OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXX. — LETO XXX. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 10, 1947 Domače vesti Pozdravi iz California e Poznana Mra. Pauline Prudish iz Willoughby, Ohio, ki se nahaja na počitnicah pri hčeri Mrs. Pauline Fletcher v Los Angeles, Cal., pošilja lepe pozdrave vsem svojim prijateljem v Clevelandu in Willoughby. Piše, da je lepo potovati po solnčnih krajih ter upa, da bo lepo in solnčno mesto sneg, ko se zopet vrne iz potovanja. ŠTEVILKA (NUMBER) 48 Nov grob v Indianapolisu V Indianapolisu, Ind., je umrl star naseljenec Jakob Platiša, star 71 let. iDoma je bil iz Črnega vrha nad Škof jo loko. V Indianapolisu zapušča sina in dve hčeri, poročeni Sumrak, nečakinjo Mary Lužar in nečaka Pavla Platiša. v Floridi Iz lepe Florida pozdravljajo Mrs. A. Petkovšek in sin iz Addison Rd. ter Mr. in Mrs. Joe Lapp iz Geneva, O. Pišejo, da so obiskali mnogo slovenskih družin ter Slov. nar. dom v New Smyrna Beach, kjer se jim je zdelo kot da bi bili v našemu Euclidu. Na obisku Iz Homer City, Pa., sta prišla v Cleveland Mr. J. A. Russ in hčer Edith Margaret in sicer na obisk soproge in matere Mrs. Antoinette Russ, ki se nahaja v St. Vincent Charity bolnišnici. Obiski so sedaj dovoljeni. Želimo, da bi kmalu okrevala in si va-«'vraii&'k atfgji 'druzhtl n sejp^a- žhtlT^. GRCIM ZAHTEVA ZASLISANJE VDOVE DRAŽE MIHAJLOVItA Od preiskovalne komisije ZN zahteva tudi naj zasliši jugosL in bolgarske uradnike SOLUN, 7. marca—Preiskovalna komisija, katero je Varnostni svet organizacije Združenih narodov poslal v Grčijo, da preiskuje vzroke tako imenovanih "obmejnih incidentov," je bila od strani grške monarhistične vlade zaprošena, naj pokliče na zaslišanje vdovo Draže Mihaj-loviča. Znane jugoslovanske in bol-*"" ---—- garske 'uradnike, ter voditelje opozicije bi se istotako imelo za-slisati, ko bo komisija prišla v Jugoslavijo, odnosno Bolgarijo, i Med Jugoslovani, katere naj bi se zaslišalo so: načelnik jugoslovanskega tiroja za makedonska vprašanja šatev, lieut. general Petar Dapčevič, podpredsednik narodne skupščine ]Moša Pijade, predsednik federativne republike Makedonije Kilisev-ski, podpredsednik jugoslovanskega presidija Dmitar Vlahov, jugoslovanski minister za rude Bane Andrej, in voditelj makedonskih komunistov Elias Dime- Ostali Jugoslovani, ki naj bi jih komisija zaslišala so, kot pravi poročilo, sledeči: Dr. Ivan šubašič, bivši jugoslovanski minister za zunanje zadeve, Methodi Antonov, bivši premier jugoslovanske Makedonije, ter pragoljub Jovanovič in Milan Grol voditelja opozicije. asis. Baje bo komisija zaslišala ob priliki svojega bivanja v Bolgariji tudi bolgarskega premierja Georga Dimitrova, o katerem se veruje, da je eden od glavnih arhitektov za ustvarjanje Balkanske federacije. Ojačena policija zasleduje napadalce V soboto je policijski šef Ma-towitz poslal 200 mož na razne ulice, kjer je bilo v tem letu že 107 žensk napadenih, da se napravi konec terorizmu, ki ga nižinski elementi širijo jnod ženstvom Clevelanda. Nekateri policisti so šli na ulice preoblečeni v. ženske, da privabijo napadalce in s tem pospešijo njih zajetje. ' Slepar'na St. Clair ju V gostilnah na ^t. Clairju se je pojavil neki slepar, ki je s ponarejenimi plačilnimi čeki ogoljufal 18 gostilničarjev za večje vsote denarja. Njegovi zadnji žrtvi sta bili Paulicheva gostilna na 5238 S£'. Clair Ave., kjer je izmenjal ponarejen ček za $95.84, in pa Blossom Bar na 7822 St. Clair Ave., katero je na sličen način opeharil za $115.79. Slov. posojilnica zastopana v mestnem avditoriju Poroča se nam, da bo jutri Mr. Anthony C. Kromer, uradnik oddelka za posojila pri slo-venski posojilnici St. Clair Savings and Loan Co., eden izmed svetovalcev glede posojil na domove in posestva, na tekoči cvetlični razstavi, ki je te dni v teku v njestnem avditoriju. Mr. Kromer se bo nahajal v razstavnih prostorih Cleveland Pressa in Cuyahoga County Savings and Loan lige. angleški "laboritl" so spet puntarji LONDON, 1. marca. — V angleškem parlamentu se je spet "spuntalo" 100 članov parlamenta delavske stranke, ki bo da se v svrho rešitve vprašanja pomanjkanja delavcev oborožena sila Anglije, ki šteje več kot 1 milijon mož, zni-ža za polovico. Angleži in Amerikanci zopet protestirali proti Jugoslaviji Sedaj gre za italijanske ladje, med katerimi se nahaja tudi 51,000-tonski parnik "Rex" WASHINGTON, 7. marca—Zedinjetie države in Anglija so v noti, ki so jo izrt^ile ambasade obeh držav v Belgradu jugoslovanski vladij zahtevale, da se'Jugoslavija odreče devetim italijanskim lladjam, med katerimi se nahaja tudi veliki italijanski parnik "Reic." Dr žavni oddelek je objavil, da* je tozadevna nota bila nastavljena potom ambasad Zedinje-nih držav in Anglije že 18. februarji Ta korak je godvzet, ko so to zahtevali italijanski lastniki ladij od zavezniške oblasti v Italiji. Dd devetih ladil s skupno tona-žo 149,930 ton jih je bilo sedem poškodovanih v ameriški ali pa angleški okupacijski zoni v Istri. Ostale pa so se nahajale vzdolž istrske obaje, l(i se nahaja pod Jugoslavijo. Odločitev, da se te ladje zapleni, je podala posebna jugoslovanska sodnija. Protest Ze-dinjenth držav in Anglije temelji na trditvah, da je odločitev neveljavna in da krši posamezne točke mirovne pogodbe z Italijo. Poročilo pravi, da državni oddelek ne ve, zakaj je'jugoslovanska sodni ja odločila, da zahteva te ladje za Jugoslavijo, ko so te bile poškodovane po zavezniškem letalstvu. (Pri tem poslednjem argumentu velja pripomniti, da so jugoslovanske čete zavzele in osvobodile Trst, pa 80 navzlic temu dejstvu Anglo-Amerikanci postavili zahtevo za Trstom in so se v svrho očuvanja miru jugoslovanske čete morale umakniti.) ŠtevUo italijanskih ladij je baje mnogo večje V svojih notah so Zedinjene države in Anglija poudarile, da bi ac soglasno s pogoji kapitulacije Italije tg ladje morale izročiti visoki zavezniški vojaški komandi za Sredozemlje in da vsled tega akcija Jugoslavije predstavlja kršitev pogojev kapitulacije., V noti je omenjenih samo devet ladij, ker so njih lastniki zahtevali od zavezniških vojnih oblasti, da posredujejo. Toda veruje se, dd gre za večje število ladij. Poročilo iz Rima pravi, da Jugoslavija zahteva okrog 55 italijanskih ladij. V poročilu ni omenjeno stališče Jugoslavije o tem vprašanju. (Poročila, ki so priobčena v New York Times" in "Cleveland Plain Dealer ju" omenjajo, le, da je odlok o zaplembi podala jugoslovanska sodnija, toda nobeno poročilo ne priobča besedila tega odloka.) A vine licence gredo danes naprodaj Danes se je v Clevelandu zabela prodaja avtomobilskih licenčnih tablic za leto 1947. Letos bo zopet vsak avtomobilist dobil dve tablici,, eno za spredaj in drugo za zadaj. Cene tablicam za osebne avtomobile so $7, $10 in $16. Cena tablicam za tovorne avtomobile je odvisna od teže, in iste se dobi edino na glavnem stanu državnega registracijskega urada na 708 St. St. Clair Ave. Tablice za osebne avtomobile se prodaja v 46 podružnicaih registracijskega urada širom okraja Cuyahoga. Avtomobilisti, ki ne bodo imeli licenčnih tablic do 1. aprila, bodo podvrženi aretaciji.. rablji na madžarskem so napovedal! stavko BUDIMPEŠTA (O.N.A.)— Na Madžarskem so napovedali stavko uradni rabi j i; ki so obešali madžarske kviz-Unge. vohune ih izdajalce. Njih organizacija se imenuje Dobrodelna in zaščitna organizacija visličnih ve-ščakov." Stavke nis6 napovedali v svrho zvišanja mezd, krajših delovnih ur" ali pa "piece worka." Ne. Napovedali so stavko zaradi vladnega ukaza, ki prepoveduje, da bi usmrconjeni pri sostvovala javnost. Rablji so protestira-li, ker, kot pravijo, ne morejo vršiti svojega poklica tako vestno brez prisotnosti publike, ki jim daje spodbudo. Dokler stavka ne bo poravnana, bo nekoliko Madžarov "nepostreženih," kar jih pa verjetno preveč ne vznemirja. Pred. Truman bo danes obelodanil načrte za Grčijo ' WASHINGTON, 9. marca. — Voditelji kongresa se bodo jutri podali k predsedniku Truma-nu in zahtevali polno pojasnilo v zvezi z Grčijo-in Srednjim vzhodom. Truman je voditelje kongresa poklical, da slišijo kaj namerava storiti glede "pomoči Ze-dinjenih držav Grčiji, ko je Anglija to pomoč odrekla." Sen. Vandenberg, predsednik senatnega odbora za zunanje odnose, bo podal svoje poročilo na seji senata, ki se bo vršila jutri zvečer. V prvih komentarjih kongres-nikov je izražena želja, da želijo imeti popolno jasno sliko glede odnošajev z Rusijo in možnega proširjenja ameriške pomoči ha Turško in ostale predele Sredozemlja. * Mrs, Roosevelt proti intervenciji v Grčiji SAN FRANCISCO, 9. marca. — Mrs. Franklin D. Roosevelt, vdova pok. predsednika, je danes ostro nastopila proti pošiljanju ameriških čet v Grčijo. Na časnikarski konferenci je Mrs. Roosevelt povedala, da je vprašanje Grške stvar organizacije Združenih narodov, ne pa "katere koli posamezne države." Mrs. Roosevelt, ki je delega-tinja' Zedinjenih držav pri po-verjeništvu za človeške pravice organizacije Z. N., je izrazila svojo nado, da ne bo prišlo do intervencije v notranje zadeve Grčije in poudarila je, da prej, ko se bo dalo Grčiji pravico, da dela kar hoče, boljše bo." "Amerikanci pokazujejo naklonjenost, da gledajo samo pred "svojim nosom ne pa da bi gledali 10 let naprej", je rekla Mrs. Roosevelt. trije nacisti obsojeni na smrt na poljskem VARŠAVA, 7. marca. — Trije bivši nacistični poveljniki varšavskega okrožja, ki so bili obtoženi, da so vršili masne pokol je nad poljskim prebivalstvom in sistematično rušili Varšavo, so bili obsojeni na smrt. Na smrt obsojeni so Ludvik Fisher, bivši govemer okrožja, Jonief Meissinger, bivši šef Ge-stapa in Max Daume, ki je bil častnik nacistične policije. V Ljubljani so obsodili vohune Na smrt je obsojen Franc Sleniša, ostali pa na kazen zapora LJUBLJANA — Vojaško sodišče v Ljubljani je izreklo obsodbo nad šestimi vohuni in narodnimi izdajalci pod vodstvom Franceta Steniše, ki so za časa vojne aktivno sodelovali v borbah proti narodno-osvobodilne-mu gibanju. Po vojni so bili v službi tujezemne reakcije in vohunili za neko tujo silo. Franc Steniša je obsojen na smrt, ostali pa so bili obsojeni v zapor s prisilnim delom. Za časa obravnave je bilo odkrito, da je Franc Steniša po osvobojenju Jugoslavije ušel v Avstrijo, kjer je postal kurir kvizlinške "Slovenske armade." Parkrat je iz Avstrije nelegalno prišel v Jugoslavijo in prenašal propagandni materijal in navodila. Na obravnavi je bilo tudi ugotovljeno, da je imel zveze s samostanom "Srca Jezusovega" in z ljubljansko nadškofijo. Kot tujezemni vohun je dajal obvestila o stanju v Jugoslaviji in o jugoslovanski armadi, ter o "preganjanju cerkve"' ne-ki Ju j i sili (katera v poročilu ni navedena z imenom). Drž. tajnik Marshall je prispel v Moskvo Upa, da bodo doseženi sporazumi v interesu miru Hotelski požar ni zahteval žrtev, ker je stena ščitila goste Schuschnigg v Clevelandu MOSKVA, 9. marca—Državni tajnik George Marshall je prispel v Moskvo in v kratkem nagovoru ruskemu narodu izrazil zaupanje, da bo z "miroljubnimi sredstvi dosežen sporazum, ki bo učvrstil mir v svetu." Konferenca zunanjih mini-*" strov se bo pričela jutri ob 9. uri in sicer v poslopju sovjetske letalske industrije. Konferenci bo predsedoval sovjetski zunanji minister Molotov. V svoji izjavi, ki jo je na prošnjo sovjetskih časnikarjev podal za ruski narod, je državni tajnik izrazil svoje zadovoljstvo, da se mu prvič nudi prjli-ka za pravi vpogled v Rusijo in ruski narod. "Naloga, radi katere sem prišel v Moskvo," je rekel Marshall, "je seveda, kot to celi svet ve, ogromne važnosti za človečanstvo." "Bilo je dosti težav, kot je to vedno, ko se vršijo pogajanja, da se doseže resnični mir. Brez dvoma bo dosti težav, velikih težav, tudi tu. Toda z »vsemi težavami smo se uspešno srečali in jaz upam, da bomo z miroljubnimi metodami pogajanja dosegli sporazum, ki bo mnogo oja-čal mir, v katerega smo vsi zelo zainteresirani." V soboto je govoril v Clevelandu zadnji avstrijski koncelar Kurt von Schuschnigg, ki je pred kratkim dospel v Zed. države na predavateljsko turo. Kakor se poroča, računa $500 za vsak nastop. V Clevelandu je govoril pred City klubom. Schuschnigg, ki je postal glavar avstrijskega klerofašjstič-nega režima po umoru diktatorja Dolfussa, je v intervjuvu s časnikarji zagovarjal kolabora-cijo Avstrije z Mussolini jem po letu 1933 ter med ostalim izjavil, da je bilo bombardiranje delavske četrti na Dunaju leta 1934 pod Dolfussom "potrebno, ker se je edino na ta način moglo zatreti punt in preprečiti prodrtje nacizma." Glede dobe, tekom katere je Avstrija kolaborirala z Mussolini jem, je Schuschnigg rekel: "Vse to se je delalo v soglasju s treznimi političnimi ijj ekonomskimi razlogi in s polno sporazumnostjo Velike Britanije in Francije. Pomnite, daje bil Mussolini pred svojo abesinsko avanturo popularen celo v Zed državah." ,,' Schuschnigg je izjavil, da ne ve, kako je prišel živ iz rok na-cijev, ki^ so ga imeli zaprtega od vdora v Avstrijo pa do razsula tretjega rajha. Kar se tiče bodočnosti Evrope, je dejal, moi-ajo edini Zed. države preprečiti "popolno uničenje njene civilizacije in kulture". Bm in je posetll državnega tajnika Ameriškega državnega tajnika je posetil angleški minister za zunanje zadeve Ernest Be vin, ki je prispel v Moskvo včeraj. Iz zanesljivih virov poročajo, da bo Bevin vršil pritisk za sklepanje 50-letnega sporazuma med velikimi silami, ki bi bil naperjen proti Nemčiji. Marshal je v zvezi s tem izjavil, da je 40-let-na zveza eden od glavnih ciljev Zedin jenih držav. Ameriški minister za zunanje zadeve je praznoval svojo 66. rojstno leto. Obiskal je tudi sovjetskega ministra za zunanje zadeve Molotova, (ki je tudi obhajal svojo 57-letnico rojstva.) Nacisti prosijo ZN za zaščito v indiji ubitih 136 oseb, 300 pa ranjenih LAHORE, Indija 7. mar%a. — Ena brigada angleških in indijskih čet je zadušila nemire v Amritsaru, ki sq trajali dva dni. V nemirih je bilo ubitih 136 oseb, poškodovanih pa okrog 300. POZOR! Opozarja se čitatoljo na ogla« armadnega nabornega urada Zed. -držav, ki je prlobfien na drugem mestu današnje izdaje "Enakopravnosti." LAKE SUCCESS, N. Y., 9. marca. — Skupina nacistov, ki so internirani v Afriki, se je obrnila na organizacijo Združenih narodov in zaprosila za "zaščito". Nacisti, ki se sedaj nahajajo v taborišču za internirance v južni Rodeziji, prosijo organizacijo, naj onemogoči angleške namene, da se jih, pošlje nazaj v Nemčijo. Nacisti so se tudi pritožili, da" je njihova imovina bila zaplenjena. To je prvi slučaj, da se nacisti obračajo za pomoč na organizacijo Združenih narodov, ki je obljubila, da bo uničila nacizem. YORK, Pa. 9. marca. — V osrčju tega pennsylvanskega mesta je danes zgodaj zjutraj požar popolnoma uničil štiri nadstropja 7-nadstropnega hotela "Colonial", toda po zaslugi posebne stene za varnost proti ognju, ki je bila zgrajena leta 1906 in ojačena leta 1929, ni v požaru izgubila življenja niti ena oseba. Okrog 175 gostov, ki so se nahajali v hotelu, je-varno zbežalo na prosto. Ognjegasni poročnik Saylor je izjavil, da se je reševalno delo vršilo brez vsake panike, kakor da gre za ognjegasno vajo. Škoda v hotelu, ki je bil zgrajen leta 1891 znaša okrog $200,-000, poleg tega pa je ogenj naprav?!-za kakih $125,000 škode v trgovinah'v pritličju hotela. Ogenj, ki je nastal ob 2:58 zjutraj, je prvi opazil neki avtomobilist, ki je o tem sporočil nekemu policistu. Izvor ognja še ni ugotovljen. ■¥ 300 gostov zbežalo iz hotela v Gary ju, Ind. GARY, Ind.,' 9. marca. — Danes dopoldne je v hotelu "Lake" izbruhnil požar, ki je pognal 300 gostov na cesto, škoda sei ceni okrog $200,000. Požar je nastal v kuhinji hotelske restavracije, toda pred-no se je razširil, so bili vsi gostje telefonično obveščeni in so tako ušli na varno brez vsakih poškodb. kulturni sporazum med belgijo in češko PRAGA, 7. marca. — Med Belgijo in Cehoslovaško je podpisan kulturni sporazum. Sporazum je podpisal v imenu Če-hoslovaške zunanji minister Jan Masaryk, za Belgijo pa Henri Spaak. Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" Z globoko žalostjo Churchill opazuje propadanje imperija LONDON, 6. marca. — Angleški parlament je navzlic opoziciji Winstona Churchilla potrdil odločitev vlade, da z 1. junijem leta 1948 zapusti Indijo. V debatah, ki so sledile po tem vprašanju, je zaskrbljeni Churchill vprašal: "Kako moremo iti iz Indije in pustiti 90,-000,000 Muslimanov in 200,000,-000 Hindujev v vojni?" Toda Churchill ni pokazal samo izredno zaskrbljenost glede usode Muslimanov in Hindujev. V nadaljevanju svojega bridkosti polnega govora je povedal: "Z globoko žalostjo opazujem razsul britanskega imperija z vso njegovo slavo in z vsemi uslugami, ki jih je storil člove-čanstvu." Angleški premier Clement Attlee, ki verjetno gleda na položaj bolj realistično, je na kritiko konzervativnega Churchilla odgovoril: "Praktično poznanstva Mr. Churchilla z Indijo ae je končalo pred okoli 50 leti." STRAW 2 ENAKOPRAVNOST ^ "ENAKOPRAVNOST" Owned and PubUriied by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CL'fiVELAND 37 OHIO HENDERSON im-ia Issued Every Day Except Saturday«, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES-^CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaialcu v Cleveland in po poSti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) —- For Half Year—(Za pol leta) ——- For 8 Months—(Za 3 mesece) —-- -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece)------- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto)-------------$9.00 For Half Year—(Za pol leta)--—-5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 19118 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 GOSPODARSKA POVEZANOST SLOVENSKE KOROŠKE Z JUGOSLAVIJO Spisal dr. Svetozar Ilešič (Dalje In konec) Tudi V industriji ne bo mogla Koroška nikdar najti primerne vključitve v avstrijski gospodarski sistem, saj so ostale avstrijske pokrajine še močnejše industrializirane, tako da ne pridejo v poštev kot konsument za koroške industrijske proizvode. Smotern priključek bi mogla najti današnja in bodoča koroška industrija le na doslej agrarnem evropskem jugovzhodu, to se pravi konkretno v okviru načrtne razporeditve agrarne in industrijske proizvodnje v Jugoslaviji., Da je koroška industrija že doslej iskala svoj trg v veliki meri pri svojih južnih sosedih (Italiji in Jugoslaviji), priznavajo prav tako avstrijski strokovnjaki sami. Tako navajajo za lesovino, da je šla v glavnem na jug, ker se avstrijska papirna industrija radi prevelike oddaljenosti ni zanimala za njo. Železna industrija v Borovljah (izdelovanje žice, žebljev itd.), ki je ena največjih koroških industrij, je že pred prvo svetovno vojno izvažala svoje proizvode pred vsem na Kranjsko, na Primorsko in v Slovenijo, od leta 1930 dalje pa je postala Jugoslavija skoraj edin njen konsument. S tem v zvezi je značilno, da je tudi bližnja tvornica žice v Bistrici na Rožu nastala kot sestaven člen kovinarskih , podjetij Kranjske Industrijske Družbe s središčem na J<&seniciih"ter jo je državna meja po prvi svetovni vojni brž zamorila. Pri tem je treba še posebej opozoriti n a vprašanje vodnih sil, ki so eden osnovnih prirodnih gospodarskih virov na Koroškem. Tu gre pred vsem za Dravo, ki postane od Beljaka navzdol idealna reka za zgraditev velikih jezov in z njimi zvezanih hidrotehničnih naprav. Velike hidroenergetske možnosti na Dravi se mOrejo v polni meri izrabiti le, če jih zajame enoten hidrotehnični načrt vsaj v vsem odseku od Beljaka do Maribora. Meja pri Dravogradu je tudi v tem pogledu gospodarski absurd. Razen tega more imeti načrtna izraba dravske hidroenergije neprimerno večji pomen za Jugoslavijo kot za Avstrijo. Drava je namreč izrazita visokoalpska reka, ki ima dovolj vode vse leto, tudi poleti, ko v visokih ledeniških Alpah še vedno kopnita led in sneg. Takih rek ima alpska Avstrija tudi drugod več kot dovolj. Jugoslavija jih nima; vse njene reke (vštevši Savo) pnihajajo iz nižjih gora, zato imajo poleti dalj časa izrazito nizko vodo, kar je za hidrotehnič-ne naprave bistvena pomanjkljivost. ' H koncu velja opozoriti še na nekatere potege v prometni karakteristiki same Koroške. Koroška nima enega samega prometno-gravitacijskega središča, kakor bi to radi prikazali njeni zagovorniki. Glavno mesto Celovec je zavzelo svojo vlogo bolj po slučajnem zgodovinskem raz-Voju, v bistvu pa se je razvilo le kot eno številnih krajevnih prometnih in gospodarskih središč, kakršnih je na Koroškem še celo vrsto. Med nje spacia pred vsem Beljak ter poileg njega mnogo manjših. Značilno je, da jih ima ravno severni in severozapadni, nemški del dežele precejšnje število (Breže, Sent Vid, Spital itd.), saj smo tu že v izrazitem alpskem svetu s osamljenimi gorskimi kolinami in kotlinami, ki so živele in žive še danes do neke mere vsaka zase. Nasprotdo je slovenski jug bolj na široko odprt: tu je le redko prišlo do nastanka manjših krajevnih središč, .slovenski Korošci so mnogo'bolj povezani na obe največji mesti Celovec in Beljak, kot pa nemški, ki imajo svoje lastne krajevne prometne vozle, danes ugodno zvezane na sever. Beljak in Celovec nista torej povezana s Slovensko Koroško samo po svoji slovenski, odnosno nedavno po-nemčeni okolici, temveč tudi po svoji gospodarski in prometni funkciji: tri od petih velikih železniških prog, ki se križajo v Beljaku, potekajo po slovenskem narodnostnem ozernlju; pri Celovcu velja to celo za tri proge od štirih in od teh sta dva glavni celo usmerjeni na dosedanje jugoslo: vansko državno ozemlje. Vse, kar smo navedli, so čisto konkretna, otipljiva dejstva, ki spričajo, da je vsaj južni del Koroške tako po svoji gospodarski strukturi, po svojih bodočih gospodarskih perspektivah kot tudi po svoji prometni usmerjenosti nujno povezan z ostalo Slovenijo in z Jugoslavijo. V luči te osvetlitve se nam pokaže celo, da je razdelitev tako/vane Benjamin Marušič; Nastanek in razvoj Rdečega križa 10. marca 194i (Rdeči križ v Trstu) Ni kulturnega človeka, kateremu ne bi bil znan znak Rdečega križa, pod katerim razumemo blago roko, ki briše solze trpečim in nudi prvo pomoč potrebnim. Zamisel za ustanovitev organizacije je dal ženevski župan Henry Dunant, katerega so pretresle grozote bitke pri Solferi-nu leta 1859. Videl je na bojnem polju stokajoče ranjence obeh bojujočih se strank, ki so umirali v težkih mukah brez kakršne koli pomoči, marsikateri za ranami, katerih pravočasna nega bi jim še rešila življenje in zdravje. S pomočjo švicarskih dobrodelnih organizacij, je Dunant sklical mednarodno konferenco, da zboljša usodo ranjencev. Uspeh te konference je bila' prva ženevska konvencija, sklenjena 22. avgusta 1864, ki je obsegala določbe o pravicah ranjencev. Tej konferenci so sledile še druge, ki so dovedle do zgraditve mednarodne organizacije, ki brez ozira na narodnost, raso in vero nudi pomoč trpečemu človeštvu. . V počastitev Švice, katere državljani so dali pobudo za to organizacijo, je ta prevzela kot svoj znak rdeči križ na belem polju—obratno barvo švicarske zastave, le Turčija je iz verskih ozirov pridružila rdeč polnome-sec na belem polju namesto križa. Velikanski pomen dela Rdečega križa so kmalu razumeli vsi kulturni narodi in k tej organizaciji pristopili. Njihovi državljani pa so zbirali prispevke in zbrali take vsote, da so omogočili Rdečemu križu v nekaterih državah tudi ustanoviti in voditi lg,stne bolnice, sanatorije in okrevailišča. Tudi primorsko ljudstvo je poznalo namen in smisel organizacije Rdečega križa. V narod-no-osvobodilni borbi je zbiralo živež, oblačila, sanitetni material in denar z namenom, da podpre narodno-osvobodilno vojsko in po svojih močeh prispeva k zmagovitemu zaključku borbe s fašističnim osvajalcem. Da bi se to zbiranje vršilo organizirano in da bi mu dalo tudi zunanjega izraza, je ustanovilo v avgustu 1944 Rdeči kidž za mesto Trst in pokrajino. Temu je načeloval pokrajinski odbor Rdečega križa, ki je organiziral po vsem Primorju pet okrožij, katera so sestavljali okrajni odbori s podrejenimi krajevnimi odbori Rdečega križa, torej vzporedno z organizacijo Osvobodilne fronte oziroma narodno-osvobodilnih odborov. Antifašistično prebivalstvo Julijske krajine in Trsta je vneto sodelovalo pri humanitarnem delu tega Rdečega križa in s tem pomagalo številnim ranjencem narodno-osvoliodilhe vojske in zavezniškim vojakom, pa tudi sovražnim ranjencem ni odreklo svoje pomoči. Da bi bila pomoč ranjencem kai" pajuspešnejša, so posamezna okrožja vod^Ig, bolni-čarske tečaje, iz katerih so izšli usposobljeni bolničarji in bolničarke. Po vaseh so ustanavljali domače lekarne, ki so nudile prvo pomoč ranjencem, v mnogih" hišah pa so skrivali težje ranjence in jih negovali, dokler ni bila'dana prilika, da so jih prepeljali v varne bolnice. Tudi v času borbe je bila namenjena pomoč Rdečega križa civilnemu prebivalstvu, kateremu je Rdeči križ nudil živež in oblačila in denar. Tako je na primer bilo razdeljeno samo _v srednjem primorskem okrožju 335,00 lir v denarju, dočim se je prebivalstvo samo sebi primorskega okrožja v* marcu 1945 odpovedalo enodnevni hrani v korist siromašnega prebivalstva vojskarskega okraja, ki je gla-dovalo. Primorske žene šo sestavljale zavoje hrane in jih nosile političnim pripornikom v tržaških, goriških in drugih zaporih. Poleg navedenega dela pa je Rdeči križ za mesto Trst in pokrajino vršil poizvedbe za padlimi in pogrešanimi ter posredoval pri prenašanju pošte. Niti preganjanja, zapiranja, deporta-cije in umori članov Rdečega križa niso preprečil njegovega delovanja. Primorsko ljudstvo se je navdušeno vpisovalo v društvo Rdečega križa in v vasi Mrevlje-vi so bili na primer včlanjeni vsi vaščani razen dveh. Po vojni je Rdeči križ za mesto Trst iu pokrajino prilagodil svoje delo novim razmeram. Vršil je poizvedbe za padlimi in pogrešanimi, dajal vse potrebne informacije ter sodeloval pri re-patriaciji ujetnikov in internira ncev, katerim je nudil često tudi streho in jim delil podpore, ki so dosegle višino preko 670,-000 lir. Iz svojih spiskov umrlih v Dachau in drugih taboriščih smrti v Nemčiji je dajal i^radne izjave o smrti in nanj so se obračali tako italijanski Rdeči križ, kakor tudi druge organizacije, med njimi ministrstvo za povojno pomoč v Rimu. Zbiral je živež, oblačila in denar in jih delil najpotrebnejšim. V zadnjem času je s pomočjo nabrane članarine in prostovoljnih prispevkov Rdeči križ za Trst in pokrajino nabavil večje število sanitetnih omaric, katere je opremil z najpotrebnejšim sanitetnim materialom in zdravili ter jih porazdelil po posameznih krajih. S svojim sanitetnim avtom prevaža bolnike povečini brezplačno. V svoji ambulanci nudi najrevnejšim brezplačno zdravniško pomoč in zdraivila, razen tega pa vrši zdravnik Rdečega križa preglede otrok. Pod okriljem tega Rdečega križa so se vršile otroške kolonije v raznih krajih naše domovine. Stroške za njih vzdrževanje so krili iz nabranih prispevkov, zlasti iz prispevkov, katere je zbralo z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo j u g o s 1 ovansko ljudstvo. Velik del teh prispevkov v živežu je Rdeči križ razdelil za božič najrevnejšim, prispeval pa je z živili in denarjem tudi v veliki meri odborom za pomoč za božič otrok. Rdeči križ je osnova na načelu samopomoči. Čim več je članov in čim veš ti prispevajo, toliko bolj uspešno lahko deluje. Da čimbolj omogočimo delovanje Rdečega križa, je naša dolžnost, da ga podpremo in postanemo prav vsi njegovi člani. ("Primorski: Dnevmik") SMRTNA OBSODBA ZA OPA POTRJENA V SENATU WASHINGTON, 7. marca— Senatni ddbpr je potrdil "Smrtno obsodbo" nad OPA za 30. junij tekočega leta. KESSELRING PRIZNAL KRIVDO ZA POKOLJ BENETKE, 7. marca.—Field maršal gen. Albert Kesselring, ki se zagovarja pred angleškim vojaškim sodiščem zaradi vojnih zločinov, je priznal odgovornost za pokol j Italijanov v jamah Ardeatine, ob priliki katerega so' Nemci za vsakega Nemca ustrelili 10 Italijanov. Na ta način je bilo pomor jenih 335 italijanskih civilistov. "Jaz sem dal ukaz za to," je rekel Sesselring, "in prevzamem polno odgovornost na sebe. Ne morem razumeti, kako je mogel gen. von Mackensen biti zaradi te stvari obsojen na smrt, ker če je v tem kakšna krivica, sem jaz odgovoren za njo." TOGLIATTI DAL UKAZ. DA SE USTRELI BENITA MUSSOLINUA RIM, 8. marca. — Glasilo komunistične stranke "Unita" je danes objavilo vest, da je ukaz Za ustrelitev Benita Mussolinija izdal voditelj italijanske komunistične stranke, Palmiro Togli-atti. V ukazu je Togliatti dal navodila, da se Mussolinija in ostale fašistične zločince ustreli takoj, ko se jih zajame. Enak ukaz je izdal tudi voditelj stranke Akcionistov in bivši premier italijanske vlade, Ferruc-cio Parri. Mussolini je bil zajet in ustreljen nekoliko dni po podpisu ukaza. Ustrelitev je izvršil neki partizanski komandant, po imenu "polkovnik Valerio", čigar prava identita pa ni bila nikdar obelodanjena, da se onemogoči da se fašisti ne bodo maščevali nad njim. ' ' v PARAGVAJU SO ZADtšIU "REVOLUCIJO" ASUNCION, Parfigvaj, 7. marca—Sedem oseb je~ ubitih ob priliki hudih bojev v mestu Asuncion. Nemiri so se pričeli ko so so oboroženi civilisti zasedli poslopje policije. Vladno poročilo pravi, da so "revolucionarji" člani opozicijske stranke in komunisti. ^'enotne" Koroške, ki bi jo radi jugoslovanski nasprotniki pokazali kot gospodarski in prometni absurd, ne samo mogoča in izvedljiva, temveč naravnost nujna, že če gledamo na stvar z vidika načrtne gospodarske rajonizacije. Ker pa je njena glavna osnoVa narodnostna "meja in pa volja koroškega delavnega ljudstva, da se priključi Jugoslaviji, bi moral biti vsak razgovor o tem, kakšna naj bo nova pravična in smiselna razmejitev med Avstrijo ...in Jugoslavijo, sploh odveč SANS Elektrifikacija Zlatega polja 'Poineto Iz "SlOVahakega poKoiBValoa" Z obnovo domačij so pričeli^ Zlatem polju tudi z elekrifikaci-jo Zlatega polja. Izdelani so bili načrti In sestavljen je bil proračun, ki izkazuje 779,000 dinarjev &roškov za celotno elektrifikacijo. Za kritje teh stroškov je okrajni Ljudski odbor v Kamniku izvršil prostovoljno nabiralno akcijo v denarju v vseh okrajih ljubljanskega okrožja. Do.sedaj je bilo nabranega 219;864.50 dinarjev. V domačem okraju so za nabiralno akcijo najvfeč prispevali delavci in nameščenci sledečih tovarn; tovarna Indu-plati, Jarše, 47,898.50 dinarjev; tovarna Titan, Kamnik, 25,574.-50 dinarjev; tovarna Remec, Duplica, 11,849 dinarjev; tovarna Bonač, Količevo, 16,000 dinarjev; tovarna Okršlar, Domžale, 90,000 dinarjev. So pa tudi v okraju ljudski odbori, ki niso razumeli potrebe pomoči za elektrifikacijo Zlatega polja in so vrnili nabiralne bloke nerazpečane. ^ Zlatopoljčani se ponovno obračajo na ostale kraje s prošnjo, da bi jim priskočili z denarnimi prispevki na pomoč za uresničenje načrta elektrifikacije kraja. Z delom so pričeli avgusta 1946. Zgradili so transformator in postavili drogove. Največja ovira pri delu ^e pomanjkanje električnega materiala. Kljub temu pa bodo prebrodene vse težave in 'bo elektrifikacija izvršena v prihodnjem letu. Nadaljni načrt je,-da se i& Zlatega polja podaljša električni vod v Tuhinjsko ddlino, da tao tudi prebivalcem te doline zasijala luč, ki jo tako željno pričakujejo. I AMERIKA SE NOČE ZAPLESTI V SPOR GLEDE PALESTINE LAKE SUCCESS, N. Y., 8. marca—Predlog Anglije, da bi se vprašanje Palestine izročilo posebnemu odboru Združenih narodov, je danes propadel, ko so Zed. države izjavile, da mu bodo nasprotovale, dokler Anglija ne razčisti svoje pozicije. Zed. države se očividno ne že-1 lijo zaplesti v kontroverzo med Židi in Arabci in pfevzeti odgovornosti za krizo, katero je ustvarila Anglija, medtem ko si Anglija že dolgo prizadeva pridobiti Zed. države, da bi dale "večjo pozornost" vprašanju Palestine. Britska delegacija je danes v naglici kablirala vladi v Londonu, da naj ji pošlje nadaljna navodila. t-]-\ Prosimo.. America ČASTNIK ODPUŠČEN, KER JE ŽABAVAL POSADKO LONDON, 7. marca. — Mor-hariška sodni ja je odpustila iieut. John Wardle in ga razrešila njegove dolžnosti komandanta, ker je na božični večer preteklega leta zabaval svojo petčlansko posadko čistilcev min, ter s tem kršil mornariško disciplino. OGNJENIK ETNA BRUHA PEPEL 500 MILJ DALEČ RIM, 7. marca—Pepel, ki ga bruha ognjenik Etna že dva tedna so danes videli iz Genove, ki se nahaja 500 milj daleč. Nad Genovo so se pojavili rdeči oblaki in čez nekoliko trenot-kov je začel padati rdeči dež. Ta nenavadni prirodni pojav se pripisuje toplemu vetru izi'juga, ki je večkrat obarval dež v Italiji z rdečlin peskom iz Afrike. Poročilo iz Cantanje pravi, da je bruhanje ognjenika nekoliko prenehalo toda da se še" vedno sliši svarilno bobnanje. KRATKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE Organizacija hidrometeorološke službe. Zvezna vlada je izdala uredbo ("Uradni list FLRJ," št. 2, 7. januarja) o organizaciji te službe. V ta namen bo ustanovljena . pri vladi FLRJ zvezna uprava za hidrometeorološko službo. Za naloge hidrometeorološke ^lužbe in drugih ustanov bodo ljudske republike lahko ustanovile za svoje področje uprave. ME Nova industrijska šdla v Borov u je bila nedavno odprta z namenom, da se v nji usposabljajo Strokovne moči za c/butveno industrijo. Sola Šteje 235 učencev iz raznih krajev države. , m ■ šola za filmske igralce in režiserje bo odprta 1. aprila v Beogradu. Pouk bo trajal dve leti. Posebna komisija Komiteja za kinematografijo bo od 10, t. m. do 1. marca izbirala v Beogradu in vseh središčih ljudskih republik kandidate za filmske igralce. JUGOSLOV. MLADINA JE LANI DELALA PROSTOVOLJNO 12;564,062 ©NI V velikem delovnem poletu za izgradnjo in obnovo naše države je ljudska mladina Jugoslavije opravila v preteklem letu 15,264,062 delovnih dni. Udeležila se je vseh delovnih akcij. Samo na Mladinski progi so delali naši mladinci in mladinke 3r224,000 delovnih dni. Mladina LR Hrvatske je v letu 1946 opravila 4,449)970 prostovoljnih delovmh dni, mladina LR Srbije jef delala 3,667,-463 dni. Mladina -Bosne in Hercegovine je delala 2,469,988 dni. Mladina LR Črne gore je za obnovo'porušenih vasi in mest ter za žrtve fašističnega terorja opravila 1,240,153 brezplačna delovna dneva. Makedonska mla- resno svetovno pomanjkanje maščob in olja za izdelavo, mifa, Ifkalnikov obodov (tires), itd. Vi daiite Sedaj ZQ ODPAME mladina še z večjim delov-dina je za obnovo in izgradnjo svoje republike opravila 513,-827 prostovoljnih delovnih dni. V letu 1947 bo jugoslovanska mladina še z večjim delovnim poletom sodelovala pri obnovi in izgradnji. Elektrificirala bo naselja, sodelovala pri industrializaciji in poleg neštetih drugih važnih in velikih del bo nadaljevala z gradnjo Mladin-% ske proge, ki bo zvezala Sarajevo 2 Banoviči. Ely, Minn. — Po daljši bolezni je umrl vdovec Frank Pe- * šel, star 67 let, doma iz Bistrice pri Črnomlju, v Ameriki Ad leta 1905, član ABZ. Zapušča štiri poročene hčere. .Po poklicu je bil grobar. — Poročila sta se Fred Boitz in Patricia Petrich, kakor tudi Lawrence Music i^ Julia Kaštelic. V St. Paulu pa sta Se poročila Pete Herrick, poljske narodnosti, in Leona 'Kunstel, hčerka tajnika društva št. 169 SNPJ v tem mestu. V ^"EiiaKovravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o do-(jodkih po sodu in doma! 10. marca 1947 ENAKOPRAVNOST 1 STRAN 3 Agrarna reforma je prinesla globoke družbeno-ekonomske spremembe na vasi Ponalis iz "Slovenskega poročevalca" Za agrarne odnose v naši državi, kakršni so obstojali ob osvoboditvi, je bilo značilno, da so imeli velik del obdelovalne zemlje v svojih rokah velopose stniki kapitalisti in 'bogati kmetje, na drugi strani pa smo imeli ogromno število siromašnih kmetov, ki niso imeli zemlje ali so imeli le malo svoje zemlje. Tako je imelo na primer v Sloveniji 88,500 siromašnih kmetov, ki so predstavljali 37.4 odstotkov vseh kmetov, samo 169,000 hektarov zemlje ali 13.3 odstotke vse zemlje, medtem ko je imelo le 1,308 veleposestnikov prav toliko zemlje, namreč 168,700 hektarov. V Makedoniji je imelo 950 velikih posestnikov več zemlje, kakor 47,147 siromašnih kmečkih družin. Podobni odnosi so bili v Vojvodini, Srbiji, Bosni in Hercegovini.. Ko je oblast prešla v roke delovnega ljudstva, so dozoreli tudi pogoji, da preidejo sredstva proizvodnje, ki so si jih prisvojili kapitalisti in veleposestniki v stoletjih, v roke delovnih ljudi. Tako je tudi zemlja po s^grami reformi pripadla onemu, ki jo obdeluje. Vzporedno z agrarno reformo se je razvijala kolonizacija borcev in družin, ki so največ trpele v vojni na zaplenjenih posestvih. Ta kolonizacija je dejanski sestavni del agrarne reforme, ker se je izvršila v glavnem na zemljiščih prejšnjih veleposestnikov in bogatih kmetov, med katerimi je okupator našel svoje gospodarske in politične sodelavce. Agrarna reforma je bila izvršena na demokratičen način. Medtem ko je v prejšnji Jugoslaviji o lastništvu zemlje, odlot-čalar taJcratna protiljudska obir last, je v novi državi o tem odločalo ljudstvo samo. Siromašni kmet, ki je bil prej gospodarsko odvisen, se je med narodnoosvobodilno borbo prebudil, ni se več bal svojih prejšnjih zatiralcev in je sodeloval pri razlastitvi. Razlaščena in zaplenjena zemlja je bila vnesena v zemljiški sklad, ki je obsegal 1,547,600 oralov; od tega je odpadlo 1,049,600 oralov na obdelovalno zemljo. Doslej je bilo iz tega sklada dodeljeno že 808,626 oralov obdelovalne zemlje, ki jo je dobilo 311,909 družin agrarnih interesov in kolonistov. Agrarnim interesom je bilo iz zemljiškega sklada dodeljeno 448,897 oralov, v glavnem obdelovalne zemlje. To zemljo je dobilo 246,134 družin siromašnih kmetov, prejšnjih kmetijskih delavcev in zakupnikov. Pri dodelitvi zemlje se je upoštevalo število članov družine poleg zemlje, ki jo agrarni interesent že prej imel. Tako so ti agrarni interesenti s pomočjo države in ljudske oblasti dobili možnost za samostojno in boljše življenje. Istočasno se je pričelo preseljevanje družine borcev in žrtev vojne na razlaščenih posestvih. Vsega je bilo koloniziranih 65,-755 družin, ki so dobile 359,729 oralov zemlje; 25,000 družin je bilo koloniziranih v okviru notranje kolonizacije lan. You may have resolved to step up your savings bonds allot-%eat through the Payroll Savings Plan, or you may have resolved to »ak your bank to buy a savings bond for you every month out of your deposited funds. You can't afford not to keep this resolution for your own good. Even an $18.75 investment once a month in a $25 savings bond will provide you with a 52,500 nestegg in ten years. U. S. Trtasury Department Ljudska oblast je poskrbela, da dobe siromašni kmetje ne samo zemljo, temveč tudi vse ono, kar jim je najbolj nujno potrebno za gospodarstvo. Inventar prejšnjih veleposestnikov je prešel v njihove roke. Država je poskrbela, 4a so dobili kolonisti in agrarni interesenti tudi potrebna obratna sredstva. Kmetijsko strojne postaje so dobile nklogo, prvenstveno pomagati pri obdelovanju zemlje kolonistov in agrarnih interesentov. Država je nudila novim lastni-ko zemlje poleg tehnične tudi strokovno pomoč in kredit. Vse to je pripomoglo, da so se novi lastniki kmalu osamosvojili in si ustvarili pogoje za samostojno gospodarsko življenje. Novi delovni pogoji pa so omogočili tudi ustanavljanje kmetijskih zadrug za skupno gospodarstvo (za skupno obdelovanje zemlje). Te zadruge so agrarnim interesentom in kolonistom zelo olajšale obvladati težkoče in ustvariti pogoje za intenzivno gospodarstvo! Tako je več stotisoč siromaš-, nih kmetov dobilo zemljo v svojo last. Z agrarno reformo so bila obenem likvidirana velepo-sestva. Veleposestniki so bili pred vojno opora protiljudskih režimov, med vojno pa sodelavci okupatorja. Prav zaradi tega ima agrarna reforma tudi velik pomen za razvoj ljudske demokracije na vasi in pomeni globoko, družbeno-ekonomsko spremembo na deželi. Z agrarno reformo pa so bile ustvarjene tudi m(^žnosti za gospodarsko in kulturno dviganje osnovnih delovnih množic na deželi. Bili so peklensko slabi časi. Prevažali so nas z enega konca sveta na drugega. Naša baterija je čvrsta in urana, kadar je treba. Napregld smo konje in se v najhujšem diru odpeljali na postajo. Posadili so nas v lep voz: v sprednjem delu so bili konji, zadaj pa mi štirje vozači, sami čili fantje, ki ne morejo mirovati, kadar gre za kako dekle ali za kozarček dobrega vina. Cela dva dneva smo bili na postaji in j)o-tem smo nastopili svojo pot v sneg. Bilo je 25. decembra, še prav dobro se spominjam. Čudovita pot! Peč je bila v našem vozu iii prijetno je gorelo v njej. Zunaj pa je fenežilo, snežilo. Divje je bril veter in ponoči se ti je zdelo, da se zrak na planem kar lomi. Razume se, da so bile tudi ženske z nami ponoči. Na tej ali oni postaji nas je katera poprosila rekoč: "Vzemite me seboj, moram k svojemu možu," ali pa: "moram iti iskat kruha." Tedaj je eden od nas stopil k vratom in rekel: * "Ali se ne bojiš potovati z nami v našem tako razkošnem vozu? Glej, štirje moški smo!" Ženska pa je dejala: "Kaj nam neki hočeš, brat. Ženske smo in naša usoda!" / ^'No, če je usoda, pa pristopi!" Razume se, da vojak lahko naredi, kar hoče. Nekega večera smo v silnem mrazu prispeli na neko postajo. Od časa do časa je snežilo. Odpeljali so lokomotivo, da jo napolnijo z vodo in dva moja tovariša sta šla krast drva. Zbudil sem se in izstopil. Vprašam, katera postaja je in povejo mi neko ime, m.enda Bultikaj ali kaj. Bil stem tako zaspan, da ni- tegne jih na voz. Hčerko precej ljubeznivo, starko pa tako brezobzirno, da je revi spodrknilo in je padla. To vam je til pravi ta Lukež. Ko sta vstopili, je pritekel nek študent v sivem površniku. Bilo mu je kakih 16 let in culo je imel na rami. Del je roko v špranjo med vrata in tako zabranil, da bi jih zaprli. Šel je iskat kruha. Njegova mati ali sestra, ne vem več, je umirala od lakote. Ves je trepetal kot šiba na vodi. "Pustite me!" Zasmejali smo se. Zvit dečko! Komaj smo zakurili, že je vlak odpeljal. Zunaj je Tarilo, bil je sneg in mraz in svetlo je svetil mesec. Znotraj pa je bilo toplo. Nikoli se nisem počutil tako. doma kot v tem vagonu. V srcu je bilo nekaj čudnega in bila je sladkost. Stopil sem k oknu. "Glej," sem dejal, "kako je luna postala okrogla. Kaj neki hoče ta prismoda?" Tedaj ugledam ob šipi roko brez rokavice, v sivem rokavu; bila je roka tistega študenta. Takoj sem razumel, da je deček stopil z eno nogo na železen zapah in se peljal tako obešen dalje. Naš voz je bil voz starega tipa in ni imel stopnic. Pa naj visi tam, kam pa naj bi ga bili zapodili. Začel sem s sabljo sekati drva. Lukež je takoj odstopil mesto materi, sam pa je sedel na drva kraj hčerke, si žvil cigareto in spregovoril. Vprašal jo je, odkod prihaja, kako in kaj se imenuje, kaj je v tisti škatli in to in ono. Sprva je dekle gledalo samo na mater, potem pa se je nekoliko opogumilo. Odprla je škatlo, v kateri je bila violina, prav taka kot ona sama, drobna, vitka in z ukrivljenim noskom. "Torejigrate?" je dejal Lukež in pomežiknil kakor mačka. "Pri sem mogel, prav razumeti. Po- nas Petrov tudi igra na balaiaj-tem je zavdszil vlak na postajo in' ko," pa ne spravi nič iz nje, ker ljudje so nas kar oblegali. Nek smo tako nevedni. vražji starec se je skoraj stepel z nami. "Pustite me notri!" 'kriči in razbija s palico po vratih. "Rad bi umrl v toplih krajih, imam vso pravico do tega. Sem eden tistih, ki so rešili domovino." Kako bi bil razložil gluhemu, ia mumije ne smejo potovati po železnici. Med nami je bil nek burkež, ki mu je bilo ime Lukež. Le-ta mu reče: Dekle se zasmeje: "Zakaj nevedni. Zdaj se bo vse uredilo, imeli bomo obvezen pouk." "Eh, kaj!" zavrne Lukež. "Vi berete knjige, mi pa jemo izelje." Eekle z violino se je smejalo in si brisalo nosek z robčkom. Po tem postanem razgovoru je Lukež stopil v temni kot h konjskim jaslim an nas poklical. "Proč, proč očka, če ne vaš po- "Dajte, žrebajmo z vžigalica "li v čepici." Ta čas smo poslali Starček strese svojo brado in ^ Petra, da je delal družbo dekle-zavpije: j tu. A Peter ni bil zgovoren, pa ji "Mene ne boste pojedli, jaz' je rekel, naj igra na violino. Po sem rešitelj domovine, imam tri; končanem žrebanju (jaz bi bil odlikovanja in križec." I prvi na vrsti), smo zaslišali nek Lukež de nato: "Ce so medalje glas. .Presenečen'sem stopil bli-srebrne, jih lahko prodaš^ in spi- že. Dekle, je igralo na violino, oči POZABITE • Ni vam treba skrbeti radi visokih cen dobrih živil, obleke in stanovanja ko ste enkrat v Regularni Armadi. Vse to vam je preskrbljeno--poleg nove višje plače, ki je takorekoč čista plača. Gmotno sle na boljšem v armad-nem poklicu. Ako ste v starosti od 17 do 34 let, zdravi in mentalno čuječi, preskr-bite si vse pcfdatke sedaj pri vašem najbližjem U. S. Army Recruiting Station. A COOD JOB FOK YOU u. s. CMOOSf THIS FINE PROFESSION NOWl 1268 Ontario Street — Cleveland, Ohio ješ kozarček na naše zdrVvje." Nato so pristopile stare žen- pa so ji strmele v rdeč ogenj v peči. Preprosti in mili zvoki so ske. Tudi te smo nahrulili, da so.'nas prevzeli. Sedel sem na drva. se kar križale. Kaj le imaš od j "Prav," sem si mislil. "Poča-starih žensk! Kar prideta dve kajino, da neha, že z mladih .nog ženski, bili sta menda Židinji.' Mati je imela majhne brke, vendar je bila še čvrsta, hčerka pa smo navajeni potrpeti Pred seboj sem videl toliko je bila temna in prLžna kakor l^Pega, videl sem rože, videl vzmet. Ukrivljeni nosek ji je rahlo silil v usta. V tistem hipu se nekaj ljubkega, okroglega Starka je smrčala, dekle pa ka- CATCHES SHUTTLE THIEF . . . Yvonne Solo, 10, daughter of Maj. Gerald C. Solo, Jacksonville, Fla., "With her German shepherd dog which aided her in the capture si a German shuttle thief. je pokazala luna in v njeni ave-'^"" kakor tlobi sem si lahko dobro ogledal P^ bil ves zmeden, , , ® nifl- »ycranil OQ Tllcj/a-r.-i .X/'rvl.. obedve. Cudno, imeli sta malo prtljage: starka je imela neko culfi, hčerka pa nekaj škatli podobnega. "Ali lahko pristopiva do 'bližnje postaje?" sta vprašali in povedali neko ime. Popraskal sem se za ušesom. Zdi se mi, da je bila mala všeč Lukežu. "Le vstopita!" pravi le^ta. "Tu pri nas smrdi po konjih, toda Kiiš voz se ne ustavlja in potem, celo kurimo," Nato odpre vrata na steza j, tako da je šla ven vsa toplota. Stopim k aije-mu in mu rečem: "Kako? Kar brez našega dovoljenja razpolagaš ? Skupno je treba odločiti stvar." A Lukež mi pomežikne z očesom; "Le ne pričkajte se, boste videli, da boste zadovoljni." In po- den, niti zganil se nisem. Kakšna violina! Bila je, da bi jo z onim samim prstom stri. Pa kakšen glas! Kar slabost me je obšla in zjokal bi se bil. Zapustil sem svoj prostor in se.zleknil ob Lukežu, ki je bil ves bel v obraz, kot da bi bil popil zdravilo, ki človeka spreleti do dna. Ta hip je vlak z velikim truščem zavo-zil šez most. "Meni igra," je pošepnil Lukež. A jaz ga nisem poslušal več; čutil sem, da je bil moj obraz ves prepaden. Neznana sila me je potegnila k okencu. Pogledam in vidim i zapah je tam, a roke ni več. Vso pot je igrala. — Divje je brilo in od mraza je kar pokalo. Društveni koledar 16. marca, nedelja. — Dramatični zbor "Ivan Cankar" predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. marca, sobota — Plesna veselica krožka št 1 Progresivnih Slovenk v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 22. marca, sobota. — Croatian Pioneers št. 663 €PU — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 29. marca, sobota. — Progresivne Slovenke krožek št. 2 — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. aprila, nedelja. — Koncert zbora "Slovan" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetek ob 3:30 popoldne. 6. a{)rila, nedelja. — Društvo Spartans št. 576 SNPJ —ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. aprila, petek. — Gophers Veterans Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. aprila, sobota. — Progresivne SlovMike — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. IS. aprila, nedelja. — Glasbena Matica — koncert v avditoriju "Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. aprila, sobota. — Loška Dolina — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. aprila, nedelja. — Zarja — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. aprila, nedelja. — Opereta pevskega zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na WateMoo Rd. 25. aprila, petek. — Cavalier Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. aprila, sobota. — Društvo Marije Magdalene štev. 162 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. aprila, nedelja. — Društvo #*##*«########%##, OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ — proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2. maja, petek. — G. J. Buddies Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 3. maja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. maja, nedelja. — Croatian Cultural Club — koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. maja, petek. — Veterans of W. War No. 2 post 25 — pies V avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. maja, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. / 11. maja, nedelja. — Zbor Abra-ševič — koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. maja, petek. — 23rd Ward Democratic Club — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. maja, sobota. — Društvo Geo. Washington št. 180 ABZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 18. maja, nedelja. — Slovenska Dobrodelna Zveza — program v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. maja, sobota. — Društvo Sv. Katarine št. 29 ZSZ — ples v avditoriju Slovenskega na-rodn^a doma na 8t. Clair Ave. 25. maja, nedelja. — SDZ Bowlers — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Razprodaja kož in usnja za pošiljke v staro domovino MARTIN JAKULIN 12520 Shaw Ave. Po posebni znižani ceni — Oprema za tri sobe DA BI PRIHRANITE DENAR, PRIMERJAJTE NAŠE CENE. Smerda's Music & Furniture Appliances S800 BROADWAY — MI 2525 29. junija, nedelja. — Piknik pevskega društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Zastopniki ^^Enakopravnosti ★ Za sU clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th Si. ★ Za collinoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave. KEnmore 8034 ★ Za newbursko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 Kdo ima za oddati VELIKEGA KRATKODLAKEGA PSA ALI PSICO-ČUVAJA? Sporočite na 12810 FairhUl Road Pokličite RA 8305 ali pa pustile naslov v uradu iega lisla. LEPO UREJEN PROSTOR ZA PIKNIKE NA EDDY ROAD, MED OAK RD, IN ROUTE 91 V gozdu je novo plesišče, dobra voda, elektrika in vse, kar je treba za lep piknik, je v najlepšem redu. GEO. KALIQPE FARM IVANHOE 4490 POKLIČITE DOPOLDAN Samo še ta teden imate časa, DA IZPOLNITE VASE POT F 7 A DOHODNINSKI DAVEK ZA LETO 1946! Za ločno in zanesljivo postrežbo v tem oziru se \ obrnile na DANIEL STAKICH 15813 WATERLOO RD. KE 1934 NAZNANILO! NAZNANILO! CENJENI JAVNOSTI SPOROČAMO. DA SMO O TVORILI CVETLIČARNO PEP'S FLOWER SHOPPE NA 9613 XJENISON AVE., AT 7642 kjer bomo imeli vedno krasne sveže cvetlice, šopke za neveste, vence in sploh cvetje za vse prilike. Cene bodo zmerne in postrežba vl]udna ter točna. SE PRIPOROČAMO ZA NAKLONJENOST JOSEPHINE KROMAR (rojena SPRAJC). lastnica Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hi-tfa postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street ILE 2730 leMeBeiieeeeeneieieeieieeieeseeeeeeeeeeBeeeieeeeeeeBeieeee J TEKOM ČASA. ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočitn se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov nasjpv je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod samo na E. 62 St. ^ Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 10. marca 1947 PREŽIHOV VORANC; JAMNICA ROMAN SOSESKE Spisan leta 1941. lik pred razpadom stare Jugoslavije 1 ( N adaljevanje ) | Pivci so iz skušnje vedeli, da' govori zdaj župnik Vire j res-j nico: po polnoči nikdar ni pil. j Nocoj je bil izf)raznil dva in dvajset steklenic piva, medtem, ko je imel Ložekar pet in dvaj-1 set praznih v vrsti. Ta poraz pa' župnika nocoj ni preveč bolel, ker je bilo očitno, da je pri onem sodeloval tudi Tehant s svojim nenasitnim grlom. j Z župnikom vred so se dvig-j nili tudi drugi pivci. Apat jih ni, skušal več zadrževati, ker je bi-la belina, ki jo je prilival pijači,; za nocoj že poravnana, uspeh pa viden pri gostih samih. Zato j je kratko malo prinesel petro- j lejko, jo prižgal in dejal; I "Kdo pa bo svetil?" [ "Jaz!" se je ponudil Bunk in že prijel za luč. "Ti mi jo boš torej tudi vr-, nil7' ni pozabil reči Apat. "Kdo pa drug, saj toliko mi vendar še zaupaš," se je razko-šatil mladi kmet. Potem so se pivci spravili na cesto, s težavo sicer, ker je skq-raj vsak mencal in stopical za tri trezne ljudi. Ko je družba bila na cesti, si je Apot globoko oddahnil, pri tem pa vzdihnil; "Da bi se le kaka nesreča ne zgodila." Zunaj je bila temna noč, tako temna, da je kolobar medle luči, ki jo je nosil Bunk v majavih rokah, svetil komaj nekaj metrov naokoli. Za tem kolobarjem so se vidde temne, nepredirne stene neke mračne megle. Prav kar je začelo znova mesti in zaradi tega je mraz precej odjenjal. Na družbo so padali gosti in drobni kosmiči snega s tako naglico, da se je delal šum, ko da bi. namesto snega padalo v blag spomin prve obletnice odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče in stari oče JOHN SIMCIC Eno leto je minulo, odkar si ločil se od nas. Žalostno nam je življenje, ker Te več med nami ni. Zaman Te kličemo, soprog in ata. Ti ne slišiš, duša zlata, v grobu zdaj počivaš, večno mirno spanje spiš. Klici, prošnje in solze iz lega sna Te ne zbude. Počivaj mirno, snivaj sladko, upanje imamo to, da nad zvezdami se snidemo! Žalujoči ostali: JENNIE, soproga JOHN. jjin ANNIE, hči vnuki, sestra in brat Cleveland, O., 10. marca 1947. suho listje. Sneg, ki je že ležal naokoli, je skoraj popolnoma izgubil belo barvo. Sprememba ostrega zraka na družbo ni popolnoma nič vplivala ravno zaradi take čudne noči. "Najprej gremo k nam," je dejal župnik Vire j in se obrnil po širokem, sedaj mehko postlanem sanincu mimo Apatove hiše. Začeli so se pomikati dalje. "Kako pa svetiš. Bunk?" je zaklel Ložekar, ki se je kmalu zapeljal po polzkem sanincu in si pri tem skoraj razkrečil no- "Svetim, kakor morem," je odgovoril Bunk in skušal iztegniti svetilko daleč od sebe, da bi tudi drugi imeli kaj od luči. Spredaj so hodili kmetje, delavci pa zadaj. Tedaj je Ložekar zapazil nadučitelja Janka, ki je korakal čisto ob kraju tesnega kolobarja. "Kam pa vi greste, Jank, šola je vendar na onem koncu ceste," je skušal svetovati pijani graščak. "Vem, toda šel bom rajši malo naokoli," je dejal Jank mirno-dušno in rinil dalje. Družba, ki je štela blizu dvaj set ljudi, se je počasi pomikala dalje. Šlo je še kar dobro, ako bi ta hip ne bilo izpodneslo tesača Bajnanta, ki je svojih osemdeset kil naenkrat teleb-nil na saninec. Pri tem je z nogami izpodnesel tudi soseda Mu-dafa, da se je ta prav tako po ložil v sneg. "Krava, ali nič ne vidiš?" je V blag spomin desete obletnice smrti pre dragega, nepozabnega sopro ga in očeta FRANK-a MAHNIČ-a kateri je preminil 10. marca 1937 leta Dragi soprog in oče, deset dolgih let je že minulo, odkar si nas zapustil. Ni ga dneva ne ure, da bi ne bil nam pred očmi in v mislih, V srcih naših je še bolečina, ki se zaceliti ne da ob misli, da si nam bil odvzet na tako kruti način. Ostaneš nam v trajnem spominu do konca dni. Žalujoča soproga Mary, sinova Frank in Edward, in hči Diana Cleveland, O, dne 10. marca 1947 klel Mu'daf, ki se ni mogel pobrati, čeprav je bil mnogo lažji od Bajnanta. "Ha-ha-hama ..." je zago-drnjal ta, ko se je tudi sam izkopal iz snega. Ko so hodili že nekaj časa, se je župniku Vireju zdelo, da nekaj ni v redu, zato je rekel: "Vraga, danes je pa daleč do farovža. Kako pa nam svetiš. Bunk?" "Smo že tukaj, gospod župnik," je dejal tedaj Bunk zmagovito, ker je pravkar v luči svetlega oboda, ki se je pomikal z njimi po cesti, zapazil hišno steno, v nji pa črna vrata. "Dobro, da smo le doma," je dejal župnik in se počasi in previdno približal vratom, potegnil iz žepa ključ in začel odpirati. Ko je nekaj časa ropotal s ključem po ključavnici in pritiskal na kljuko, je odstopil za korak nazaj in rekel s čudno vdanim glasom: - m|| "Kako pa to, da ključ ne gre v luknjo ... T' "Ni hudiča, bom pa jaz odprl!" je menil Munk in stopil naprej. Vsa dražba je molče stala v polkrogu okoli obeh od-piralcev in ju opazovala pri napornem delu. Toda ne župnik ne Munk nista imela sreče, vrata se niso vdala. Tedaj se je ponudil Dovganoč: "Vidva sta oba pijana, po-glejta mene!" Popadel je ključ in se lotil čudnih vrat. In res je imel takoj uspeh; kakor bi trenil, so se vrata odprla in na hišnem pragu je zdaj vsa družba zagledala — krčmarja Lukača, ki'je zasilno oblečen stal z lučjo v rokah med podboji. Apato- vi gostje se še niso utegnili znajti, a Lukač, ki je vso stvar drugače razumel kot pa ponočnjaki pred hišo, jih je že nagovoril : "Nocoj smo sicer že zaprli, ko je taka noč, toda ker vas je toliko prišlo, le vstopite. Imam pravkar novo vino na pipi." Gostje pred hišo so bili sicer nekolike iznenadeni, ker so namesto k farovžu prišli nehote k Lukaču. Pot od Apata do farovža so vsi farani z župnikom Vire jem vred poznali tako dobro, dw bi jo lahko napravili z zavezanimi očmi. Toda nihče se ni hotel izdati in zato so vsi voljno šli za Lukačem, ki je pred njimi svetil v pivsko sobo, kjer so posedli za mizami blizu peči. Ložekar, Bunk in Dovga noč so se koj znašli in so se na pravili čisto domač^: "Šli smo do Apata, pa smo si mislili, gremo še k Lukaču, mogoče ima boljšo kapljico kakor pa ta hudičevi Apat." Ko je Lukač prinesel dva Štefana; vina na mizo, ga je Jank takoj vprašal: "Lukač, ali že veš, kaj je novega?" Lukač ni še nič slišal. "Diktatura je, volitev ne bo. Kaj praviš k temu?" Krčmar. ki je takoj spregledal položaj, ni rekel nič in zato se je pogovor ni mogel tako razviti, kakor si je želel Jank. Njegovi sopivci pa so vso stvar že tako premleli, da jih ni več zanimala. Lukač je nalil kozarce. "Ali boš ti plačal?" se je obrnil med opravilom k Bunku. "Jaz že ne plačam!" je za-vpil ta in hkrati že zvrnil kozarec, Pili so vsi, le župnik se svojega kozarca ni dotaknil. "To pa ni prav, da ne držite z nami," se je glasno jezil Ložekar, "prej ste pa silili šem." Toda vse prigovarjanje župnika Vireja ni moglo premakniti, ostal je trd in neizprosen. Zdelo se je, da vedno manj razume, kako je moglo priti do tega, da sedi zdaj pri Lukaču, namesto da leži doma v topli postelji, ki bi se mu bila tako prilegla. Zadevo je rešil nadučitelj Jank, ki je zgrabil za župnikov kozarec in ga zvrnil vase, rekoč: "Bom pa jaz pil,, ne pričkajte Družba se je zdaj pa zdaj čudno spogledala, medtem ^ pa so le popili še dva Štefana vina, ki se je vsem zdelo zelo dobro. Ta dva Štefana je naročil Bunk z besedami: "Lukač, nocoj plačuje Ahac, da boš vedel." "Ne, nocoj plačam jaz," se jfe vtaknil vmes župan Dvornik. Lukač je ves pomirjen prinesel na mizo še dva Štefana. Župnik Vire j je sedel ko na trnju, vendar ga je bilo nekam strah, ko je znova prosil, da bi šli. Sam pa si zaradi čudnega dogodka ni upal oditi. Kazalo je, da je vedno bolj pijan. Tista Apatova belina je pri njem, navajenem pivcu, začela delovati pozneje kot pri drugih. Naposled je goste le spravil pokonci. Ko so odhajali in je Bunk spet zagrabil za svetilko, ki je ves čas gorela na sosednji mizi, je župnik kratko malo dejal: "Munk, zdaj boš pa ti svetil." Ko je Lukač zaprl vrata za njimi, je župnik zaprosil Munka pred hišo: "Lepo te prosim, dobro sveti, da se kaj ne zgodi." Družba se je takoj pred hišo nekoliko skrčila. Permanov Ahac in Kovsov Tine j sta neo-paženo nekam izginila in odšla svojo pot. Razen tega je izginilo še nekaj drugih mož, ostali so skupaj le še župnik Virej, nadučitelj Jank, župan Dvornik, Munk in Bunk, Mudaf, Ložekar in vsi štjrje tesači. Lukačovo vino je medtem tudi napravilo svoje in vsi so bili zaradi mešanja alkohola bolj okajeni kakor pa prej pri Apatu. "No, pa pojdimo!" je vzdihnil z vdanim glasom Dvornik, ki je bil še najtreznejši med vsemi. Začeli so se spet pomikati po sanincu, iti je bil zdaj še bolj zasnežen, kajti sneg je močno na-letaval. Vendar se je v luči svetilke saninec še razločil od druge snežene plasti. Zdaj je svetil Munk. Z njim na čelu so se Jamničani začeli počasi popika-ti od Lukačeve krčme. Tisti tesni kolobar luči, ki je z njimi vred hodil po vasi, se jim je zdel zdaj še tesnejši in zdelo se je, da ta tesnoba tudi pijancem težko lega na duše, kajti hodili so tiho kakor pogrebci. Čudno je bilo to, da pri svojem odhodu in iskanju farovža ni$o videli nobene jamniške hiše, čeprav so hodili po vasi, v kateri je bilo vsaj dvajset poslopij skofaj na kupu. Nenadoma je Munk za vpil: "Tukaj so neka vrata!" Res, prišli so do nekih velikih vrat, pred katerimi so zdaj vsi obstali. Vsem se je zdelo, da bi to tnogla biti farovška vrata. Župnik Virej je takoj pristopil, da bi jih odklenil, toda medtem se je Munk že zadri: "Vrata so odprta, ni treba odpirati!" ter jih porinil predse v temo. (Dalje prihodnjič) Dela za ženske OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV Izurjene—plača od ure: dobre delovne razmere. POKLIČITE MISS BRODIN PR 6929 CLEVELAND TUCKING & PLEATING CO. 2530 Superior Ave. Dela za ženske Stroj episka—klerkinj a za splošno pisarniško delo; tedenska plača; stalno delo z dobro priliko za napredek. THE ELECTRIC CONTROLLER MFG. CO. EN 2644 Slenografka (Junior). Lahko "dictation," splošno pisarniško delo. 5 dni-40 ur. V okolici E. 30 St. in St. Clair Ave. — PH 4140. BORING MILL DELAVCI za nočno delo; zapadna stran PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave. H— ŽENSKE od 16 do 45 let za podnevni sift; nad 21 let za nočni šift. Bench assembly; snažno delo. 45 ur tedensko Kirkwood Commutator 1345 CARNEGIE ali pokličite Mr. Clym—MA 0505 Zemljišča Hiša zS 2 družini in garaža. Blizu St. Clajr Ave., vzhodno od E. 105 St. $11,000.00.—E. W. Guinan, 663 E. 109 St., GL 8094. Dober nakup za 2 družini, Kennedy Ave. od E. 89 St. blizu Wood-landa. Lahki pogoji. Pokličite lastnika WA 8661 V OKOLICI W. 80 ST. IN LORAIN LEPA HIŠA ZA 2 DRUŽINI Garaža z 2 avta; lepa okolica na zapadni strani; v prvovrstnem stanju. Za podrobnosti pokličite BEREA 5883 KRASEN BUNGALOW 3 spalnice; lepa lota, garaža. Po zmerni ceni. Se tudi zamenja. 4455 W. 53 ST. Pokličite za dogovor AT 0230 W. 86 ST., OD DENISON AVE. Za 1 druž; 7 sob, parna gor kota. Lepo znotraj in zunaj. Lahko vidite samo po dogovoru.r Cena $10,200. JOS. BRIGHT 3869 W. 23 St., od Denison Ave. ON 4735 Union Ave., v okolici E. 118 St.— 5-5 sob; garaže, 2 nova plinska forneza; beneški zastori; tile kuhinja, preproge, cementiran dovoz. $12,800. Po lastniku. SK 6564. Blizu Lexington Ave. E. 57 St., za 1 druž. 7 sob; v prvovrstnem stanju. Mesečna najemnina $80; s pohištvom, $7,500. E. Friel BROKER LI 8857 Posluga Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci f "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak-tualnih člankov! širite "Enakopravnost!" Za takojšnji prevzem—E. 70 St. blizu Hough; 7 sob za 1 druž., stanovanje treh sob na 3. nadst., hrastovi podi; ognjišče; garaža. Pogoji. PO. 1500. TISKAR — PLAČA OD URE Unij ska plača; downtown. WM. FEATHER CO. 812 Huron Rd. — MA 6450 Splošno pisarniško delo—tipkarica-mora biti pripravljena učiti se mimeograph; zavarovalninski urad; 5 dni v tednu. Miss Taylor, CH 1412 OBREZOVALCI DREVJA Mladi, neizkušeni možje. Plača od ure in za nadurno delo. NELSON TREE SERVICE 9712 Euclid (zadaj) 7.30 do 9.30 zj. ali od 4.30 do 5.30 _pop. — GA 8714 CEMENTNI KONTRAKTORJI IndustrijalnOx in privatno. Dovoze, hodnike, pode, itd. 2-letno jamstvo; prosti proračuni. Damo na odplačila ter izposlujemo FHA posojila. N. C. & SONS 3197 W. 32 St., ME 0773 STENOGRAFKA—Splošno pisarniško delo; stalno; 5 dni v 'lednu. Izkušnja ni potrebna. B. BERGER CO., 1975 E. 65 St. Dela za ženske Operatorice šivalnih Strojev izurjene; boljše obleke; plača od komada in od ure.—BLOOMFIELD CO. 2212 Superior Hišna opravila in navadna kuha. Nič pranja; 2 šolska otroka in dete. Dva dni prosto v tednu. WE 9820 LEPOTIČARKA prvovrstna; 5-dne-vni tednik; plača in provizija. BEIFUSS BEAUTY SALON LA 7076 aU LA 3421 Stenografka stalna služba; downtown zavarovalninski urad. 5-dnevni tednik. CH 8216. STENOGRAFKA prijetna okolica. 5-dnevni tednik 40 ur; dobra plača Prednost ima dekle izurjena v oglaševanja. NORTHERN OHIO APPLIANCES 1609 E. 21 St. Splošna hišna opravila—5 dni v tednu, da bi tu ostala. Oskrba 2 otrok. Plača $20. — LO 5690. Pisarniška moč od 18-23 let srednje -šolska graduantinja. 5 dni tedensko.—NATIONAL BISCUIT CO. 8226 Woodland Ave. Inšpektorji in packerji za 1. in 2. šift: plača od ure; 40 ur tedensko. Enterprise Plating 2439 Orange Ave. LEPOTIČARKA izurjena; izvrstna prilika. Plača in provizija. 5-dnevni tednik. JOHNNY BELL HAIR SHOP 1623 Lee Rd., YE 6130 STROJEPISKA — P. B. X. OPERATORICA 25 - 40 let; izurjena; 5 dni v tednu. BARTH STAMPING AND MACHINE CO. 3815 W. 34 St. (vogal Denison) STENOGRAFKA za splošno pisarniško delo. 5 dnevni tednik. Tedenska plača. Stalno delo. WAGNER BAKING CORP. 910 E. 70 St. STROJEPISKA izurjena za stalno delo; Order & Billing. 5 dni tedensko. THE PATTERSON SARGENT CO. St. Clair Ave. in E. 38 St. EN 4050 STENOGRAFKA Splošno pisarniško delo. 6 dni. Prilika za napredovanje. THE HOUSEMART INC. 18320 Lanken Ave. KE 7562 PRODAJALKE ZA PEKARIJO snažne; stalno; unijska plača. Uniforme. Za dowAtown prostore in na vzhodni strani. 'SMAYDA'S HOME BAKERY ' 14325 Euclid Ave. - ^ Dela za moške TEŽAKI—neizuijeni; 30 do 45 let stari. VisoKa plača od ure. — KEMET LABORATORIES 11901 Madison POLISHERS izurjeni; dobra plača od ure. F. G. MEIER CO. 3430 W. 137 St.. OR 2021 Stenograf—Mladenič od 20 do 25 let izurjen; dobra plača in,prilika, za napredek. Mr. Caddy—Kinsner Supply. 1588 E. 40 St.. EN 3770. Mizarji stari 25-30 let; na vzhodni strani; za vzpostavitev novih vrat (overhead) pri garažah. Unijska plača. Mr. Cook. CH 7056. Mizarji pri stavbeniku, Edsal Rd., Lyndhurst. Prinesite orodje; unijska plača. Ob večerih: YE 4989-podnevi MA 6213. JOURNEYMAN — PLUMBER izurjen; dobra plača od ure HE 7943 COMPTOMETER OPERATORICA IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača Fairmounl Tool & Forging Company 10611 QUINCY AVE.. GA 4312 MR. STARNER . POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine. Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo. DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme. Zglasite še pM THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 700 Prospect Ave. Dela'za moške Operatorice power šivalnih strojev; izurjene na športni opravi. $28 tedensko za začetek. Samo izurjene ženske se naj priglasijo. Bobby Elaine Dress Co., 4618 Euclid Ave. OGLAŠAJTE V —-"ENAKOPRAVNOSTI" AUGUST KOLLANDER V Slov. Nar. Domu, 6419 St. Clair Ave. • POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi. FRAME & FRONT END—Prvovrstne delovne razmere; plača od ure. G. & M. AUTO, 7224 Euclid. EX 3327. Snažen je pekarije za polni ali delni čas.—ROSE'S BAKERY. 2287 Lee RD. ali pokličite Mr, Rose, YE 2661 TEŽAKA (2) za chip-men in sprejemanje Dobra plača od ufe Z & W MACHINE PRODUCTS 5151 St. Clair Ave. DELAVCI ZA SKLADIŠČE PLAČA OD. URE ČAS IN POL NAD 40 UR NATIONAL BISCUIT CO. 8226 Woodland Ave. TAPCO POTREBUJE Hišnike Težake Nakladalce za forneze Prosilci morajo biti pripravljeni delati katerikoli' Sift DOBRA PLAČA OD URE Thompson Products Inc. 23555 Euclid Ave., Euclid, O. Radial Drill Press operatorji Fitters; mašinisti (layout) 45 ur tedensko. Plača od ure. Lewis Welding and Engineering Co. BEDFORD, OHIO INŽENIRJI IN DESIGN DRAFTSMEN IZBORNA PRILIKA; OMEJENO ŠTEVILO SLUŽB JE NA RAZPOLAGO ZA INŽENIRJE. IZURJENI V STAVBINSKEM. ELEK-TRIČARSKEM IN PRESSURE VESSEL DELU. Z znanjem orisbe dela: dolgo trajni program z priliko za napredovanje. Pišite ali pokličite Chemical Plant Division BLAW KNOX CONSTRUCTION CO. 5001 Baum Blvd., MU 1200 P. O. BOX NO. 5087 — PITTSBURGH 8. PA. NA PISMA TAKOJ ODGOVORI .'-i i