas; toda ko se je ozrl na levo, je videl okno pri gospodu odprto in prazno, nihče nI več gledal skozenj. "Zakaj Je neki odprto, saj vendar nI več poleti t" si je mislil Grigorij — In tisti mah je kakor nalašč nekaj nenavadnega po bliskovo šinilo mimo nJega po vrtu. Bilo Je, kakor da je kakih štlrldeaet korakov pred nJim v temi nekdo stekel mimo, nekakšna senca je sila naglo nekam smuknila. "Moj Bog!" je vzkliknil Grigorij In sam ne vedoč kako, še bolečine v križu ni čutil več. Je planil, da bi prestrlgel bežečemu pot. Ubral je bližnjico, vrt mu je bil očividno bolj znan nego beguncu; ta pa se je bil nameril h kopalnici, stekel za hišico In planil k steni . . . Grigorij ga je zasledoval, ni ga izpustil iz oči; kakor iz uma je tekel za njim. Pridlrjal Je do plotu baš v tistem trenutku, ko je ubežnik že lezel na ono stran. Grigorij je-
vpil kakor iz uma, planil k njemu in ga z obema rokama zgrabil za nogo.
Res, slutnja ga ni ukanila: spoznal ga je, bil je on, "izvržek in morilec svojega očeta!"
"Morilec svojega očeta!" je zakričal stsrec, da se je razleglo po vsej okolici, s to je bilo vse, kar je utegnil storiti; zgrudil se je mahoma, kakor da ga je podrla strela. Mitja js skočil nazaj na vrt, sklonil se k pobitemu In mehanično vrgel v travo medeni tolkač, ki gs je še držal v rokah. Tolkač je pal dva koraka od Grigorija, toda ne v travo, ampak na stezo, kjer ga je bilo najbolj videti. Nekaj trenutkov je gledal starca, ki je ležal pred njim. Njegova glada je bila vsa v krvi; Mitja je iztegnil roko in jo jel otipavati. Pozneje ae je jasno spomnil, ds gs je navdajala v tisti minuti ske-leča želja, "uveriti se do dobra", sli je starcu razbil lobanjo ali ga je samo omamil, ko ga je udaril s tolkačem po temenu? toda kri je lila, strašno je lila in Mitjevi drhteči prsti so bili v trenutku obliti s toplo mokroto. Pomnil je, da je potegnil iz žepa svojo belo rutico, ki jo je bil vzel ■ seboj, ko ae je odpravil k Hohla-kovl, ter jo pritisnil starcu na glavo, v brezumnem prizadevanja, da bi mu obriaal kri s čela in obrszs. A tudi rutica je bila mahoma vsa mokra od krvi. "O Gospod, kaj pa delam?" se js zdajci osvestil Mitjs. "Ca sem mu rszbil glavo, kako naj se zdaj uverim o tem ... In kakor da zdaj ni vse «ho!" je brezupno dodal.
"Ce sem gs ubil, sem gs ubil . Stsrec mi je psi v roko — zdaj naj toži, kjer leži!" je glaano rekel sam pri sebi ter se mahoma zagnal na plot, preskočil v stransko ulico in se spustil v beg. S krvjo namočeni robec je držal zmečkan v desni pesti in med begom ga je nehote vtaknil v zadnji iep svojega površnika. Tekel je na vrat na nos; nekateri izmed redkih ljudi, ki ao ga arečall v temi na mestnih ulicah, so se potlej spomnili, da je tiato noč nekdo kakor blazen dirjal mimo njih. Mitja je spet zdrevil k Morozovi. Preje, takoj po njegovem odhodu, je bila Fenjs stekla k starejšemu hišniku Nazarju Ivanoviču in ga jela "za Krista Boga" zaklinjati, "naj nikar več ne spusti ka-petana v hišo, ne nocoj ne jutri!" Nazar Iva-novič ji je dal besedo, toda po nearsči je odšel na vrh h gospodinji, kamor so ga iznenada poklicali, in ko je grsdoč srečal svojegs stričnika, dvajsetletnega dečaka, ki je bil šele nedavno tega prišel ls vasi, mu je naročil, naj ostane na dvorišču, le zaatran kapetana mu je pozabil povedati. Ko je Mitjs pritekel do vrst, je potrksl. Dečko ga je takoj sposnal, saj mu je bil Mitja že večkrat kaj stisnil v roko. Ne-utegoma mu je odprl vrata, spustil ga na dvorišče in se z veselim nasmeškom podvizal Javiti, da "Agrafsne Aleksandrovne zdaj vendar ni doma."
"Kje pa Je, Prohor?" se je savsel Mitja in mahoma obstal.
"Prejle se Je s Timofejem odpeljsls v Mo-kroje, dve uri bo tsgs."
"Zakaj?" je krlknil Mitja.
"Tega ne morem vedeti, k nekakšnemu oficirju, menda jih js nekdo poklicsl in tudi konje so jim poslali..."
Mitja ga je pustil in kskor is ums plsnil k Fenji.
V
Nenaden sklep
Fenja je sedela s babico v kuhinji; obe sta se že odpravljali spdt. Ker sta se ssnsšsli ns Nszsrjs Iva no viča, se z notranje strani spet niata bili zaklenili. Mitja jo pritekel v kuhinjo, planil k Fenji In Jo krepko prijel ss grlo.
"TskoJ povej kje je In s kom js zdaj v Mo-krojem?" je zavpil kakor besen.
Ženski sta zakričali.
(Dalje prihodnji«.)
F renče Feržou:
SANJE
—	Ne sanja se mi, pa se mi ne sanja, naj počnem kar hočem. Ce mi časih kaj malega ostane zjutraj v spominu, potem Je to tako sklobuštrano, da nima ne nog ne glave. Da bi se pa kaj poštenega aanjalo, kaj koristnega In pametnega, kaj takega, kar obeta srečo, denar, boljšo pri-hodnjoet, tega pa ne! —
—	Beži no, bodi tiameten. stari t Kaj bi sanje pomenile!? —
—	Kaj sanje? Sanje, sanje, draga moja! Poznam človeka, ki Je proti koncu vojne zadel na tomboli Rdečega križa 2000 kron Takrat je to bilo še dosti denarja. In to samo zato, ker se mu je prejšnjo noč sanjalo, da se Je zlomil drog nad latrlno. Hoj, in kako je pripovedoval oficirjem, ki so se zanimali za njegovo srečo: kako so ga sam presvetli cesar vlekli iz lat rine. kako sta se oba nazadnje pogret n i la čez glavo. Takoreko* huda stvar čeprav aamo v sanjah! Toda Je zato zadel drugi dan 2000 kron; v dobi, ko ao še mnogo veljale! —
. — In ti to verjameš? Vaz pa
le mislim, da si je to Izmislil, ker je bil na cesarja hud zaradi vojske, pa nI mogel v drugI obliki stresati svoje Jeze! —
—	Pa še kako verjamem. In če bi se meni le kaj malega sanjalo o taki neanagi ali recimo vsaj o ušeh, pa bi bil zadovoljen. Vsaj četrtinka drugega ali tretjega dobitka bi bila zagotovljena. Tako pa plačujeva že leta ln leta, zadeneva pa nič! —
Jcronim Kuntara, organiziran staroupokojenec, skoro vsako Jutro podobno godrnja med vstajanjem in oblačenjem, šena pa mu nasprotuje. Nasprotuje takore-koč is suhih principov, podobno kakor v politiki. V tej dobi zakonskega življenja Je še edini čar v prepiru, kdo ima prav, odnoeno vsaj bolj prav. In sato ona ne veruje v sanje. Ce pa bi on ne veroval, bi mu jih razlagala ona.
Ko se umije, opravi tičke. Naj-poprej papige. Prijazno kramlja s njimi. Zatem kanarske. Oči-ati kletke, naauje hrane, nallje vode. Nato nakrmi kunce. Ko je vse gotovo, sede h zajtrku.
—	Glej. samo še tri dni imamo do glavnega dobitka, samo še trikrat * nam lahko sanja, pa
ne in ne. Potem pa zopet ne bo pol leta nič upanja! —
Vselej žena tudi ne reagira. Štiridesetleten zakon ne zaaluž polne pozornosti. Zato vodi on vse tri dni samo take razgovore, toda prepira ne issove vselej.
Mine tudi to. Dobitks nI ne glavnega, ne poatranakoga. Nabavi že novo srečko, pozabi staro. življenje toče.
Vsak mesec enkrat potuj« v LJubljano Vs«kij s železnico. Nsvsdno prvi ponedeljek po prvo«. Nabavi potrebščine za dom. obišče znano«, organlsacljo, da vidi kaj bo s staroupokojonci. a povrtnitvljo draginjsklh do-klad, malo v kavarno zaradi novic; zvečer pa se vrača poln čudno lepih stvari. To potem zadošča ta vea meeec za prijazne razgovore In za sakonsko-družabne prepire. '
Bliža se sope t nov prvi v mesecu. Sledil mu bo tudi nov ponedeljek. Toda tokrat ga n« more pričakovati, preveč so l«p«ga napisali časopisi o povrtnitvi doklad Mora poprej, da vidi kako j« • stvarjo.
Nedeljo svetor pred prvim 1**1* . .
' PROSVETK
—	Jutri %rem v Ljubljano, pa ne z vlakom, nego z avtobusom.
—	Tako! Čemu te novotari-je? -
—	Saj vidiš! Železnica sploh nikamor n« pride. Zamudi je toliko, da druga drugo ne dohiteva. In jutri bi bil rad malo prei gori —
Že je pretil nov prepir. Ker pa tudi v njej prevladuje radovednost, sama natihoma Želi, da bi a« čimprej dognala resnica o draginjakih dokladah. Odloči Jeronlm za avtobus in vse j« v redu poldrugo uro pr«j.
Navzlic temu ne saapi trdno, kmslu po Potrti uri ps začne: •
—	Pomisli, samo pomisli: zdaj ko ni več žrebanja, pa tak« ssr nje! Zdaj, ko pod milim bogom nimamo upasja na kakšne solde, pa takšn« kolosalne sanje! —
Tleska s rokami in z jezikom. Ona nej«voljno:
—	Mar bi v miru «pal, da bi se dobro odpočil ss ns pot, ps še avtobus po vrhu! —
—	Spal, spal, kdo bo zmeraj samo spal. Saj tako preveč spimo. In po smrti bomo tudi vedno ssmo spali. Toda sanj«, takšn« sanj«! JCaj bi dal za take sanje na dan žrebanja glavnega dobitka?!
Ženo premaga radovednost: 1
—	I — kaj pa se je sanjalo takega? —
—	Poslušaj, pomisli: stojimo v cerkvi pri cesarski maši, vsi uradniki lepo po vrsti in šaržah. Vse v paradi. Kar prileseta po moji rami dve uši, tiste velike bele s sivimi križi, ki so takore-koč končale svetovno vojsko, pfe kreneta sa ovratnik in isgineta v notranjost. Pomisli duša, to pomeni srečo, denar, bogastvo!
Raslaga sanj je tako prikupna, da žena ne more otvoriti običajnega prepira, ki bi naj ciljal na to, kdo ima bolj prav. Na-vsesadnje: zakaj pa bi sanje res nekaj ne pomenile?! Mar jih bog pošilja fes tako nesmiselno?! A? '
Oba se zatopita v razglabljanja.	*mi$I
—	Kaj misliš, kaj bi moglo biti na stvari ? —
—• Kaj more biti? Žrebanja ni, dediščin« jjimava po kom pričakovati! ifaj more biti drugega, kakor da podo vrnili draginj-ske doklade aJi pa morda še kako po vrhu zboljšali položaj staro-upokojencem ?! Se zastonj toliko piše in govori o teh stvareh. AU misliš, da se ljudje zaatonj vesele in delajo načrte in proračune na te dohodke in — oh! — morda celo dolgove!! —
Tako tolmačenje ssnj je vzeto ženi prsv Iz dns srca. Saj bi bilo treba tega in onega. Posebno zdaj za zimo.
Zato sta oba v najboljšem raspoloženju. Znaša ona, Kuntara pa se posebno skrbno oblači.
Ko satull avto gori nad ovinkom, Jcronim ž« stoji pod ka-pom, kjer je sapisano "postajališče," tišči marelo, nahrbtnik in v«lik složljiv cekar, kamor bo utovoril vsa naročila.
Avtobus malone že poln. S težavo dobi Jeronim v osadju ob prehodu sedež. Oni, ki se ne rinejo dovolj naglo skosi vrata, ostanejo stoječi na sredi. Čuti j« glas sprevodnikov:
—	Le notfr, le not'r, sadi je še v'llk prostora! —
Gnječa. V ostrih ovinkih premetava sdaj k levi sdaj k desni
TOREK, 80. NOVfudp *
steni. Razprostirajo komolce, da očuvajo glave. ••
Dež pada. Blato škropi. Na vsakem križpotu stoji kdo in ustavlja z marelo. Vstopi. Sredi vaai, skozi katere vosijo, novi potniki. Cuje se neprestano glas mladeniča s torbo in kačketom na glavi:
—	Le not'r, le not'r, zadi je še v'lik prostora.
Že so stlačeni kakor sardele. Toda Še vstopajo novi. M«d njimi star berač. Vse se umika, toda kam.
—	Kakopak, še ta mora, kakor da nas ni dovolj, -r-
—	Uf, še berači vozijo s avtom, kara smo prišli?! —
Tak« brezsrčne bosode bole do-bričino Kuntaro, kf J« danes zaradi lepih sanj in še lepšega pričakovanja ves raznežen, pa ga hrabri:
. — Kar bližje se dajte,. kar bližje! —
Beraču ni treba dvakrat reči. In ko se izkaže, da ima premalo denarja za vožnjo do Ljubljane, de ves opogumljen gospodu Kun tari:	•
—	Gospod, dva dinarja mi pomagajte, tukaj ne morem ven poglejte kako lije! Oh, moj bog, ves krompir bo segnil letos! —
In pridruži Jeronim k započe-ti dobroti še dva dinarja.
Gnječa kakor v skladovnici. Toda avtobus se Še vedno ustav lja, da kdo le poraaje z marelo ali vsaj t roko in vedno se čuje glas mladeniča:
—	Le not'r, le not'r, zadi je še v'lik prostora! —
Ljudje godrnjajo:
—	Kam jih boste pa stlačili?! Začnite po dolgem, kakor v klaf-tro! —
Mladenič odgovarja: . — Vsak ima pravico, da se pelje; zadi je še vlik prostora! — Berač ima pri Kuntari potuho. Čimbolj ga odrivajo in pehajo drugi, toliko tesneje se naslanja na ramena gospodu Kuntari. Ta ne more več godrnjati, ko se je že izkazal dobrotnika. Bo £e kako, saj mora kmalu biti Ljubljana.
—	Dobro služite sdaj, ko vlaki tako neredno vosijo! —
Tako pol hvali pol godrnja pa-sažir, ki ima srečo sedeti za šoferjem.
—	Da, sdaj je dobro in če nam bo železniška uprava šla vsaj par let tako na roko, pa je naša linija aktivna.
Končno Ljubljana. Izstopijo. Trdi, okoreli, zasedeni. Vsi udje mrsvljlnčasti.
—	Hvsls bogu! —
Hite po opravkih. Jeronim kar ne more po običajnem vrstnem redu. Vse ga vleč« samo h organizaciji. Hoče tudi stvarnega potrdila za svojo optimistično razlago nočnih sanj. In ko pisarna še ni odprta, čaka na hodniku.
Minute so večnost. Pride dežurni.
—	No, kaj Je, kako je? —
—	Kako? Kaj? — Nič, vodno enako, nikamor se ne gane!
—	In povrnitev draginjsklh doklad? Toliko smo brali, toliko se je govorilo, toliko smo se veselili, sa trdno računali. Meni se je celo sanjalo — — —
Ugrlsne se v jesik in žalosten umolkne.
—	Kdo se briga za nas, zopet so nas prezrli! —
Kuntari opravki tudi drugod

Slika kai« kita Jaka vojaka, ko potlskat^o^^S Sanghaju.
danes ne gredo od rok. Novice ga ne zanimajo. Kavarna je videti dolgočasna, tovariši zabav-ljsjo.
Takšen pride zvečer domov. Žena široko odprtih oči, polna pričakovanja.
—	No, ali je? —
—	Eh, kaj bo! —
In mu ne gre večerja v slast. Ona misli, da je utrujen, da je avtobus kriv in dež, zato ne sili v njega. Po malem se ji začne smiliti.
—	E, da sem še aktiven--
Štrajk bi organiziral, pasivno re-sistenco--tako pa smo upokojenci bres vseh pripomočkov, kakor trgovci, če bi zaprli lokale! —
Ona ne poseže v besedo. Kakor zanalašč ne.
—	Tako sem veroval v današnje sanje, kakor v boga, zdaj pa--
In se praska za vratom. Pa zopet.
—	Ne vem, nekaj me žre. Morda je kaj takega padlo za vrat. —
Ko pa sleče srajco, pravi:
—	Poglej no, kaj me je tak srbelo za tilnikom! —
Ona pogleda in prestrašen zavpije:
—	Jezus in Marija: uš! —
On skoro apatično:
—- Ampak sanje pa le neka pomenijo, vselej nekaj pome ni jo! —
Žena vzdihne in brez prepir; zbeži z nesrečno srajco iz sobe.
O MoreDoyitoBu^ A Mm Christmas Seals
Gfiidy ou know..
that tuberculosis it responsible for the death« of about 4,000 children under 15 years of age in the U S each year ?
V£
D

NAROČITE SI	DM	IE1	INI	IK 1	»ROSVETO
Za Cteero le Chicago Je....$7JI
1 tednik la..............
S tednika ta.............M«
S tednika ta.............« H
4 tednike ta.............171
I tednikov ta............
tt.H
,. ...........i
Po aklepu 11. redno konvencije se lahko naroči na liat Prosveti is prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov ta ono draUne k eni naročnini. Ust Preeveta stane sa m enako, ss člane ali nečlane $«M u ene letne naročnine. Ker pa člani Še plačajo pri aaeaaieata $1 JI u tednik, ao jim te prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči. d» je list predrag sa člane S.N.PJ. Ltat Preeveta jo vaša laataina in gotovo je v vsaki drnšini nekdo, H U rad Bta! list vssk daa. Cen. lista Preeveta je*
Sa Združ. države ta Kanade.*.*
I tednik ta..............4JS
8 tednika	Mt
M tednike ta.Ml
4	tednike ta.<*..»....... Ul
5	tednikov la............ nič
Za BvTOpe je
lapolnlte spodnji knpen. priložite potrebno vsote deaarje ali Momt Order v pisarn ta si naročite Proeveto. ltat, U je vaša lastaiaa.
Pojasnile»—Vselej kakor kltn» kateri teh Osnov preneha biti ¿lan SNPJ, ali še se preseli proč ed družine ta bo sshhevnl sam tvoj ltat tednik, bode »oral tisti član Is dotičns družine, ki je tako ikupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravni!trn liata, ln obenem doplačati dotično vaoto lista Prosvets. Ako te»a n« »tort, tedaj mora upmvništvo snižati datum ss to vsoto naročnika.
—■■——mm—mmm—i
PR06VBTA, SNPJ, MS7 So. Lawndale Ava* Chleafo, I1L Priložene pošilja» naročnine sa Ust Proeveto vsote ............
1) Ism........*...........................GL drnštvs št.•«•••••
Noe lov
Ustavite tednik ta gs pripišite k meji naročnini od sledečih «ase*
j
............................ČL drnštvs ..........
.............................CL drnštvs št
.............................CL drnštvs It
.............................CL društva It
D. t).
4).
5).
.Država
Nev


TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
? tiskarsko obrt spadajoča dela
Tlaka vabila sa v«««lio« In shode, viiitnice, *jj knjige, kdlsdarje, letake itd. v slovenskem, hrvtmr alovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in «mi
VOD8TVO TISKARNE APELIRA NA
8.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
i
Vsa pojasnila dajo vodftvo tiskarne Cone smemo, jnijeko delo prv« vrat*
Pilite po informacij* na snelo»:
S.N.P.J. PRINTER
2M7.it SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4t04 CHICAGO, ILL.
Tssi st Sett ss leije tedJ m