Izvoza za 6.5 milijonov dolarjev Bežigrajske gospodarske organizacije so lani v primerjavi s predlanskim izvozil«1 kar za 71 odst veC. Zato letos seveda ne bo tako velikega porasta, kljub temu Pa predvidevanja kažejo, da bodo vse bežigrajske gospo-ttarske organizacije skupaj lavoaMc letos za 6,633 milijona douarjev. Letos bodo med Poglavitnimi izvozniki pod-Je tja »Modna oblačila«, »Termika«, »imp«, »Energoinvest« *n druga. NADAU. NA 3. STRANI NE MOREMO POZABITI na Človeka BEŽIGRAD, februarja. Ra iniciativo našega glasila »Zbor občanov« je bila pred kratkim v prosvetnem domu v Šentjakobu javna tribuna o arondaciji in nekaterih še nerešenih vprašanj okrog nje, ki so se je razen prizadetih kmetov od Črnuč do Dola med drugim udeležili tudi sekretar za kmetijstvo SRS inž. Janez Perovšek, direktor Agrokombinata Zmago Hruševar, predstavniki arondacijske komisije, predsednik občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad Jože Pogačnik, sekretar občinskega komiteja ZK Janez Železnik, predsednik občinskega odbora SZDL Božo Kovač in več drugih družbeno-političnih in gospodarskih delavcev naše občine. Pred nabito polno dvorano kultumo-prosvetne-ga doma v Šentjakobu je to javno tribuno vodil Miran Blaha, glavni in odgovorni urednik Zbora občanov in član izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. V naslednjih sestavkih v kratkem prinašamo nekaj bistvenih misli nekaterih govornikov, ki so povedali svoja mnenja in stališča o arondaciji v naši občini in problemih, ki se odpirajo okrog nje ter nakazali možnosti in rešitve, kako jih v čimkrajšem času lahko kar najbolj zadovoljivo odpravimo nadau. na 4. STRANI ODGOVORI VOLIVCEM STR. 5 ODLOK 0 DAVKIH STR. 6-7 RAZGOVOR Z ZVEZNO STR. 8 POSLANKO Dolčani niso sprejeli proračuna DOlu ni drugih pogojev za šport kot naravnih. Razvito je smuča rstvo, vse ostalo po spi oziroma se ne more razvijati. Občani so imeli nadalje veliko pomislekov prots 30 milijonom, ki jih je finančni načrt mestnega sveta predvideval za nogomet. Primerjali so teh trideset milijonov namenjenih Olimpiji s sredstvi, ki jih dobi na primer dolski Partizan, ki ima v svojih vrstah tudi jugoslovanske prvake. Predlog proračuna Je bil letos sprejet na vseh zborih volivcev razen na zboru volivcev v Dolu. Tu so občani potlej, ko so proračun dodobra prediskutlrali, predlagali, da ga ne bodo sprejeli. In ko so glasovali, ali naj proračun sprejmejo ali zavrnejo, so ga zavrnili oziroma ga niso sprejeli. Zato tudi Fani Prebil, odbornica Iz Dola, na seji občinske skupščine, ob sprejemanju proračuna ni dvignila roke, da bi ga potrdila, marveč se je glasovanja vzdržala. Zastopala je svoje viiivce, volivci pa, kot že rečeno, proračuna niso sprejeli. Zakaj? V razgovoru nam je Fani Prebil takole pojasnila: »Na lanskoletnem 'zboru, ko smo pregledovali lanske uspe. he, smo predlagali, da naj nam občinska skupščina pomaga pri ureditvi trgovine in telovadnice. Lani smo dobili ambulanto, dvoje iz hlevov predelanih stanovanj za učitelje, plačan je bil idejni na-črt za telovadnico, skozi naselje je bila urejena razsvetljava. Zato letos niti nismo pričakovali da bo naša trgovina že dograjena. Menili pa smo, da notno tudi letos dobili vsaj nekaj, vsaj načrte ali lokacijo za trgovino. Volivci so na zboru negodovali največ prav zaradi trgovine, že pred dvema letoma so nas namreč obvestili, da je cel postopek že v teku. No, nazadnje smo ugotovili, da so to le prazne besede. Nihče se sploh ni zmenii za našo trgovino. Prosili smo zavod za urbanizem in dobili privoljenje za gradnjo, občinska skupščina pa bi morala določiti lokacijo. Prosili smo tudi za skupen sestanek s predstavniki Prehrane, občine in PTT podjetja, menili smo namreč, da bi bila Ob trgovini tudi javna govorilnica. No, do sestanka še vedno ni prišlo, lokacija še ni določena, ljudje v Dolu pa so razburjeni. Sedanja trgovina je namreč v privatni stavbi, v enem samem prostoru brez skladišč. Prav tako je s telovadnico. Lani je občinska skupščina namenila za načrte tri milijone dinarjev. Sredi leta smo izvedeli, da lahko namenjeni denar uporabimo. Projektantu šole smo takoj naročili, naj izdela načrt In res ga je izdelal, vendar samo idejnega. Za zaddalni načrt pa ni bito denarja, tega smo želeli dobiti letos. Že toliko let govorimo o telovadnici, dolski Partizan je brez prostorov, pa učenci nimajo kje telovaditi Zato ker ni telovadnice, v Nadalje je zbor volivcev zahteval, da se prihodnjega zbora udeleži tudi uradni predstavnik občine. Razumeti je treba, da Je bila lani in je še letos na našem področju arondhcija in da imajo ljudje občutek, da se jim le jemlje in nič ne daje. Ne zdi se mi prav niti to, da naši predlogi niso bili nikjer niti omenjeni, oziroma nismo dobili nobenih zadovio-Ijivih odgovorov. Ni denarja ne more biti odgovor, ko vemo, da ga je 2.6 milijarde. In občani tod niso imeli letos nobenih posebnih želja, s petimi milijoni bi se dalo vsaj pokazati, da Dol spada pod bežigrajsko občino. Ljudje se tudi razburjajo, očit |. Lju delajo v Jubu pa vedo pove-datj, da daje JUB družbi letno 300 milijonov din. Torej le nismo tako pasivni. Začudilo nas je tudi to, po. sebno ljudi, ki delajo v Jubu, da Je v pismu delovnim organizacijam, ki govori o združevanju sredstev, navedena NADAU. NA 3. STRANI ker pada večen očitek, da smo pasiven kraj. Ljudje, ki ČESTITAMO K DNEVI) ŽENA -I tuMM hm—■»Murii ri'i Miam« MLADINCI IZ DOLA - DRŽAVNI PRVAKI Na letošnjem državnem prvenstvu v smučanju so v štafeti mlajših mladincev ves čas vodili tekmovalci s štartno številko 8. Prvi so prispeli na cilj in osvojili naslov državnih prvakov. To so bili mladinci iz Dola: Tone Premo-že, Slavko Premože in Tone Kunst. »Pozimi treniramo vsak dan po dve uri, so nam pripovedovali, ko smo jih poiskali po smučarskem tekmovanju v Dolu zadnjo nedeljo februarja. Pripravljamo se tudi poleti, še bolj intenzivno pa Jeseni, ko približno štirikrat na teden tečemo po gozdovih. V žabi jaku na državnem prvenstvu nas je sprva skrbelo, ker nismo bili navajeni na višino. Proge so bile namreč speljane na nadmorski višini 1.400 metrov. Najhujši tekmeci so nam bili tekmovalci Triglava in Fužinarja. Več kot 1.500 gledalcev je vsak dan spremljalo tekmovanje. Nasploh se bomo tekmovanja v Črni gori še radi spominjali.« e »Na Črnuče vozijo avtobusi« Na pismo bralca J. J., ki sprašuje, zakaj na Črnuče kljub trolejbusni napeljavi vozijo avtobusi, odgovarja prometno podjetje Ljubljana transport: V mestnem prometu v Ljubljani imamo danes 38 trolejbusov, vendar niso nikoli vsi v prometu zaradi rednega vzdrževanja, okvar itd. Posebno veliko je takih izpadov v zimskem času, ko nam zaradi soljenih in mokrih cest pregorevajo kompresorji, zaradi ledu na postajališčih pa imamo pogoste okvare na diferencialih. Po zimskem voznem redu, ki je sedaj v veljavi, pa bi v prometnih konicah morali imeti na trolejbusnih progah v prometu 48 trolejbusov. Ker zimski čas za trolejbuse poleg navedenih pogostih okvar ni najugodnejši tudi zaradi vedno pogostejših izpadov električnega toka, smo skušali promet urediti na ta način, da smo na tro-lejbusne linije dali v promet tudi avtobuse. S tem smo dosegli manjšo obremenitev naših napajalnih postaj in s tem redkejše izpade toka, poleg tega pa dosegli pogostejše intervale na teh linijah. Tudi v primerih izpada električne energije ne zastane naenkrat ^es promet, ker avtobusi vsaj do neke mere na-domeste trolejbuse, četudi se čas prevoza potnikov nujno zavleče. Bistveno izboljšanje se bo na trolejbusnih linijati pokazalo šele v jeseni prihodnjega leta, ko bomo dobili 12 novih, že naročenih trolejbusov.« »Preveč ovinkov« Za odgovor na pismo bralca š. J., ki sprašuje, kako bo s podaljškom Topniške ulice mimo Savskega naselja na Smartinsko cesto, smo naprosili strokovno skupino za komunalo, gradbeništvo in urbanizem občinske skupščine: »Ugotovitve člankarja so povsem tehnično in prometno pravilno pojmovane in utemeljene. Kot je razvidno iz vsebine članka je istemu predlogu v bistvu že zadoščeno z zazidalnim načrtom »južnega dela Savskega naselja«, ki že v celoti upošteva idejno rešitev podaljška Topniške ulice na šmartinski podvoz. S tem odpade skrb Odločitev v Savskem naselju GARAŽE• ZA IIM PROTI iz prometno varnostnih vidikov in morda tudi vidikov »vedute« vzdolž omenjenega podaljška komunikacije preko novega naselja. Skrb na tem mestu je sicer utemeljena, vendar spričo podane urbanistične rešitve povsem odveč.« »Rumena nevarnost na Ježici« V odgovor na pismo bralca M. P., ki želi izvedeti kdaj bodo rekonstruirali Titovo cesto na Ježici, nam je strokovna služba za komunalo, gradbeništvo in urbanizem posredovala tole: »Cesta I. reda, ki poteka skozi strnjeno naselje, je spričo izredno gostega prometa, glede spodnjega ustroja in širine vozišča ter brez kolesarske steze in odgovarjajoče širine pločnika, resnično nevarna in skrajno nesodobna prometna žila. Občinska skupščina ne more postaviti določenega roka za pričetek rekonstrukcije ceste ker nima osnove za zagotovitev finančnih sredstev v svojem družbenem planu. Skrb za urejanje avtocest, hitrih cest itd. je dejansko v pristojnosti višjih forumov, kot je to regulirano z republiškim predpisom.« * Povprašali smo se na Skupnosti cestnih podjetij SRS kjer so nam pojasnili, aa je rekonstrukcija Titove ceste na Ježici najtesneje povezana z gradnjo hitrih avtomobilskih cest, to sta na severnem koncu Ljubljane štajerska in gorenjska avtomobilska cesta. Rekonstrukcije Titove ceste ni mogoče obravnavati ločeno od pro- jekiiranm novm avtomobilskih cest, ki naj bi jih v prihodnosti zgradili. Titova cesta bo potlej dobila novo vlogo kot hitra mestna cesta, tranzitni promet pa bo tekel po drugih cestah. Delna rekonstrukcija Titove ceste ne pride, v poštev, nasploh pa bo ureditev te prometne žile terjala veliko denarja, saj bo treba porušiti precej hiš, zraven pa še cesto speljati preko železniške proge. Kdaj bo do teh gradenj prišlo je težko Na vsakem zboru volivcev občani sprašujejo kako je z gradnjo garaž v Savskem naselju. Nekateri so za to, da je potrebno garaže čimpreje zgraditi, drugi zopet nasprotujejo, češ da bo naselje izgubilo svojo podobo in bodo garaže motile tiste stanovalce, ki nimajo avtomobilov. Svet stanovanjske skupnosti se je od vsega začetka zavedal teh nasprotij, zato je v želji, da ustreže občanom, prepustil strokovnjakom, da sistematično rešijo to vprašanje. Zato so bile potrebne obširne študije pa tudi razprave na raznih nivojih, ki so končno privedle do načrta gradnje garaž po zamisli Urbanističnega inštituta Slovenije. Po tem osnutku naj bi garaže predstavljale del zunanje ureditve naselja, ga praktično in estet- zagotavljati zlasti še spričo, sko dopolnjevale ter pro-skromnih finančnih sredstev, metno razbremenjevale. namenjenih za gradnjo cest. Vsled tehtnosti tega pro- Zasebne turistične sobe V občini Bežigrad je posebna komisija v začetku leta 1964 ponovno predlagala in kategorizirala sobe v domovih in pri zasebnikih, ki nudijo prenočišča turistom. Zadovoljivo šteivilo vseh ležišč — 825 — ki so na voljo turistom v poletnih mesecih (le nekaj zasebnikov oddaja sobe skozi vse leto) je omogočilo v letu 1964 doslej rekordno število nočitev — 36.745, od tega 15.111 nočitev tujih gostov. Od navedenega števila je avto-camp beležil 8 600 tujih nočitev. Znano je, da motorizirani tuji turisti — teh je največ — iščejo pri nas predvsem avto-campe in zasebne sobe, kjer se, zaradi gostoljubnosti do-mačinov udobno počutijo. Zato so v vseh turističnih kra. jih avtocampi in zasebne turistične sobe važno dopolnilo in nadomestilo za hotele. Na našem območju smo imeli od 1 maja 1964 prijavljenih 20 zasebnih sob s 40 ležišči ter z 20 odst. zasedbo. To je dokaj ugodno, če upoštevamo, da večina zasebnikov oddaja sobe le v poletnih mesecih in da smo reoepcijsko službo prenesli od Kompasa (zaradi pomanjkljivega posta, vanja) Turističnemu biroju. O tem je potrebno interesenta na novo informirati. Ugodni pogoji za najemanje kreditov za preureditev sob in novi predpisi, ki dopuščajo lastnikom turističnih sob, dla lahko nudijo svOjlm gostom tudi hrano, predstavljajo nov vir dohodkov za gospodinje Zato pričakujemo, da bomo letos sprejeli znatno več pri-jav zasebnikov, ki so pripravljeni oddajati sobe turistom, (tudi v zimskih mesecih), Prav tako pričakujemo, da si bodo uredili tujske sobe tu-dl lastniki manjših, gostišč, za katere Je novi zakon o gostinstvu prav tako ugoden. Vse informacije v zvezi s tem dobite pri Turističnem društvu Ljubljana -Bežigrad, Vojkova 1, tel, 31-344. jekta se je svet skupnosti odločil, da bo prj pristojnih organih uredil vse potrebno in preskrbel odločbe za gradnjo ter jih posredoval občanom v odločitev ali se bodo garaže gradile ali ne. Svet ima namen predvidene lokacije razdeliti posameznim skupinam hiš, ki naj se v navzočnosti vseh stanovalcev izrečejo ali bodo na predvidenih lokacijah gradili ali pa opustili gradnjo in še naprej parkirali pred zgradbami. Jasno je, da predvideno število garaž ne bo moglo v celotj rešiti potreb, vsekakor pa ureditev tega načrta predstavlja veliko razbremenitev na najbolj kritičnih mestih: pred stolpnicami, ob Linhartovi cesti, Šmartinski cesti in ob cesti Luize Pesjakove, V zvezi s pripravami za gradnjo garaž so že izdali lokacijske odločbe in uporabno dovoljenje, izvršili so tudi zakoličenje, kar pa ne posega v pravice samo-odločanja občanov, ki jim bodo pravočasno obrazložili celotno zamisel, pred-no bodo o njej odločili. Zato so lahko tisti, ki želijo garaže, kot tisti, ki jim nasprotujejo, prepričani, da si krajevna skupnost prizadeva predvsem ustreči njihovim željam, zadnjo besedo pk bodo izrekli občani sami. Milan Gerželj, novi predsednik obč. sindikalnega sveta V začetku marca so za novega predsednika občinskega sindikalnega sveta Lju-bljana-Bežigrad izvolili Milana Gerželja. Milan Gerželj je diplomiral na višji upravni soli. zadnja leta Je bil sekretar investicijske grupe pri skupnosti železniških podjetij Ljubljana. Vrsto let j*- bil funkcionar v Zvezi imamne ter tudi član Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije. lioseaanjt predsednik občinskega sindikalnega sveta ing. Janez Rcjic '<■ -'dšcl na novo službeno dolžnost. Seminar Turističnega društva Turistično društvo Bežigrad bo v začetku aprila priredilo tridnevni večerni seminar za delavce v gostinstvu, trgovini, prometu in servisnih službah ter za zasebnike, ki oddajajo turistične sobe. Seminar bo brezplačen. Na koncu bodo udeleženci seminarja dobili turistično propagandno in informacijsko gradivo za območje mesta Ljubljane in okolice. Iz vsake delovne organizacije navedenih področij naj bi se seminarja udeležili po en zaposlen. Prijave pošljite Turističnemu društvu Bežigrad, Vojkova 1, najpozneje do 20. marca 1965. E RAZGOVOR ZA ZBOR OBČANOV :: S I Douski smučarji so se uivtrstili v jugoslo-vansiko smučarsko elito že lani, nič manj uspešni pia niso bili letos, ko je mladinska štafeta iz Dola osvo. jiliia državno prvenstvo. V Dolu trenirajo mladinci in člani pod oferikjem Partizana, ki nima nobenih zaprtih prosto,rov. Zato lahko goui le tiste športne zvrsti, ki se dajo tre-niirati ppd milim nebom. Seveda pa ta težava ni jedro njihovega uspeha. Več lahko pripišemo tetomovalcem samim, še več pa vnetemu tajniku Partizana in trenerju ijubite-Djev opojnih snežnih belin, Jožetu Jermanu. — Čemu pripisujete velike uspehe vaših varovancev? 1 — Predvsem norve-( | škemu načinu trenin-' , ga, to je wštos« trenin-S ea. — Ali lahko na kratko opišete ta trening? — Gre predvsem za | to, da tekmovalci tre-| nirajo enkrat več, dru-| gič manij. Tako na pri-| mer prvi teden treni-| rajo tako, da dosežejo 1 maksimum, nato je na i vrsti umirjen, dažji | trening, tretji teden pa g tekmujejo. Seveda pa gf se ti treningi vrše škofi zi vse leto. Poleti v J gozdu, pozimi na sne-1 gu. Poleti dvakrat na 1 teden, jeseni štirikrat, pozimi vsak dam. — Zakaj dolski Par. 1 tizan nima v svojih ■ ~-r vrstah tudi tekmovalk? — V teku na smučeh res nimamo nobene tekmovalke. Ta šport je prvič za dekleta pretežek, drugič pa je b dekleti tako, da so navadno dobre mladinke, ko pa bi morale tekmovati kot članice pa so v službi, so zaljubijo itd- in na njih ni več moč računati- — Kaj pripravljate ra drugo leto? . — Želim, da bi naše mladince tako izpopolnil, da bi lahko odšli na olimpijado v Grenoble. Verjetno so to le sanje, vendar, cilij je ic. — Kako to, da ste postali trener? — Sam sem dolga Beta tekmoval, potlej pa sem začel svoije Sanjanje posredovati mladini. — Zakaj ima mladina v Dolu prav s smučanjem toliko uspeha, veliko manj pa z ostalimi športi? — Poleti morajo delati m polju in ni časa za šport. Pozimi pa |e kmečkega defla manj in takrat fantje kar radi smučajo. — Kdo vas je seznanil s trenerskim delom? — Največkrat uporabljam lastne Izkušnje, veliko sem brat knjig, razen tega p« sem bil tudi na dveh seminarjih, kjer so nas o tem poučili. — Vaš največji osebni uspeh? — Peto mesto na državnem prvenstvu leta 1947 in tretje mesto aa republiškem prvenstvu v teku leta 1948. ’ i J. VETROVEC II^^MIIIIIllMW■IIIIIIIlyl»lllllllllll!lllll|ll!ll'|l'',ll|ffll,ll,*^ PRORAČUN ZA L.1965 SPREJET PREGLED dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Ljubljana-Bcžigrad za leto 1965 Dohodki „ Skupaj Prispevki 1,917.100 Davki 647.500 Takse 40.000 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 5 S00 Dohodki organov in razni drugi dohodki 15.000 Prenesena sredstva 6.000 SKUPAJ 2,631.100 i v 000 din Razpored dohodkov Skupaj Dejavnost šol 1,197.000 Znanstvena in kultumo-prosvetna dejavnost 33.000 Socialno skrbstvo 125.700 Zdravstveno varstvo 31.000 Komunalna dejavnost 130.500 Delo državnih organov 294.270 Financiranje Mestnega sveta 270.500 Dejavnost krajevnih skupnosti 30.000 Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev 46.220 Negospodarske investicije 193.352 Gospodarski posegi 90.628 Vlaganje v rezervni sklad 26.099 Gospodarske investicije 92.130 Nerazporejeni dohodki (tekoča) proračunska rezerva) 70.701 SKUPAJ 2,631.100 Znanstvena in kulturno-prosvetna dejavnost 33 milijonov Za vzdrževanje kulturnih spomenikov je namenjenih lCen- Stupar« 8 milijonov, ^ pred vojaško vzgojo 6 mi-11 Jonov, za skupno financirali6 Zavoda za spomeniško ^•stvo Ljubljana 1,3 miljo-jjs ter za časopis »Zbor ob-Catw,v« 3 milijone dinarjev. Zdravstveno varstvo 31 milijonov Za zdravljenje nepremožnih oseb je predvidenih 7 milijonov dinarjev, za prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov 1,5 milijona, za plačilo storitev zdravstvene preventive 5,2 milijona, za sanitarno inšpekcijo 2,15 milijona, za skupno financiranje Zdravstvenega centra Ljubljana 5,15 milijona, za počitniška letovanja 8,7 milijona, za nego bolnika na domu 800.000 dinarjev ter za zdravstveno prosvetljevanje 500 tisoč dinarjev. žašče te ceste s Titovo cesto pri gostiini Kačič so zdaj izdelani vsi načrti. Uredili bodo tudi Ulico Pohorskega bataljona ter Ulico prvoborcev v Stožicah. Vse ostale ulice bodo urejevali po prioritet -nih programih, krajevnih skupnosti. Vendar pri tem ne bi gledali -e na lokalne potrebe vse občine s tem, da bi urejevali ceste in ulice od središča občine proti severu ter vse važnejše ulice, ki se navezujejo na osrednjo magistralo — Titovo cesto. Sredstva komunalnega sklada, ki so namenska, bodo porabili po prioritetnih pro. gramih krajevnih skupnosti. za urejanje premoženjsko pravnih zadev 150.000, za izračun katastrskega dohodka 1,45 milijona ter za prenu-meracijo parcelnih številk en milijon dinarjev. Zavod za administrativno in finančno poslovanje hišnih svetov Bežigrad bo dobil 1,5 milijona dinarjev, skupno financiranje matične službe velja 1,6 milijona, skupno financiranje občinskega sodišča II Ljubljana 21,12 milijona, skupno finaciranje Javnega tožilstva Ljubljana 2,45 milijona ter skupno financiranje javnega pravobranilstva Ljubljana en milijon dinarjev. Financiranje krajevnih skupnosti 30 milijonov Za dotacije krajevnim skupnostim, ki so z ukinitvijo servisov izgubile poglavitni vir dohodkov, je predvidenih v občinskem proračunu 30 milijonov dinarjev. Družbeno-politične organizacije in društva 46,22 milijona Občinski odbor SZDL bo prejel 9 milijonov dinarjev, občinski komite ZKS 1,62 milijona. Občinski komite Zveze mladine 3 milijone. Združenje borcev NOV 6 milijonov, občinska zveza prijateljev mladine 2,6 milijona, občinski odbor Rdečega križa 2 milijona, Društvo upo- premije za mleko 17 milijonov, za zdravstveno zaščito živali 200 000 dinarjev, poljedelstvo in zaščito rastlin 200.000, povračilo za vozovnice dijakov 400.000, za časopis »Občan« 328.000 tetr ljubljanski dnevnik 2 milijona dinarjev. Negospodarske investicije 193 milijonov Anuitete za zdravstveni dom znašajo 55,327 milijona, anuitete za stanovanja 23,233 milijona, anuitete za šole 10,33 milijona ter ostale anuitete Mestne hranilnice 41,962 milijona dinarjev. Prispevek za stanovanja prosvetnih delavcev znaša 15 milijonov dinarjev, za vodovod Črnuče 4 milijone, za gradnjo ljubljanske bolnišnice 26,5 milijona, za opremo uprave 3 milijone ter za počitniško bazo 14 milijonov dinarjev. Gospodarske investicije 92,13 milijona Anuitete za obrtniški center znašajo 4,161 milijona dinarjev, anuitete za rekreacijski center Ježica pa 2,969 milijona dinarjev. V medobčinski cestni sklad pa bo šlo 85 milijonov dinarjev. Bežigrad, februarja — Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki po razpravi, ki je trajala skoraj štiri ure, sprejeli letošnji družbeni plan in proračun bežigrajske občine. 2,b milijarde dinarjev dohodkov v občinskem proračunu ne bo zadostovalo, da bi rešili vse težave družbenih služb v občini. Tako v proračunu ni denarja za nove vzgojnovarstvene ustanove, za novo šolo in začetek gradnje družbene prehrane. Kulturno prosvetna dejav-h°st v naši občini je precej "azgibana; deluje sodem kul-tumo-prosvetnih društev, od imajo štiri društva ^j'0)6 knjižnice, tri društva » svoje kinematografe. Na NOn**11 ^ umjeH muzej Pomembna vloga pri •^voju kulituirao-prosvetne Javnosti pripada knjižnici, 'la je sicer dobila primer. wmi>rc>store ^ Titovi cesti, j. aar Pa spričo skromnih sredstev ne more ■'ati dovolj novih knjig. ^ocialno skrbstvo milijona 5 ^.is^^alne podpore bo šlo ™%>no.v dinarjev, za o«kr- *UlivfJ^J'aSliih v domovih 15 'toletmh ’ 28 askr'bnlne mlajema , V zavocUh 21.5 mili-VojtJ ^ Porooč družini za lo r^lli?tToik in vzgojno de-Pomoč bn'0 8 milijonov, za NOB ter otT0-jttia » ^ bMoev 27.5 mlli-1,2 ' iu. “ategorizacijo otrok za sSf?* dinarjev, Zavod dalo bo dobil 21 ^'25; ‘UtVarjev- Kmjovne aihern delo na soci- ha, ko^u) 21-8 Jone borced^atek ^ “»Posle- hiormu ^dovolj sredstev so njen »esek, name. 10 ha s ^'.ne Podpore, od ,mt-lJonov dinarjev, km 4.i«. Zto name- -ia^S mm?6 POdPom. od Phw mmionov dinarjev, lcn'eto(m tudi preživnine Primere v padpore m n°<™ ^ sredKt„V Proračimu tudi do ivv.-.rT. ** Primer, da bo-v'Odih. ^' osk:rbnine v za- Zdravstveni dom, ki jie bil dograjen umi, bo letos v celoti služil svojemu ramenu. Za nemoteno delo bodo potrebovali še inventar, inštru-mentarij in drugo opremo, vendar bo za to zdravstveni dom angažiral lastna sredstva. Urediti bo potrebno tudi okolico doma. \ Komunalna dejavnost 130,5 milijona Za vzdrževanje kanalizacije bodo porabili 4,5 milijona dinarjev, za čiščenje cest in ulic (podjetje »Snaga«) 35 mikijonov, za javno razsvetljavo 24 milijonov, za parke in nasade 8 milijonov, m geodetska dela, študije in programe 17 milijonov, za nadzor gradenj 500.000 dinarjev, za skupno financiranje Zavo-da za kataster in izmero zemljišč Ljubljana 6 miilijio-mov dinarjev, za posebna dela tega zavoda 2 milijona, občinska gasilska zveza bo dobila 4 nvlijorne in požarnovarnostne komisije 500.000 dinarjev, za skupno financiranje ljubljanske poklicne gasilske brigade bo šlo 23 milijonov za natečaje pa 6 milijonov d'narjev. Za komunalno dejavnost je letos namenjenih skupno 687 milijonov dinarjev. V proračunu Je zagotovljenih vsega 200 milijonov dinarjev, komunalni sklad bo razpo- ' lagal s 400 milijoni, cestni sklad pa s 87 milijoni dinarjev Proračunska sredstva bodo porabili zlasti za ureditev cest- Asfaltirali bodo Tomačevsko cesto do Sbožic, cesto iz Dola proti Domžalam ter Bežigrajsko cesto. Za krt- Deio državnih organov 294,27 milijona Finančni načrt uprave terja 240 milijonov dinarjev, v sklad skupne porabe uprave bo šlo 1,5 milijona, za osebne izdatke za voljene organe 7 milljiomov, za stroške skupščine in komisij je predvidenih 4,7 milijona, za stroške gostoljubja 1,8 milijona, za službene objave en milijon, za potne in selitvene stroške 500.000 dinarjev, za civilno zaščito 1,5 milijona, komisijo za prometno varnost en milijon, komisijo za delovna razmerja 300.000, za stroške pri zamenjavi osebnih izkaznic je predvidenih 50.0000 dinarjev, ra izvedbo volitev 3 milijone, za označevanje naselij, ulic in hiš 300.000, za preglede in revizije 900 000, milijonov, občinska zveza kul. tumo-prosvetnth organizacij 7,5 milijona, Turistično društvo Bežigrad en milijon, zveza Slepih Ljubljana 600.000 ter zveza gluhih Ljubljana 500.000 dinarjev. Proračunsko rezerva 50,7 milijona Proračunsko rezervo so sprva določili v višini 70 milijonov dinarjev, vendar je občanska skupščina na zadnji seji sklenila, da se 20 milijonov dinarjev iz rezerve nameni dodatno za gradnjo stanovanj za borce NOB. Gospodarski posegi 90 milijonov Za vzdrževanje cest bo šlo 70,5 milijona dinarjev, za Izvoza za 6,5 milijona dolarjev Nadaljevanje s 1. strani Bo obsegu je še vedno največji .izvoznik »Adria avio-promet«, ki svojo dejavnost skoraj izključno opravlja na tujem- Glede na odnos med proizvodnjo in količino, ki je namenjena za izvoz, se bo letos lepo uveljavil TOPS, ki je lani izvozL le 3,9 odst. svoje proizvodnje, letos pa se je namenil izvoziti kar 17,4 odstotka proizvodnje. Precejšen napredek je opazen tudi pri Tovarni kovinske galanterije, ki povečuje delež izvoza od 19,5 na 24,3 odstotka proizvodnje. Belinka pa je približala izvoz že skorajda polovici svoje proizvodnje. Miedtem ko je še lani izvozila 21,3 odst. svoje proizvodnje, bo l«tos izvo-zua že 41,4 odst. Za Belini«) ne zaostajajo, temveč še prednjačijo Modna oblačila, ki pilam rajo, da bodo letos Dolčani niso sprejeli proračuna Nadaljevanje s 1. strani cela vrsta šolskih objektov, telovadnica v Dolu tli niti omenjena. Kot da sploh nismo nič predlagali. V Jubu so pripravljeni prispevati en odstotek za financiranje potreb družbenih služb, vendar s pogojem, da je dena^namenjen za gradnjo dolske telovadnico. Se več, pripravljeni so prispevati več kot 1.5 milijona, kolikor znese prispevek v združevanju sredstev, vendar s pogojem, da se ves denar porabi za dolsko telovadnico« Da bo slika popolna naj povemo, da je v letošnjem planu predvidena ureditev ceste Jz Dola do Ihana. izvozila na tuji trg 46,9 odst. svoje proizvodnje, medtem ko so lani prodali na tuji trg 18,8 odst. proizvodnje. Tuba, ki je lani šele začela izvažati in je izvozila le 0,5 odst. svojih izdelkov je letos predvidela 14,5 odst- svojih proizvodov za tuji trg. Manjša povečanja so planirali tudi v Jubu, Elmi, Edilitu in drugod. Kljub občutnemu povečanju izvoza pa se bo letos razmerje med uvozom in izvozom poslabšalo. Medtem ko so lani bežigrajska podjetja izvozila 68 odst. več kot pa uvozila, se bo letos ta odstotek znižal na 59 odst. Omeniti velja tudi to, da gre večina izvoza, to je 76 odst. od celokupnega izvoza, na področja s konvertibilno valuto- J- Priglasitev sečnje lesa Gozdni obrat njubljana-Poljc obvešča vse gozdne posestnike, da priglasijo sečnjo lesa za leto 1965/66 na območju obrata v dneh od 10. marca do 10. aprila 1965 in sicer: NA ČRNUČAH: vsak torek od 8. ure do 10. ure pri KZ Črnuče in pri krajevnem uradu Črnuče. \ V DOLSKEM: vsako sre-od 8. ure do 10. ure' pri KZ Polje. V POLJU: vsak dan od 7. ure do 14. ure pri gozdnem obratu Ljubljana-Poljc (poleg Glasbene šole v Polju). ZA BEŽIGRADOM: pone-deljek od 8. ure do 12. ure, sreda od 8. — 12. ure in od 15. — 17. ure, petek od 8. — 12. ure pri Skupščini občine l-dubljana-Bezigrad, sprejemna pisarna, I. trakt Parmova 33. [Naknadne priglasitve ne bomo upoštevan. Z JAVNE TRIBUNE-Z JAVNE TRIBUNE - Z JAVNE TRIBUNE-Z JAVNE TRIBUNE-Z JAVNE TRIBUNE- ZMAGO HRUŠEVAR, direktor Agrokombinata: — Mislim, da je vsem kolikor toliko znano, kaj mislimo napraviti na tem arondiranem območju. Mi smo sicer prvotno mislili na tem kompleksu najprej meliorirati nekatere predele. Vi sami dobro veste, da so tu ob Savi relativno revna tla, vendar smo ugotovili, da bi pri melioraciji tega področja porabili preveč denarja, zato smo se odločili za drugačno varianto. To zemljo bomo torej intenzivno gnojili in spremenili v pašnike, v čredinske pašnike. Mislim, da poznate ta pojem čredinskega pašnika, na katerih bomo prav tako intenzivno izkoriščali zemljo. V programu imamo, da bi tu v I. fazi pasli okrog 600 do 800 krav rejnic za teleta. Vse to smo pojasnili že občini, da želimo iti na proizvodnjo telet, ker imamo dovolj pitališčnih kapacitet. Rabimo dosti krav, ki bi nam dajala teleta. Rad bi spregovoril, kako mislimo v tej smeri sodelovati z individualnimi kmeti, ker je tudi tu naš interes. Torej mi smo od prvotne zamisli zares odstopili, to je o melioraciji teh površin in gradnje farm za mleko. Želimo iti na proizvodnjo krav rejnic za proizvodnjo telet. Po naših računih bomo na tem področju na ta način še bolj intenzivno izkoriščali zemljo kot bi jo sicer po prvotnem načrtu. Kljub temu bomo seveda le opravili manjše melioracije, morda bomo morali odstraniti nekaj grmovja in redkega drevja, pa tudi sadnega drevja. V glavnem nameravamo to zemljo dobro gnojiti, ker imamo hlevskega gnoja dovolj in jo bomo tako najbolje aktivirali. Tako namreč mislimo izkoriščati arondirano območje v tej prehodni fazi. Za to fazo smo tudi izdelali izračune. Na ta način je možna produkcija, da dobimo tele ob kravi, ki je težko okrog 250 kg. Če torej računate na 800 krav problematičen. Sava tu večkrat poplavlja svoja bregova. Na desnem bregu Save smo že uredili takšen topolov nasad — na okrog 20 ha. To je namreč zelo perspektivna stvar, zlasti v tej situaciji, ko vsi dobro vemo, kako naši papirni industriji primanjkuje celuloznega lesa. Del tega kompleksa pa bomo seveda tudi odstopili drugim uporabnikom, ker ga ne bomo mogli uporabljati niti za enega niti za drugega izmed teh dveh namenov. Te predele bomo odstopili za rekreacijske namene, za kar smo se dogovorili z zavodom, ki naprej ureja vse potrebno. VSI PROBLEMI ŠE NISO REŠENI To bi bilo na kratko. Če dovolite, bi sedaj odgovoril še na nekaj vaših vprašanj. Na arondacijo smo se pripravljali dolgo časa. želeli smo jo čimbolje pripraviti, tako da bi se vedelo, do kje segajo naši interesi. Vse smo skušali uskladiti z občinskimi organi, imeli smo celo vrsto sestankov, na katerih so bili vsi prizadeti seznanjeni z arondacijo. Pri tako obsežni akciji brez dvoma nastajajo problemi, želimo, da se vsi ti problemi rešijo, in sicer tako, da bo zlasti prizadetim kmetom prav v danih ppgojih, in da bomo seveda to zemljo potem tudi pravilno aktivirali. Okrog vsega tega so nam šli zelo na roko odgovorni občinski organi, in mislim da je večina problemov okrog tega že rešenih. Vsi problemi prav gotovo s tem še niso rešeni, zlasti socialni. Pri tem nastopajo čisto osebni problemi posameznih ljudi, ki so prizadeti. Mi smo naši komisiji in našim ljudem na terenu povedali, da smo pripravljeni tiste kmete, ki so prizadeti zaradi arondacije, sprejeti k nam v službo. Tistim, ki jim je zemlja odpadla, smo pripravljeni nuditi tudi druge možnosti zaslužka, če le hočejo, želel Vprašajte naše kooperante, kako so zadovoljni in kakšno je sodelovanje z Agrokombinatom. Mi dajemo v kooperacijo krave, mi kupujemo živali za naše kooperante, da nam potem prodajo teleta. Kupujemo živali za pitanje in plačujemo prirastek. Ali pa svinje. Lahko jih dobite iz naše farme v Ihanu, stimulacija na prirastek. To velja za vse tiste individualne kmete, ki še imajo toliko lastne zemlje, da lahko prežive živino. Za vse ostale pa nudimo sodelovanje na kooperativni podlagi pri vzreji perutnine. Tu so še izredno velike možnosti, posebno pri kmetih, ki imajo neizkoriščena gospodarska poslopja. Mi jim nudimo piščance. To ni smešno, če vam povem, da je prav pri tej obliki kooperacije najboljši račun za individualnega proizvajalca. Tako so pokazale izkušnje, povprašajte ljudi, ki so se ukvarjali s piščanci. Pri nobeni drugi kooperaciji doslej kmetje niso našli tako dobre ra- Okrog Trzina je zares težko. Tam je bilo močvirje. Del tega močvirja je še ostal, del pa smo meliori-rali. Vsako leto dobimo tam več zemlje. Morda gre v Trzinu za hujši problem kot pa je na Ljubljanskem barju. Prepričan sem, da bomo tudi ta problem uspešno rešili in pridobili novo zemljo. Ko govorite, da slabo gospodarimo na svojih površinah, potem povejte, kje je bilo to pri nas in da to popravimo. Predpostavljam, da tudi nam kdaj pa kdaj spodleti. Preden zaključim, bi še rad izrazil željo, da v tej situaciji najdemo skupen jezik, ko je arondacija v zaključni fazi. Skupaj z osebnimi stiki rešujemo probleme, ki se odpirajo pred nami. Če je pa karkoli napak, povejte to jasno in glasno, da bomo skupaj reševali vse kar ni v redu. ARONDACIJA IN GRADBENA ZEMLJIŠČA V nadaljevanju razprave je direktor Agrokombinata Ne moremo pozabiti na človeka DOPOLDNE V DOLU in povprečno se teli 80%, potem to pomnožite z 250 kg, je to končni produkt s te površine, ki nam jo bo dal ta kompleks v prehodni fazi. Del zemljišča mislimo razen tega skupaj z gozdnim gospodarstvom in sekretariatom za kmetijstvo, ki je inicia-tor tega, spremeniti v topolove plantaže. Vi vsi dobro veste, da je v tem kotu več površin, kjer je tudi pašnik zelo bi, da se ob tem pogovorimo o kooperaciji. V članku, ki sem ga bral, vam moram povedati, da sem zelo prizadet, ker nam očitate, da nimamo nobenih interesov, da bi kmetom, ki so izgubili svojo zemljo, kakorkoli dati možnost drugega zaslužka. Dali smo predlog — mi iščemo kooperante — če hočete! Po izkušnjah s kooperacijo imamo interes, da jo močno razširimo. čunice kot prav pri piščancih. O tem se lahko, če hočete še pozneje, z vsakim posebej nadrobno in temeljito pomenimo. Vse to so skratka naši predlogi za kooperacijo. Nedvomno pa obstajajo tudi možnosti za zaposli tev na naših obratih. Tu so Zadobrova, Dolsko ali mesni kombinat. Povsod imamo široke možnosti, kjer si lahko pridemo nasproti pri vprašanjih materialne narave, še posebej kjer je nekdo prizadet. Seveda je najbolje, da za reševanje teh problemov-najdemo tesnejše individualne stike. Na naših obratih so nekdanji kmetje dobili mesta delovodij, zato ni nikakršnih ovir, češ kaj pa bodo z nami. ARONDACIJA JE DEJSTVO V tej arondaciji, ki jo obravnavamo kot dejstvo, so vsekakor velike možnosti za medsebojno sodelovanje, kakor sem omenil Strinjam se, da tudi nam včasih kaj ne gre tako dobro od rok kot 'nam bi moralo iti, toda poglejte samo desni breg Save: Veste kaj je bilo tam? Desni breg je v povprečju dal sedaj mnogo več kot pa je bilo to pred melioracijo. To vidimo, če primerjamo, kaj pridelamo sedaj na hektar in kaj smo pridelali tu včasih. Zmago Hruševar med drugim še posebej poudaril: —Bodite brez skrbi, če bi mi vedeli, da katerokoli zemljišče, to je travnik, njiva ali pašnik sodi pod gradbeni okoliš, bi ga takoj vrnili lastniku. Mi nimamo nobenega interesa, da bi prekupčevali z zemljo. Niti kvadratnega metra, niti enega samega kvadratnega metra zemlje še nismo prodali za kakršenkoli drug namen. Ta očitek, torej očitek v zvezi z gradbenimi zemljišči Je zato povsem neutemeljen. V načelu Je to povsem ne-osnovano, ker tudi ne moremo in ne smemo početi kaj takega, saj to je ven dar protizakonito. GOZD IN SADOVNJAK Inž. Polc: — Les na arondirani zemlji je in ostane last kmetov, vendar bo Agrokombinat ponekod imel zahteve, da kmetje ta les posekajo. Isto velja za sadno drevje. Prepuščamo ga v izkoriščanje kmetov. Ko bomo imeli pogoje, da ga kmetom odplačamo, potem bomo lahko zahtevali, da ga po potrebi od stranijo. MESO — MLEKO — Ali je rentabilno in preračunano, da bo Agrokombinat odstopil od pr- * < <' 'h* ~ - - C ‘ MS®*** - I- *; fr i ■ v- m f tr. o l [ ^f J 1 t -11 Sekretar za kmetijstvo JANEZ PEROVSEK je med drugim dejal: 0 »Popolnoma se strinjam z zahtevo kmetov. Vem, da preživninski sklad ni in ne more biti dokončna rešitev tega perečega vprašanja. Sklad za preživninsko varstvo je preveč negotova oblika, zato je potrebno kmc. tom čimpreje z zveznim zakonom zagotoviti dovolj veliko jamstvo, da bodo preskrbljeni do konca dni. • Mi se tega zaveda, mo, zato hočemo to tudi na vsak način doseči. Vendar stvari ne gredo tako hitro. Ne samo jaz, tudi drugi sc trudijo, da bi bili čimpreje sprejeti ustrezni zakoni, ki bi dajali kmetom tako garancijo, kakršno želijo oni sami in ml. votnega koncepta izkoriščanja arondiranih zemljišč ob Savi, to je da se bo preusmeril od proizvodnje krav rejnic za teleta? — je vprašal eden izmed pristojnih. — V Ljubljani nam bolj primanjkuje mesa kot pa mleka, je odgovoril eden izmed predstavnikov Agrokombinata. — Pri kmetih imamo na osnovi kooperacije sedaj sto krav, letos pa jih bomo oddali še 700 v to obliko medsebojnega sodelovanja, tako bomo laže, ceneje in hitreje prišli do zadostnih količin mleka. Računamo, da se bo število krav v kooperacijskem odnosu v dveh letih povzpelo na dva tisoč! Menda veste, da to mleko plaču- jemo više kot mlekarne, prav zato ker želimo pospeševati kooperacijske odnose kmet: Agrokombi- nat. Pri odkupnih cenah tega mleka gre za 7 dinarjev več pri litru mleka. Nazadnje je direktor Agrokombinata Zmago Hruševar pozval kmete, da bi se na drugem sestanku posebej pogovorili o kooperaciji in medsebojnem sodelovanju, kar so prisotni sprejeli. TEMELJITEJŠA POLITIČNA AKCIJA Za zaključek izredno vahne javne tribune, j® povzel besedo še sekretar občinskega komiteja Zp-JANEZ ŽELEZNIK, ki je posebej naglasil, da je treba vse nezadovoljivo rese' ne probleme v zvezi z arondacijo, obdelovanjem Agrokombinatove zemlJ®> preživninskim varstvom kmetov in socialnimi problemi okrog arondacij0 čimprej -temeljito pregledati, razčistiti, skratka rešiti. Posebej je naglasil, da arondacija ni in ne mor biti sama sebi namen, čeprav je ena izmed osnovnih zahtev socialističnega gospodarjenja na zeniU in v današnji fazi razvoj določeno dejstvo, ki se g" moramo zavedati, venam ne smemo ob tem zane mlarjati vseh vzporednm problemov, ki se odpiraj prav s podružbljanjem kmetijskih zemljišč. Zak»J osnovni namen arondacij je pridelati več in bolj > kot to lahko na zastar način pridelajo individum ni kmetje na razdrobljem** kosih zemlje. Kljub tej naši osnovo težnji po modernizacij kmetijske proizvodnje i ne smemo in ne moreo vzporedno s tem proceso pozabiti oziroma zanern jati človeka, ža 'tate ^ ga ustvarjamo oove boljše življenjske pot,0! Sekretarjeva so pristojni občani na ja ni tribuni »Zbora občano pozdravili z izredno c k lim odobravanjem. - . r\ A Il\lE ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - ARONDACIJA - ODGOVORI VOLIVCEM - ODGOVORI VOLIVCEM - ODGOVORI VOLIVCEM - ODGOVORI VOLIVCEM Posredujemo odgovore občinske skupščine no predloge in sklepe zborov volivcev, kjer so obravnavali družbeni plan in proračun občine. Krajevna skupnost Bežigrad Krajevna skupnost Boris Kidrič Stanovanja za borce NOB • Vprašanje stanovanj ZZB je izredno pereče in zato žc skup " • preteklega sklica kakor sedanjega posvetila temu ',-’3mu veliko pozor nost komisija za stanovanje ZB pri Izvršnem svetu * a-Ja, da je d letošnjega leta občinska skupščina Bežigrad namenila za stanovanje ZB od vseh občin v Sloveniji največ sredstev. Kljub temu mora skupščina občine zagotoviti po seznamu občinske komisije ZB v naslednjih {Iveh do treh letih sredstva za 98 upravičenih prosilcev. 20 stanovanj bo gotovih do konca te-Sa leta. Zato Je skupščina sklenila, da se njena proračunska — sicer skromna re-scrva zmanjša za 20,000.000 in nameni dodatno za razši-titev tega vprašanja. Kanalizacija v Hraniiniški ulici • Ta kanaliz"' ja Je stara, prizadeti naj se obrnejo na komunalno podjetje »Kanali-*acija« kot Je bilo že enemu Jušnemu svetu pojasnjeno, vodo je preprečiti s povratni-mi zasunki Ureditev Borutove ceste • Borutova cesta Je v pla-nu za redno vzdrževanje. Predlog za ojačanje javne razsvetljave je v družbenem Planu, o katerem bo še razpravljal svet za komunalne zadeve. Ureditev družbene prehrane • Samopostrežna restavrs aija po trenutnih predračt nih stane ca 850,000.000. Vse 1o visoka in Je bilo ze domenjeno, da bi sredstv kuhinjski del samopostrči 0 restavracije prispevala pc J^ezna podjetja In to v v ‘ni 350,000.000. Dočim bo ot splSlta sk-uPščiria mo pr vati za restavracijske prt b®re '1'.000.000 din. Koliko delavski sveti podjet ^oJ prispevek 35 strfti°n0V' 130 možno samop< ti restavracijo dokor' hem ^ 3 letih. V naspro 1>rimeru 'a bomo mor'. 'tiopostr«* tak° potrebne “ ba.še restavracije z ločen čas1*16 Pre'ožiti za d< rve^r?'^111 nove samopostre: naj ki , "''raclJe: 9000 obroko nih 1° dnevno pripravlja s tem n l0Vne organizacij žal n ' le, co in počitniške baze. Največja anuiteta 41 milijonov 962 tisoč din predstavlja odplačilo posojila 195 milijonov najetega pri Mestni hranilnici za Zdravstveni dom, otroške vrtce, zdravstveno kolonijo, šolo, Dom stanovanjske skupnosti in ceste. Krajevna skupnost Stožice Prispevek zvezi in republiki 0 S temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov je postavljeno načelo, da je vsak občan dolžan po sv<(ji gospodarski moči prispevati za materialne potrebe družbene skupnosti. Občani, ki ustvarjajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, to obvez-nos' izvršujejo s plačevanjem prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki je nadomestil prejšnji proračunski prispevek in dopolnilni proračunski prispevek. Proračunski prispevek je bil določen z zveznim predpisom v višini 15%, dopolnilni proračunski prispevek pa je lahko uvedla vsaka občina, in sicer do 15% proračunskega prispevka Iz osebnega dohodka. Ce je občina predpisala maksimalno stopnjo (občina Ljubljana Bežigrad jo je) je skupna dajatev predstavljala 17.25 odstotka osebnega dohodka. Osnovna značilnost novega sistema financiranja družbeno političnih skupnosti je samostojnost v predpisovanju prispevkov in davkov in samostojnost v razpolaganju s proračunskimi sredstvi. Zveza in republika sta s svojimi predpisi določili stopnji prispevka iz osebnega dohodka v višini 3% in 7.7%. Občina je določila stopnjo v višini razlike do dosedanje enotne stopnje s povišanjem 0125%. K temu sicer ni bila prisiljena odnosno ni bila omejena s predpisom, vendar je težnja, da se ne porušijo osnovna sorazmerja med osebnimi dohodki in sredstvi za sklade gospodarskih organizacij zahtevala tako rešitev. Zato občinski predpis določa stopnjo 6,8%. Zbir stopnje zveze, republike in občine torej znaša 17,5%. Razprava o tem, ali naj občina predpiše 6.8% ali 7.3%, odnosno skupno 18% je bila resna in dolgotrajna. Z rezultati delitve po novem sistemu so bili seznanjeni okrajni in republiški forumi, katerim so bUi predloženi dokazi o nujnih p 'tre-bab, ki jih ima občina Ljubljana Bežigrad kot izrazito stanovanjski predel Ljubljane. CestO' Stožice-Tomačevo 0 Predlog družbenega plana in proračuna za leto 1965 je, da se zveže oba odseka, to je Stožice s Tomačevim. Ureditev Zupanove, štembalove in Kadilnikove ulice 0 Predlog ureditev trikotnika Zupanove, Štembalove in Kadilnikove ulice bo obrav- naval svet za komunalne in stanovanjske zadeve. V kolikor bo svet ta predlog sprejel v plan se bo pristopilo k realizaciji. Odlaganje odpadkov v Tomačevskem gozdu 0 Opozorilne table, ki smo jih postavili v preteklem letu, ne koristijo mnogo, ker storilci vozijt odpadli material ponoči. Stvar bomo skušali urediti z —"mi LM. Predaja kruha in mleka v Stožicah 0 S komunalnim podjetjem Ljubljanske mlekarne je bil dor " naslednji sporazum; Živilski kombinat Žito je zgradil ob Šmartinski cesti sodobno pekarno. Ko bo ta pekama pričela obratovati s polno kapaciteto, bo Živilski kombinat Žito prepustil eno od sedanjih pekarn komunalnemu podjetju Ljubljanske mlekarne, ki pa bodo v ta lokal preselile slaščičarski obrat, katerega sedež je danes na Titovi 175. S tem pa bodo podani vsi pogoji za ureditev prodajalne kruha in mleka. Mlekarna na Titovi cesti 0 Po informacijah, ki smo jih utegnili dobiti v tako kratkem roku je bila ukinjena prodaja mleka v poslovalnici na Titovi 172 ob nedeljah z vednostjo in privoljenjem Mestnega sveta. Mestni svet je na podlagi poročila in analize Ljubljanskih mlekarn dovolil, da se nedoločeno število prodajaln opusti zaradi visokih režijskih stroškov. Ljubljanske mlekarne so dobile že več pritožb glede novega umika tega lokala. Kolektiv je sklenil, da bo to pomanjkljivost v najkrajšem času odpravil. Smatram, da so Ljubljanske mlekarne storile prekršek proti določilom odloka o najkrajšem poslovnem času in je p-otl njim uveden postopek. Oštevilčenje hiš 0 Zaradi pomanjkanja ustreznega materiala se je izdelava hišnih tablic — številk nekoliko zavlekla, tako da je uprava občine prejela tablice šele v začetku meseca februarja. Pribijanje hišnib tablic upravlja podjetje za vzdrževanje hiš Lj. Bežigrad, in so po njihovem zagotovilu do 3. marca 1965 na območju KS Stožice nabili vse hišne številke, razen dveh. Razkopani pločniki na Titovi cesti 0 Ko bodo vremenske prilike dopuščale bo strokovna skupina Skupščine občine Ljubljana Bežigrad naročila ustrezna vzdrževalna sredstva, to je popravilo prekopov na .stroške investitorja, to je podjetja za PTT promet. Lokacija za gradnjo lahke industrije 0 Po sklepu sveta za ur-bapizem je ic-ta sprejel sklep, da se zemljišče v katerem so že zaselki z individualno gradnjo in ob potrebi za novimi stanovanjskimi površinami spremeni namembnost vrstne gradnje. Lokacija za gradnjo obrtnih delavnic 0 Vodja strokovne službe je pojasnil vso problematiko na zboru volivcev v Stožicah v Osnovni šoli »Danile Kumar« vsem prisotnim obrtnikom in prizadetim interesentom za gradnjo obrtnih delavnic in lokalov. Krajevna skupnost Ježica Stanovanja za borce 0 Program Mestnega sveta obsega naloge, ki so skupnega pomena za vse ljubljanske občine. Letos je MS moral vključiti v svoj finančni načrt novo postavko: financiranje 50% izdatkov slovenskega narodnega gledališča (Drama in Opera) ostalib 50% daje republika. Do letošnjega leta je dve tretjini prispeval okraj in eno tretjino republika. Izdatki za ti dve instituciji znašajo 693,800.000 din (izdatki gledališča in filharmonije iz leta 1964 povečani za 10%). Razumljivo je, da so se zaradi tega povečale obveznosti ljubljanskih občin, katera sredstva predstavljajo edini vir Mestnega sveta. Delež občine Lj. Bežigrad je bil določen v višini 285,411.000 din. V proračunu pa je predviden znesek din 270,500.000 din, kar ustreza 12.5% dohodkov, ustvarjenih na območju mesta. Tolikšen del svojih »mest nih« dohodkov namreč mora prispevati vsaka ljubljanska občina, da se ustvari zadostna materialna baza za delo MS. Občina Lj. Bežigrad ustvarja na mestnem območju 89% vseh dohodkov (Ljubljana Center daje 12.5% od vseh dohodkov, ker je njen teritorij v celoti v območju mesta Ljubljane, to predstavlja v znesku samo 800,000.000 din, kar predstavlja v mestnem proračunu 50% vseh zbranih sredstev, ostalih 50 odst. pa prispevajo ostale štiri ljubljanske občine, kar je glede na njihove dohodke še vedno zelo velika vsota). Skrb za rešitev stanovanjskega vprašanja nezaposlenih borcev NOV je eno od prvih, ki ji skupščina občine skuša najti tudi zadovoljivo realizacijo v okviru svojih možnosti in s prispevkom republike, ki pa je žal do sedaj bil zelo skromen. Predsedstvo skupščine je pristojnim republiškim organom ponovno prikazalo težo tega problema, ki presega zmogljivosti občine. Občina Ljubljana Bežigrad je od svojih sredstev za gradnjo in nakup stanovanj do sedaj dodelila znatna sredstva predvsem za odplačila posojil, ki jih je najela za ta namen. Sredstva so v proračunu izkazana pod negospodarskimi investicijami v postavki anuitete za stanovanja. Poleg tega je skupščina ob sprejemanju letošnjega proračuna od rezerve namenila 20 milijonov din za stanovanja borcev. Ocenjevanje kmetijskih zemijišč 0 Zaradi zmanjšanih dohodkov zemljišč se posebne olajšave lahko priznavajo le * smislu člena 56. Zakona o prispevkih in davkih občanov pri raznih elementarnih nesrečah, če je bil katastrski dohodek zmanjšan za več kot 25% na posamezni parceli ter v smislu člena 57, — če so na temljiščih visokonapetostni daljnovodi. Te posebne olajšave se lahko priznajo na za-vezančevo prošnjo, ki jo je vložiti na pristojno skupščino. Katastrski dohodek pa se lahko spremeni tudi zaradi apremembe kultur. To pa se lahko upravlja s posebno vlogo na Zavod za izmero in kataster zemljišč. Razširitev Dečmanove ulice 0 Ce bo predlog plana za komunalno dejavnost upošteval razširitev Dcčmanove uii-že bo ulica urejena. NADALJ. NA 8. STRANI ODLOK O PRISPEVKU IN DAVKIH OBČANOV / Na podlagi 8. in 13. člena Zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SRS 8t. 37/209-64) 119. in 122. člena statuta občine je Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1965 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov ter njihovih stopnjah, ki se obračunavajo in plačujejo na območju občine Ljubljana-Bežigrad. I. SPLOSNE ODLOČBE 1. člen Na območju občine Ljubljana-Bežigrad se prispevki in davki obračunavajo in plačujejo po določbah temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SFRJ št. 32/64 in SRS št. 37/64) in tega odloka ter predpisih, ki bodo izdani na njihovi podlagi. 2. člen Prispevki se obračunavajo in plačujejo iz dohodka, ki je dosežen z osebnim delom občanov (osebni dohodek), davki pa iz dohodka občanov od premoženja, premoženjskih pravic in na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo ter dohodke, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih. ' 3. člen S prispevki in davki se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti in je vsak občan dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. II. PRISPEVKI 1. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja. 4. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja je proporcialna in znaša 6,8 % od brutto osebnih dohodkov. 5. člen Po 43. členu republiškega zakona se določajo pavšalne osnove za plačevanje pri- spevka od delovnega razmerja za naslednje kategorije zavezancev: > . 1. od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikov 35.000 din 2. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnem sektorju 20.000 din 3. od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah 25.000 din 4. od osebnih dohodkov oseb zaposlenih pri krajevni skupnosti 30.000 din 5. v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 30.000 din 6. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev 30.000 din Na te pavšalne osnove se uporabi stopnja 6,8 %. 2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. 6. člen Osnova za prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda je vrednost posekanega lesa in se določa po vrednostnih razredih od 1 ma takole: Vrednostni razred Iglavci ABC din Listavci ABC din C din I. 3.700 2.000 1.000 II. 3.300 1.700 800 III. 2.900 1.400 600 IV. 2.500 1.100 400 V. 2.100 800 200 VI. 1.700 500 — VII. 1.300 200 — VIII. 900 — — Vrednostne razrede določi občinska skupščina s posebno odločbo, katere si posamezniki lahko ogledajo pri referatu za gozdarstvo. Za določanje vrednostnih razredov se uporabljajo isti predpisi, po katerih se odmerja prispevek v gozdni sklad. 7. člen Stopnja prispevka na osebni dohodek iz gozda znaša 20 %. Ta prispevek se plača v istih rokih, kot prispevek od sečnje lesa iz gozdov. 8. člen Območje občine je razdeljeno na sledeče proizvodne okoliše: Prvi proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Brinje, Črnuče, Kapuc, predmestje, Peter I, Sp. šiška, Ježica, Stožice. Drugi proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Nadgorica, Podgorica, Beričevo, Dol. Tretji proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Kleče, Podgora. Proizvodni okoliši se bodo spremenili v kolikor se že določene meje ne dajo očrtati v mapnih listih geodetske uprave in se bodo spremembe naknadno izvršile. 9. člen Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so proporcionalne in različne po posameznih proizvodnih okoliših. Navedene stopnje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti znašajo: Proizvodni okoliš I. II. III. 22 % 19 % 5 % 10. člen 3. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih !n drugih gospodarskih dejavnosti. Občani, ki imajo dohodek od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja ipd.) morajo plačevati prispevek od obrtnih dejavnosti, če ta dohodek presega letno 120.000 din na kmetijsko gospodarstvo. Ta prispevek se plačuje iz H. člena tega odloka. 11. člen Stopnje prispevkov iz obrtne dejavnosti po pavšalni letni osnovi so progresivne in naslednje: Osnova Letni brutto OD do 900.000 din do 1,100.000 din do 1,300.000 din do 1,500.000 din do 1,800.000 din preko 1,800.000 din Stopnja 8% 9% 10% 12 % 14 % 17% Po tej lestvici plačujejo prispevek naslednji zavezanci: a) podkovski kovači, brusači rezil, popravila dvokoles, urarji, polnjenje akun® torjev, rafinerji kovin, vezilje, krojači, šivilje, izdelovanje perila, klobučarji, krp® tekstilnih predmetov, plesiranje tkanin, čevljarji, krznarji, mlinarji, kisanje zelja repe, popravljanje nalivnih peres in patentnih svičnikov, umetno krpanje tkanin, pop5 Ijanje nogavic, popravljanje dežnikov, preoblačenje gumbov, kemično čiščenje, bar«® in impregniranje preje, tkanin in oblek, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, ri0* in žensko frizerstvo, kozmetika obraza in telesa, pedikura, fotografiranje, dimnikar® vozno ličarstvo, politiranje pohištva in drugih lesenih predmetov, oglaševanje popravljanje športnih predmetov, čiščenje in mazanje vozil, aranžerji, prepisovanj« razmnoževanje, snaženje oken, žaganje drv, prevažanje z vprego. b) steklarji, ključavničarji, kleparji, mehaniki (avtomehaniki, elektromeM® radiomehaniki), avtoelektričarji, elektroinstalaterji, mizarji, tapetniki, krznarji, zla1® graverji, vodovodni inštalaterji, zidarji, krovci, soboslikarji in pleskarji, pečarji, ^ slikarji in gostilne. „ -~wvcvu, .□ Zavezanci pod a) plačujejo prispevek po tej lestvici, zavezanci pod b) plačujejo ‘»boršt, Zajelše. isti lestvici le v primeru, če ustvarjen celoten dohodek presega 50 % za individufll1" naročnika — občana in hišne svete. 4- Prispevek iz »ioritev. osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih 17. člen Stopnja prispevka od intelektualnih storitev znaša 17,5 % , S. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih bboljšav. 18. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih “boljšav je proporcionalna in znaša 15 %. . V primeru, da nastane dvom, ali gre za delo iz področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo sestavljajo trije člani, od katerih imenuje po ‘Hsga člana svet za prosveto in kulturo, svet za obrt in svet za družbeni plan in finance. 1. Davek na dohodke od stavb. III. DAVKI 19. člen , Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe ne glede na to ali stavbo uporablja iasl®ik, oz, uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven 0*°bša mesta. Izven okoliša mesta se nahajajo sledeča naselja: Beričevo, Brinje, Dol. Ježa, Kleče, Nadgorica, Podgorica, Podgora, Sv. Jakob, Videm, 12. člen Stopnje prispevkov iz obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku so gresivne in so naslednje: Prispevna osnova Stopnje do 900.000 din 17 % nad 900.000 din do 1,100.000 din 20% nad 1,100.000 din do 1,300.000 din 23% nad 1,300.000 din do 1,500.000 din 26 % nad 1,500.000 din do 1,700.000 din 29 % nad 1,700.000 din do 1,900.000 din 32 % nad 1,900.000 din do 2,100.000 din 35 % nad 2,100.000 din 40% lestvici plačujejo prispevek vsi zavezanci, ki se bavijo s proiz 20. člen Višina stroškov uporabljanja in vzdrževanja stavb znaša 50 % od stanarine ali naJemnine oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti. 21. člen ^Stopnja davka na dohodke od stavb je proporcionalna in znaša 50 % od davčne 2. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic. 22. člen Stopnje davka na dohodke od premoženja in premoženjskili pravic so naslednje: Po tej izpolnjujejo pogojev navedenih v členu 11. pod b). 13. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezo®^ opravljajo obrtne dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega posl* mesta. Višina prispevka v pavšalnem letnem znesku znaša: 1. avtomehanika, vozno ličarstvo, avtokleparstvo, precizna mehanika i 2. zidarstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo, krovstvo, elektroinstala-terstvo, popravila električnih strojev, aparatov in naprav, mizarstvo 3. snažilci obutve, postreščki in perice 4. ostah ■' 5. za zavezance, ki opravljajo obrtno dejavnost v manjšem obsegu 6. zavezanci prispevkov od obrtnih dejavnosti iz 14. člena tega odloka in dosežejo v tekočem letu manj kot 50.000 din osebnega dohodka so oproščeni plačevanja prispevkov od obrtne dejavnosti. * 14. člen Šteje se, da opravlja obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem ot zavezanec: , a) da je starejši od 60 let in ne uporablja dopolnilnega dela drugih, (niti voj«1^ b) zavezanec čigar zdravstveno stanje ne dopušča polne zaposlitve. Davčna osnova Stopnja do 200.000 din 20% nad 200.000 din do 400.000 din 25 % nad 400.000 din do 600.000 din 30 % nad 600.000 din do 800.000 din 35% nad 800.000 din do 1,000.000 din 40 % nad 1,000.000 din 50 % Dohodek od oddajanja opremljenih sob je podlaga plačilu davka na dohodke od 'oženja in premoženjskih pravic. 3- Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samurodno trto. 23. člen j0 Kor na območju občine občani nimajo velikih mehaničnih priprav za kmetijsko in ^»rsko proizvodnjo se ta davek ne uvaja. d..) ’• Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek na tujo IOvno silo). 24. člen t»lcim)0hodek’ dosežen 2 uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od Se pl ,osel)arn izplačanega osebnega dohodka. Ta odstotek se za dejavnosti, od katerih "cujejo prispevki po dejanskem osebnem dohodku določa takole: Gospodarska dejavnost Odstotek m«®1* |i 15. člen Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posa: kosmatega dohodka (prispevek po odbitku), ki se plača ob vsakem izplačilu znašaj0' 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki Jih organizira Jugoslovanska loterija po stopnji 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, po stopnji 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, po stopnji 4. od dohodkov, ki Jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, po stopnji 5. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije, po stopnji 6. od dohodkov transportnih in obalskih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku p° stopnji 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, po stopnji 8 od dohodkov od tovorjenja lesa In drugega materiala z delovno živino 9. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za.državne organe, delovne in druge organizacije, po stopnji 10 od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev, po stopnji 11. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja I drugih storitev (umskih in fizičnih) za državne organe in zavode, gospodarske, zadružne in družbene organizacije ali za hiše v družbeni upravi, če se po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno raž' morje in če se ne plačuje prispevkov v pavšalnem znesku, po stopnji predelovanje nekovin' predelovanje kovin izdelovanje električnih aparatov in pribora izdelovanje kemičnih izdelkov predelovanje lesa predelovanje papirja izdelovanje tekstilnih izdelkov predelovanje usnja izdelovanje gumijastih izdelkov izdelovanje živil tiskarne in knjigoveznice izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov __ stavbna obrt , " izdelovanje okrasnih predmetov obrtne osebne in druge storitve slectj.UeotovlJer>e davčne osnove se plačuje davek na tujo delovno silo po stopnji, 20 35 35 35 25 10 10 15 20 10 15 20 20 1,619.000 10 1.295.000 1‘ če zaposluje enega delavca če zaposluje dva delavca če zaposluje tri delavce če zaposluje štiri delavce če zaposluje pet delavcev 20% 25% 30% 40 % 50 % Za j, 25 člen ae?sltih so kl Plnčujejo prispevek na podlagi pavšalnih osnov ali v pavšalnih Qvho Sij0 j^°ča za vsakega zaposlenega delavca pavšalni letni znesek davka na tujo 1 znaša: 16. člen Stopnje ekonomske amortizacije (4. točka 77. člena) se določajo v naslednJ* ^ 1. za poslovne prostore, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost, od njihove 3 %, če ti niso zavezani davku na dohodke od stavb. 2. za stroje in naprave, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost. 10 % 00 vrednosti. / ^ 3. za orodje in inventar, katerega trajanje Je daljše kot 1 leto in se »P° pri izvrševanju obrtne dejavnosti, 12 % od njihove vrednosti. tfP' Osnova za obračun ekonomsko amortizacije Jo nabavna vrednost odnosno vrednost ugotovljena zapisniško po sodno zapriseženem izvedencu. in pribora Gospodarska dejavnost / n^2e!ovanJe nekovin C!el0VRnje kovin izrioi°Vanki e,ektričnih aparatov Dr*,, , nJe kemičnih izdelkov Prede ovanje lesa P edelovanjo papirja Proiil>|Van^e ^ksthnih Izdelkov izSrl0vanJe mmja lzd»P gumijastih izdelkov ‘zaeiovonje živi] izdelovn *n knJiBoveznice nje in popravljanje raznovrstnih izdelkov Pavšalni znesek: 15.000 din 40.000 din 40.000 din 35.000 din 25.000 din 20.000 din 10.000 din 15.000 din 15.000 din 10.000 din 10.000 din 15.000 din stavbna obrt *■ 20.900 din obrtne, osebne in druge storitve 10.000 din avtoprevozništvo 40.000 din gostinstvo 30.000 din 5. Davek na dobitke dosežene z igro na srečo. 26. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po proporcionalni stopnji 10 %. Davek po tej stopnji se plačuje od dobitkov na srečke Jugoslovanske loterije, lota in športnih napovedi ter od dobitkov pri stavah in drugih igrah na srečo. 6. Krajevni samoprispevek. 27. člen Krajevni samoprispevek se lahko uvede po posebnem postopku in na način, kot ga določa republiški zakon v XIV. razdelku. IV. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PRI OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV IN DAVKOV 28. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki 4. ki se pogozdijo po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa 29. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemeljskih parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dohodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se katastrski dohodek zmanjša za dejansko škodo po posamezni parceli. Olajšava se prizna, če znaša dejanska škoda več kot 30 %. KD od posamezne parcele. Razlika med odmerjenim prispevkom in prispevkom odmerjenim od katastrskega dohodka, ki je zmanjšan na tej podlagi, se odpiše. 30. člen V smislu 58. člena republiškega 'zakona se pri odmeri prispevkov priznajo naslednje olajšave: * 1. prispevni zavezanci, katerih dohodek ne presega 80.000 din letno na družinskega člana ir ki preživljajo več kot dva mladoletna otroka ali odrasle za delo nezmožne člane — po 10 % za vsakega tretjega in nadaljnjega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega člana. 2. prispevnim zavezancem, katerih dohodek ne presega 120.000 dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 % za vsakega dela nezmožnega člana. 3. prispevnim zavezancem, ki so imeli v letu za katero se odmerja prispevek, večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov, se prispevek ob odmeri ustrezno zniža. Kot večji izdatek se smatrajo stroški, ki presegajo 20.000 dinarjev. Za mladoletne otroke se štejejo otroci pod 15 let starosti. Za odrasle, dela nezmožne člane se štejejo vojaški vojni invalidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delazmožnost je zmanjšana več kot za 50 %, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 56 let, bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo in kdor je od članov družine na rednem šolanju, do 25 let starosti. 31. člen Pooblašča se svet za družbeni plan in finance občine, da presoja in odloča tudi o drugih popolnih in delnih oprostitvah in olajšavah prispevkov in davkov v posameznih primerih. za 10 let za 10 let za 10 let za 20 let V. VODENJE POSLOVNIH KNJIG 32. člen Poslovne knjige morajo voditi: 1 zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu presegli 20 milijonov celotnega dohodka. 2 zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki za 1 milijon dinarjev presegajo minimalno osnovo določeno po 87. členu zakona o prispevkih in davkih občanov. VI. OSTALE DOLOČBE 33. člen Ta odlok začne veljati osmi dan p6 objavi v Glasniku, uradnem glasilu okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Predsednik skupščine občine LJUBLJANA-BEŽIGRAD Jože Pogačnik Pojasnilo k odloku o prispevkih in davkih občanov Po določbah zveznega in republiškega zakona o prispevkih in davkih skupščine občine predpisuje občinsko stopnjo prispevka iz delovnega razmerja Osebni- dohodek iz katerega se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja so vsi denarni prejemki iz delovnega razmerja, razen prejemkov, ki se izplačujejo kot dejanski stroški. Po dosedanjih pred piših se je od osebnih dohodkoij plačeval poleg ostalin prispevkov tudi redni in dopolnilni proračunski prispevek Redni prispevek je znašal 15% od bruto osebnega dohodka, dopolnilni pa 15% od rednega proračunskega prispevka. Po novem zakonu se predvideva združitev obeh prispev kov v enega in sicer s stopnjo 17,5% od bruL. osebnih dohodkov. Občinska stopnja » znašala 6,8%, republiška 7,7% in zvezna 3 odst. Skupščine občine predpisuje pavšalno osnovo za plačevanje prispevka iz delovnega razmerja v čistih mesečnih zneskih kot 96 to navedeno v členu 5 predlog odloka o prispevkih In davkih občanov Višina »eh osebnih dohodkov je predlagana in vsklajena na posvetovanjih predstavnikov ljubljanskih občin Pristojnost skupščine občine je predpisovanje osnov za prispevke od gozda, glede na vrednostne razrede gozdov Po zakonu o prispevkih m davkih se pripadajoči del prispevka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda ne obračunava pc katastrskem dohodku, temveč je osnova vrednost posekanega lesa To osnovo določj skupščina občine od kubičnega metra posekanega lesa, po vrednostnih razredih in jih določi po vrsti lesa in legi gozdov ob upoštevanju stroškov zn posek in spravilo lesa. Nadaljevanje na 12. strani t Ne vem, g ODGOVOROV ZVEZNE POSLANKE sodeloval DANICE JURKOVIČ BEŽIGRAD, marca. Na splošnem zboru naše občinske skupščine, ki je bila minuli mesec v prostorih doma krajevne skupnosti Borisa Kidriča, so se razen odbornikov obeh zborov občinske skupščine zbrali tudi ostali družbeno politični delavci iz naše občine in nekateri republiški in zvezni poslanci, med njimi Danica Jurkovič kot naša predstavnica v zveznem organizacijsko političnem zboru in inž. Marijan Tepina, predsednik Mestnega sveta Ljubljane. V razpravi, ki je bila v prvi vrsti posvečena bližnjim volitvam, so člani splošnega zbora med drugim razpravljali tudi o nekaterih perečih problemih ob sprejemanju občinskega družbenega plana in proračuna. Ob tej proračunski debati je spregovorila tudi Danica Jurkovič in povedala nekaj misli o delu in problemih, s katerimi se pri sprejemanju družbenega plana in proračuna federacije, ubadajo člani organi-zacijsko-političnega zbora SFRJ. V posebnem intervjuju za »Zbor občanov« je Danica Jurkovič med drugim povedala: Anton Balažič Je zaposlen pri »Edilitu« kot kalkulant. Dve leti je odbornik občinske skupščine v zboru delovnih skupnosti, čez nekaj dni mu bo potekel mandat. Vprašali smo ga, kaj meni o delu občinske skupščine v obdobju, v katerem je svoj kolektiv zastopal v najvišjem samoupravnem organu na odročju občine. Kaj menite o gradivu, ki ste ga dobivali skupaj z vabili za seje skupščine? • Mislim, da je bil material dobro pripravljen, če bi ga bilo več, ne bi utegnil vsega prebrati, tako pa ga Je bi- lo Vedno toliko, da sem se z njim dobro seznanil, bil pa Je tudi dovolj obširen, da sem izvedel dovolj. Ali po Vašem mnenju lahko odbornik v zadostni meri vpliva na občinsko politiko? • Če povem iz svojih Izkušenj se mi zdi, da ima odbornik pred očmi v glavnem svoje podjetje, manj pa skupne interese občine. Ker je premalo obveščen o dogajanju v občini, težko razpravlja o šolstvu, varstvu itd. To velja vsaj za tiste odbornike, ki so v zboru delovnih skupnosti. Ti odborniki so namreč tudi veliko zaposleni, pa ne morejo vsega materiala dobro preštudirati. Vpliva ali ne vpliva? • če rečem konkretno, vpliva. Mislim, da je bilo v tem sklicu veliko odbornikov, ki so lahko vplivali na delo skupščine. Mislim, da je bila zastavljena pot dobra, mislim, da se je občinska politika izvajala tako kot je bila posredovana na zborih volivcev >u ste kdaj glasovali proti? • Ne, nisem bil nikoli proti, težko je biti proti. Za posamezna področja je bilo težko glasovati, ker jih nisem dobro poznal, ampak proti nisem glasoval nikoli. Mislim, da so bila poročila in priporočila svetov v redu in bi bilo težko drugače glasovati. S poročili svetov sem bil vedno zadovoljen, če je prišlo do kakšnih nesoglasij, smo zahtevali dopolnilo, pa se je vse uredilo. Ali se morda spomnite vsaj približno kolikokrat ste sodelovali v razpravi? • Jaz sploh ne vem če sem kdaj sodeloval v razpravi ali nisem. Sem bil bolj tiho. Zakaj? • V občini je veliko problematike; šolstvo, varstvo .. zdi se mi da premalo poznam te stvari, da bi lahko sodeloval v razpravi s kakim dobrim predlogom. Odbornik, ki posega v razpravo mora vse to zelo'dobro poznati. Sicer pa sem na številnih sejah manjkal... veste, sem bil'veliko odsoten, službeno odsoten, na potovanjih, na terenu, izven Ljubljane. Kakšen naj bi bil po vašem mnenju dober odbornik? 0 Dober odbomilc ne bi smel biti preveč okupiran s poklicnim dolom, drugače se ne more poglobiti v vse probleme občine. Ne bi smel biti preveč mlad, poznati bi moral ne samo podjetje, ampak tudi vse ostalo, šolstvo ... — Pričakovanja, da bo zvezna udeležba na osebnem do bodku letos občutno manjša, Kakor je bila lani, se niso uresničila. Kaj menite o tem? —* Organizacijsko politični zbor zvezne skupščine je letos doživel izredno živahne diskusije, zakaj še zmeraj 3% iz osebnih dohodkov in ne samo 2%, kakor smo pričakovali. Svojo udeležbo na skupnih dohodkih je letos zveza dvignila, čeprav smo pričakovali, da bo njena udeležba na osebnih dohodkih manjša. V zvezi z novim sistemom bi morali preiti na bolj prečiščen postopek, in to na vseh nivojih, kar prav tako seveda velja tudi za zvezo. Ta proces se Je sicer začel. Iz proračunskih dohodkov skušamo v čimvečji meri izločiti direktne dohodke iz gospodarstva (iz osebnega dohodka) in prelivanje sredstev iz enega področja na drugo (trgovina, kmetijstvo itd.). To so regresi in premije na eni m prometni davek ter carine na drugi strani. Stroški uprave zvezne skupščine in vseh njenih organov se krijejo iz dela osebnega dohodka. To je nekakšno načelo, iz katerih sredstev naj bi uprava krila svoje stroške za funkcioniranje. V tej zvezi je zvezna udeležba na 3% od osebnega dohodka zajeta kot celota S temi sredstvi krije svoje potrebe vsa zvezna uprava (aparat), njeni oblastveni organi, pa tudi združenje borcev NOB in invalidi. S to udeležbo na osebnih dohodkih se dejansko krijejo vsi stroški zveznih organov. Brez dvoma smo lahko prepričani, da so vsi občani kar najbolj neposredno zainteresirani, da ti stroški (za upravo) ne naraščajo. Skozi pri-krajševanje svojih osebnih dohodkov smo vsi zainteresirani, da je zvezna uprava organizirana čimbolj racionalno in tako seveda tudi bolj učinkovito. Prav na to seveda sleherni občan lahko vpliva pre ko svojih poslancev, ki ga zastopajo v skupščini na kateremkoli že nivoju. Pri tem gre v prvi vrsti za strokovnost uprave, kadrovsko strukturo uprav od občinske do zvezne — Kakšna jc sedanja struktura uslužbencev zvezne upra ve? — Nad 50% uslužbencev pripada tako imenovani čisti administraciji uprave, strokovnih mest pa je odločno premalo. To Je najbolj očitno neskladje, ki ga skušamo odpraviti in s lem izboljšati de lo uprave (Isto lahko obvelja tudi za občinske uprave.) Prizadevamo si, da bi zmanjšali stroške za upravo predvsem z Iskanjem možnosti financiranja nekaterih organov iz drugih virov in ne zgolj in samo iz proračuna. Vse večja Je zahteva, da se le ti organi vežejo neposredno na uporabnike svojega dela. Tu mislim na pogodbeno financiranje. Zakaj tako? Nekateri zavodi namreč dobivajo čiste dotacije za svoje bolj ali manj utemeljene potrebe. Prav tako razčiščujemo vprašanje dotacij nekaterim društvom in organizacijam, ki bremene zvezni proračun. — Kako naj bi zmanjšali stroške za zvezno upravo v zvezi z njeno participacijo na 3% iz naslova osebnih dohod kov? — Prevladuje mnenje, da moramo temeljito dvigniti osebne dohodke uslužbencem upravnih organov — strokov n ih — Varčevanje naj bi šlo v smeri povečevanja strokovnosti uprave, njenih uslužbencev, povečevanju njihovih osebnih dohodkov In zmanjševanja administracije in nestrokovnih kadrov. Velik napredek je bil storjen že z dejstvom, da se je letos skoraj za polovico zmanjšala kvota za prelivanje sredstev iz področja na področje, spričo česar so se nujno dvignile cene nekaterim kmetijskim pridelkom, tarife v zračnem prometu (JAT) itd. Jasna je torej težnja iskanja sredstev ne zgolj iz proračunskih virov. — Kakšno tendenco kažejo zahteve po regresih in nadaljnjem prelivanju sredstev? NADALJ. S 5. STRANI Ureditev pločnikov od Ruskeoa carja do Tavčarjevega dvora 0 V >tu 1965 bomo podrli bivšo Uranovo hišo. Gradnja pločnikov je zaradi širine vozišča neizvedljiva, odnosno bi zahtevala znatna finančna sredstva. Plan krajevne skupnosti • Skupščina bo sprejela tisti plan komunalnih del, ki ga bo odobril svet za komunalne in stanovanjske zadeve. Krajevna skupnost * Črnuče Sredstva za proslavo 20. obletnice osvoboditve 0 Prigovor na postavko din 80,000.000 za proslavo 20-letni-cc osvoboditve je predsednik občine prenesel na MS. Bil je upoštevan tako, da je v predlcgu finančnega načrta, ki ga je MS objavil kot prilogo Ljubljanskega dnevnika, že izvršena korektura. Za proslavo 20-letnicc osvoboditve je predvidenih 55,000.000 din. V tem znesku pa so zajete tudi nagrade za dosežke v umet- — Kakor že rečeno ima prelivanje sredstev odločno tendenco upadanja, ker iščemo drugačne bolj realne rešitve. Sekretariat za kmetijstvo bo odslej priznal regrese samo tistim proizvajalcem, ki se bodo izkazali z veliko serijsko proizvodnjo, in še to za artikle, ki jih zares nujno potrebujemo. (Odprto ne dovolj razčiščeno ostane vprašanje 33 milijard din regresa za umetna gnojila.) Zeleh smo videti popolno bilanco federacije, vendar to letos ni bilo mogoče. Čeprav so proračunska razmerja med dohodki in izdatki bolj Jasna in razčiščena kot kdaj koli poprej, tako da si lahko ustvarimo iz podatkov plana še kolikor toliko globalno sliko o bilanci federacije, bi le želeli, da nam organi skupščinske uprave vse to v prihodnje predlože sami od sebe kot eno svojih osnovnih nalog z Jasno argumentacijo posledic, ki bi lahko nastale z rušenjem teh globalnih bilanc. (Rušenje kreditne bilance, obseg investicijske bilance.) Zajemanje sredstev delovnih or ganizacij z obveznimi poso-jili.) — Kako krijemo stroške za JLA? — Po podatkih, ki so vsem na razpolago, za vzdrževanje vojske povprečno odpade na vsakega Jugoslovana okrog 20.000 dinarjev letno, kar pomeni 6 do 8 krat manj kolikor dajejo za vojsko druge bolj razvite države kot Francija, ZDA, ZSSR itd. — Slovenski poslanci so se zavzeli za odpravo viz na mejah z Avstrijo in Italijo. Kaj nam lahko poveste o tem? — Kakor so nam zatrdili, bi za odpravo viz na mejah z Avstrijo in Italijo (za domače in tuje potnike) v daljšem prehodnem obdobju potreba-vali deset milijard dinarjev, kar je, kakor si lahko predstavljate, kaj hitro zavrlo debato v tej smeri. Seveda mi tega ne moremo verjeti. Ekonomski in turistični pritisk je zelo močan, zato lahko v kratkem pričakujemo nove debate nosti din 6,000.(M)0 in stroški pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« din 15 milij. Predsednik MS je v razpravi na skupščini oh sprejemu občinskega proračuna pojasnil, da znesek din 55 milij. po odbitku sredstev za že navedena namena ne predstavlja kritja za neko posebno veliko proslavo, kjer so stroški za dekoracijo, nastope, razsvetljavo in drugo izredno vi šoki. Poudaril jc, da je proslava 20-lctnice osvoboditve Ljubljane, ki je v času oku pacije predstavljala edinstveni primer odpora, naša dolžnost in obveznost do borcev-osvoboditeljev Ljubljane, ki žele, da se po 20 letih zopet snidejo v Ljubljani in ožive spo-"!-- velike dni borbe in zmage. Komunalni prispevek 0 Komunalni prispevek se uporablja samo za urejanje mestnih zemljišč. Sredstva, ki se zberejo na določenem teritoriju sc strogo omejijo na uporabe na istem področju Vzdrževanje cest 0 Predloženi plan za vzdrževanje cest jc hl| ra svetu za komunalne zadeve sprejet Trolejbus na Črnuče 0 Svet za komunalne ih stanovanjske zadeve jc na seji razpravljal o problemih z Ljubljana-transport. Za ta o ukinitvi viz s tema našima sosedoma. — Kaj menite o stopnjah prometnega davka? — Prometni davek je v današnji fazi našega gospodarskega razvoja utemeljen brez pravih ekonomskih kriterijev. V debatah okrog prometnega davka prevladuje težnja, da bi tudi zanj uvedli ekonomske kriterije. Uvajanje prometnega davka na najrazličnejše proizvode se ne odvija po nekih ekonomskih kriterijih, ki bi Jih nujno morali vnesti Nevzdržna je namreč praksa, da ]e stopnja prometnega davka odvisna od Izdatkov. To je osnovna kritika v zvezi s prometnim davkom — Kako je z dotacijami manj razvitim republikam? — Okrog dotiranja manj razvitim republikam — iz zveznega proračuna — je bilo dovolj vroče razprave. Tu so problemi, ki jih je zelo težko reševati. Z vidika strogo ekonomskih stališč, bi bile takš ne dotacije^ seveda neupravi čene — glede na samostojnost narodov SFRJ pa so nujna zahteva Kot klasičen primer v tej zvezi nastopa Črna gora, ki ima pri skromnem številu prebivalcev prav toliko skupščinskih organov in svojo republiško upravo kot vsaka druga republika v okviru federacije. Vse to pa ustvarja stroške, ki so nadpovprečni za naše razmere, in presegajo celo tisto kvoto, ki republiki Cmi gori pripada po zakonu o financiranju družbeno političnih skupnosti. Prav zato Je morala dobiti Cma gora še dopolnilna proračunska sredstva iz naslova dotacij, ker iz lastnih sredstev ne more kriti povišanih stroškov svoje republiške uprave. Pri tem gre za povečanje 7 milijard dinarjev za rep upravo, medtem ko v celoti potrebuje Cma gora okrog 14 milijard din proračunskih sredstev. — Kako in koliko lahko na primer posamezen poslanec upliva na sprejetje družbene-ga plana in proračuna? — V prvi polovici letošnje problem sc bo osebno zavzel predsednik komunalnega sveta Ivo Poznik. Strelišče na Črnučah • Skupščina občine Ljubljana Bežigrad jc stopila v stik preko vodilnih uslužbencev z JLA ter skušala doseči, da se strelišče ukine. Na sestanku dne 25. 2. se je vojna pošta sporazumela z lastniki, da bodo plačali prizadetim odškodnino. Zadevo bodo imo-vinsko-pravno uredili takrat, ko bo sekretariat za narodno obrambo v Beogradu odobril nakup zemljišč. Krajevna skupnost Dol Obdavčenje kmetov • O predlogu SZDL in KS Dol, da se K. O. Dol obdavčuje kot III. proizvodni okoliš, je razpravljal svet za kmetijstvo in gozdarstvo z ozirom na to, da je vas Podgrad na območju občine Lj. Mostc-Po-ije v III. proizvodnem okolišu, ki ima iste proizvodne in tržne pogoje kot K. O. Dol. Sklenil je, da predlaga svetu -za družbeni plan in finance — • ki bo predlog posredoval skupščini — da se odlok o prispevkih in davkih občanov spremeni tako, da sc K. O. Dol obdavčuje s stopnjo, ki je predpisana za III. proizvodi-' okoliš. ga leta pričakujemo, da se bo menjala zvezna uprava, zato upravičeno pričakujemo določene kvalitetne premike naprej. Ze lani ob novem sklicu zvezne skupščine smo ugotovili prt proračunski razpravi, da človek težko kaj reče in se odloča v tistem kratkem času. Letos torej pričakujemo, da bo bolje. Skupščina je bila sedaj usmerjena predvsem na razpravo o najnovejših gospodarskih razmerah (zakon o bankah, družbenem planu, delitvi dela zveznih organov). Pri sprejemanju zveznega proračuna smo bili letos zato povsem na istem kot lani. V dobrem tednu dni smo ga morali torej potrditi ali pa zavreči! Tako kratek čas pri izredno napeti delitvi sredstev vsekakor ne omogoča resnih pomislekov in določenih pozi tivnih sprememb. — Kaj menite o stikih med občani in njihovimi poslanci na občinskem, republiškem In zveznem nivoju? — Mislim, da bi morali občani večkrat kot Je to praksa doslej klicati svoje poslance' na odgovor. Predvsem bi morali vse stvari pa naj si bo to samo proračun in plan gledati nekoliko širše in ne zgolj samo iz občinskega zornega kota. Pri nas obstaja še vrsta zastarelih predpisov, ki jih bomo morali čimprej odpraviti. Vsako leto moramo na primer zaradi enega takšnih zastarelih predpisov nastavljati katastrske knjige, kar v bistvu nikomur ne koristi, le narašča birokratski aparat uprave. Zaradi prekratkih rokov*in ne najbolj kvalitetnega dela zvezne uprave neredkokdaj zvezni poslanci tavajo v temi in so kratkomalo postavljeni pred dokončna dejstva. To seveda ni pravilno, vendar upamo, da se bo vse to letos odločno prelomilo oziroma obrnilo na bolje. Vsaj mi se odločno borimo za to. NIKO LAPAJNE ODGOVORI VOLI Telovadnica v Dolu • ,'reko projektivnega podjetja Slovenija projekt je glavni projekt za šolsko telovadnico v Dolu naročen. Trgovina v Dolu 0 Zahteva za postavitev trgovine Je bila večkrat posredovana podjetjema Prehrana in Mercator, vendar brez večjega uspeha. Skupščina občine ne more diktirati p< Ijet-ju, ki razpolaga s svojimi lastnimi sredstvi, kam naj ji' in* vestira. Zal so sredstva, ki se zbirajo od najemnin poslov-ii’h lokalov v Bežigradu majhna. V preteklem letu je bilo 60 milij. din, dočim pa velja gradnja nove trgovine okrog 70 milij. din. Potreba po trgovinah pa je izredno velika, saj sta danes npr. Soseska 6 in njena okolica s ca 2000 prebivalcev brez trgovine, enako je na Ježici oz. v »Koreji*« kjer sc postavlja šele sedaj-Zaradi tega bodo ponovno poizkusili, da bi gradnjo trgovino sofinancirali oz. da 11 sredstva dali delno iz občinskih sredstev, delno pa J* sredstev podjetij Prehrana i® Mercator. > > Popravilo mostu • Ob gradnji nove ce.st« skozi Dol je izvajalec teh de poškodoval most in ga bo tu* di popravil. ODGOVORI VOLIVCEM - ODGOVORI VOLIVCEM - PREGLED GOSPODARSTVA - PREGLED GOSPODARSTVA - PREGLED GOSPODARSTVA - PREGLED INSTALACIJA Podjetje Instalacija je Di-lo ustanovljeno takoj po vojni1., vendar se je stiskalo v tesnih prostorih v središču tnesta- Zato je bila že spočetka največ j a skrb podjetja gradnja novih poslovnih pro. štorov, v katerih bi se lahko delo nemoteno razvijalo. leta 1954 je kolektiv prišel do novih poslovnih prostorov in začel s še večjim elanom opravljaiti najrazličnejša inštalacijska de*a. Delavci, ki so v večini kvalificirani, delajo kleparska dela, napeljujejo inštalacije za centralno ogrevanje, naprave za klimatizacijo, napeljujejo vodovod, plin, kanalizacijo, izolirajo toplotne cevovode In naprave itd. Lani so v Instalacijah ustvarili 1,3 milijarde brutopro-dukta, letošnji plan pa predvideva, da se bo brotoprodukt povečal na 1,4 milijarde din. Letos bodo zaposlili 5 novih delavcev, investirali pa bodo 75 milijonov din. Investirali bodo iz lastnih sredstev, za standard zaposlenih pa bodo ' namenili 50 miilajoinov din. Vendar p® se že tudi v Instalacijah vse bolj in bolj kaže pomanjkanje materiala. AVTOOBNPVA Avtoobnova se je lani preselila iz starih, pretesnih obratov v Bežigrajski ulici v nove sodobne prostore tih Titovi cesti- Prej so morali delati tudi pozimi, v mrazu, zunaj na dvorišču, »sedaj pa je za vse dovtilj prostora pod streho v zakurjenem prostoru. Pridobitev novih prostorov — kaj kmalu bo nared tudi upravna stavba, pomeni za Avtoobnovo največjo pridobitev odkar obstoja. 2e pred leti so se pri tem Podjetju odločili, da ne bodo Popravljali vseh vozil vprek, temveč le tovornjake in še te le določenih znamk. Tako so Postali avtomehaniki v Avto-obmovi strokovnjaki za nekatere vrste avtomobilov. Toda Pri Avtoobnovi so šli še dalj. Nič več ne popravlja avtomobila le en sam ali dva mehanika temveč prime za vsako delo tisti, ki je zadolžen za določena dela. Stroga specia. lizacija po delu je rodila pra- ded. Zdi se, kot da domače tovarne nočejo in nočejo po. skrbeti za rezervne dele avtomobilov, ki jih same izdelujejo. Pri Avtoobnovi imajo prav z iskanjem dedov pogosto največje težave. Lani je imela Avtoobnova 1180 milijairde prometa, letos pa že vse kaže, da ga bo 1.3 milijarde. Pri tem pg/ bodo vzgojili tudi 185 vajencev. EDILIT Edilit se je razvil pravzaprav iz tesarsko žagarskih obratov, razvil pa se je v moderno in vediko konstrukcijsko podjetje s številnimi dejavnostmi. Kmalu po združitvi malih obratov v veliko podjetje, je Edilit začel rasti. Prerasel je republiške meje in se začel uveljavljati po vsej Jugoslaviji. iz mehkega in trdega lesa po lastnih načrtih ali načrtih tujih projektantov. V zadnjih letih pa so se začeli pri Edi-litu ukvarjata s kombinacijo aluminijastih — lesenih oken. V drobnih serijah pa se ukvarjajo tudi z uvedbo platnenih zaves, ter lesenih stopnišč vseh vrst. Ob združitvi se je podjetju pridružil tudi obrat za izdelovanje kosovnega pohištva. Se sedaj izdelujejo majhne serije kosovnega pohištva za stanovanja in delovne prostore. Izdelujejo spalnice, kuhinje, delovne kabinete, opremo za sejne dvorane in drugo- Med novejše in najbolj zanimive dejavnosti Edilita spada gradnja montažnih objektov iz siporexa. Ta sistem graditve se je pokazal kot zelo dober. Edilit je gradil v tem sistemu že več kot 700 stanovanj v Skopju, prav tako pa je postavil na tak način tudi naselje montažnih hišic pri Umagu. Edilit pa se ne omejuje le na gradnjo šol, marveč ima razvito tudi gradnjo trgovin In šol. Značilno za gradnjo montažnih hišic ali drugih montažnih objektov iz sipo-rexa je, da .podjetje tako gradnjo dokonča, tako da lahko proda objekt in da ključe kupcu. 78 stanovanjskih montažnih hišic prodajo na Slovenskem, ostale pa v druge republike, medtem ko prodajo izven Slovenije 80 % we-ekend hišic. Vendar ima kolektiv Edilita vse več težav s svojo proizvodnjo. Predvsem zato, ker na trgu neprestano zmanjkuje najrazličnejših materialov. Enkrat zmanjka cementa, drugič hlodovine, pa spet panel plošč itd. Vse seveda kolektivu ne jemlje volje do dela. Prav obratno. Namenili TRANSFORMATORJI »ENERGOINVESTA« ZA IZVOZ ® strokovnjake, ki se resnič-ri ?atanko spoznajo na stva-l-L, tere opravljajo in zato tm*0 delaJo hitreje in na-J^eje. Nikoli se ne zgodi. DovfV Pri Avtoobnovi stvari narM0 ^Pravili. Ne, kar p006, narode v redu. ri Avtoopna^j so že zdav. ^ O^azah' da je delo dosti moharuv^VlJen0, ker 50 Štokih nJr,,,1*1 posameznih oz-skUpfn fo* razdeljeni na 12 ba tviiiH r^n te8a P** Je tre* v& rem• Razen tega pa podjetje še naprej razvija svojo proizvodnjo. Začeli so razmišljati o Izdelovanju mavčnih plošč, izolacijski stekel Itd. Edilit si prizadeva, da bi svoje proizvode tudi izvozil. Vendar bo letošnji izvoz po sedanjih predvidevanjih manjši od lanskega. Lani so izvozili za 43.000 dolarjev, letos pa so planirali izvoz le za vrednost 30000 dolarjev. Povsem bodo namreč opustili izvoz pohištva, saj nameravajo počasi ukiniti proizvodnjo pohištva in v obratih, kjer so do sedaj izdelovali pohištvo, izdelovati elemente za montažne hiše. S pohištvom namreč zaradi vse preveč obrtniške proizvodnje na trgu niso mogli konkurirati, moderni- Pri gradbenem podjetju Bežigrad vedo, da vsa podjetja ne morejo biti velika m da nima smisla, da bi vss zidali stolpnice in bloke. Dobro pa tudi vedo, da je treba obnavljati fasade hiš, popravljati stanovanjske objekte in tovarniške hale. Gradbeno podjetje se je torej specializirajo na preureditve, prezidavie, dozidave, popravila in adaptacije na splošno. 200 kvalificiranih in visdko-kvaliif id ranih delavcev dela po vsej Sloveniji. V času enega samega leta delajo delavci gradbenega podjetja Bežigrad kar na 100 gradbiščih. Tri ekonomske enote se ukvarjajo izključno s popra, vili, ena pa se loteva manjših gradenj Podjetje, ki je bilo ustanovljeno po vojni kot remontno podjetje, ima veliko mehanizacije, delo je razporejeno smotrno, delavci in strojne kapacitete so smotr. no izkoriščeni. Lani je podjetje zaključilo leto z 690 milijoni brutoprodukta, letos pa je predvideno, da bodo svojo realizacijo povečali na 710 milijonov din. Kljub temu, da Je podjetje že dokaj dobro opremljeno, bo tudi letos investiralo v opremo 25 milijonov din. Za družbeni standard zaposlenih pa je v planu predvidenih 37 milijonov din. Gradbeno podjetje posveča veliko skrbi družbenemu standardu- Za samske delavce je zgradilo svoj samski dom, prav tako imajo tudi ob morju svojo počitniško bazo, razen tega pa je veli-ki večini, skoraj vsem svojim delavcem preskrbelo stanovanja. Razen tega pa precej dijakov tudi štipendira, predvsem na srednji tehniški šoli. Za delavce, ki niso kvalificirani prireja v zimskem času tečaje, da sa na ta način iahko pridobe polkvalifikacijo, razen tega pa pošilja svoje ljudi tudi na specializacijo v gradbeni šolski center. TERMIKA Podjetje Termika se ukvarja predvsem z izolacijami. V preteklih letih se je poskusila tudi z drugimi dejavnostmi, vendar se ni obneslo Zaradi naglega skoka v proizvodnji je prišoo v podjetju do cele vrste težav, ki jih le z veliko težavo premagujejo-Uprava podjetja se ni več znašla, ko jo je delo preraslo. Lani Je Termika opustila načrtovanje in izdelavo mon-tažnih hiš, ostala Je pri svojem prvotnem proizvodnem konceptu, pri izvedb- Izola, clj v tovarniških objektih in predvsem na ladjah. Letos bodo v Termiki nekoliko povečali letni bruto-produkt. Medtem ko je lani znašal brutoprodukt 3,6 mL Idjarde din, nameravajo letos uresničiti plan, ki predvideva 3.75 milijarde brutoprodukta. Močno pa namerava letos Termika povečati izvoz. Na tuji trg prodaja predvsem mineralno izolacijsko volno, precej pa izvaža tudi posredno, na ladjah- Lani je Termika izvedla na .adjah, ki so jih ladjedelnice prodale v inozemstvo, za 1,3 milijarde izolacij. Termika se je v zadnjih letih dokaj razvila. Pred ustanovitvijo Termike ni bilo v Jugoslaviji nobenega podjetja, ki bi bilo zmožno prevzeti večja izolacijska dela. Termika pa se je v nekaj le. tih toliko izpopolnila, da lahko izvaja vse izolacije z ramo ob rami z vsemi tujimi podjetji, ki so se specializirala za izvedbo izolacij. Do sedaj je Termika izvedla vse izolacije na ladjah, ki so jih jugoslovanske ladjedelnice prodale v ZDA, Sovjetsko Zvezo, Grčijo, Argentino, Brazilijo, Švico, Anglijo in drugam. Termika pa izvaža izolacijo tudi v vseh vagonih mariborske tovarne železniških vozil, ki jih kot hladimike prodajajo na tuje. številka, ki jo ima Termika zapisano v rubriki izvoz kaže, da bodo letos prodati na tuji trg za 523.000 dolarjev. Od tega bodo približno polovico izvozili na področja s trdo, polovico pa na področja z mehko valuto. Letos bodo v Termiki povečali število zaposlenih za 67. rz.y : GOSPODARSTVA - PREGLED GOSPODARSTVA - PREGLED GOSPODARSTVA - PREGLED GOSPODA / BEŽIGRAJSKA ŠOLA NA sumi V velikem in lepem domu na Travni gori je 54 učencev bežigrajske osemletke Borisa Kidriča. Trije šesti razredi so to 6 d, 6 e in 6f. Z njimi sta dve razredničarki, trije smučarski vaditelji in sanitetni referent ali »doktor Iztok«, kot ga kličejo otroci. To je zimski del šole v naravi, ki so ga že lani uvedli v občini Center, letos pa je našel pot tudi na šole v drugih občinah, med njimi na šolo Borisa Kidriča. Zabeležili smo nekaj vtisov z obiska na Travni gori. Zjutraj'je jedilnica še vsa nima. Otroci so komaj vstali. Vendar pa se tišina kmalu izgubi v veselem živžavu šolarjev, ki pa še vedno niso čisto prebujeni. Zares zbudi jih šele zajtrk. Po zajtrku pa hitro smuči na noge in na smog. Za smučanje so razdeljeni v tri skupine. Prvo, tu so zbrani tisti, ki že kar dobro smučajo, vodi Jože. Vrste se sonožni zavoji k bregu in od brega. Levo, pa desno, pa spet levo in tako do konca pobočja — vmes je seveda tudi kakšna »pika«, če bd bdi sneg volna in smuči pletilke, bd vsak prinesel domov vsaj pleten šal, če že ne oel pulover. Drugi skupini ne gre tako hitro. Tanja jih mora najprej seznaniti- s skrivnostjo zavijanja. S tem, da je mogoče tudi s smučmi napraviti ovinek in se tako izogniti drevesu, ali drugemu smučarju na belem pobočju. Tudi padcev je tukaj več, čeprav breg ni tako strm. Ampak mamice bodite brez skrbi, otroci so povedali, da sneg Sploh ni trd, celo mehak je. Eden teh smučarjev, ki večkrat kopljejo po snegu ima na nosu obliž. In jeza se. Pa ne zato, ker bi ga bolelo, kje j«. Ježi se le zato, ker je padel. Da pa ne boste mislili, da mladi smučarji neprestano padajo, naj povemo, da smo v cedem dopoldnevu smučarske šole videli manj padcev kot pa je bilo smučarjev na terenu. Tretjo skupino vodi Majda. Tukaj se še ne pogovarjajo o zavojih. Hodijo na smučeh, obračajo se na mestu. »Oh, to je tisti tako zapleteni obrat, ko najprej vzdigneš eno smučko in jo, ne da bi se ti noge zapletle, postaviš na sneg tako, da gleda v nasprotno smer. Potem vzdigneš drugo smučko in ... padeš,« je zaključila mlada smučarka; pa malce nerodno ji je postalo. V pogovoru nas je zmotil Mic: Ena je ura, kosilo! Spet se zberejo v jedilni. Pet deklic, ki so ta dan dežurne, hitro prinese na mi- zo pribor. Kosilo samo pa je dobro in obilno. Nihče ne bo ostal lačen. Ce pa se to le zgodi, je na voljo tudi »repe-te«. Tako so res vsi siti. Sicer pa je med zajtrkom in kosilom še malica. Po kosilu, ko je jedilnica že pospravljena, jo na vrsti počltok. Sončijo se pred domom ali pa sede v jedilnici in se zabavajo z družabnimi igrami. Ob treh pa, ko je počitka konec, spet nataknejo smuči na noge in že je ves breg pod domom živ. Tokrat pa je smučanje prosto. Vsakdo si lahko sam izbere kako in kje se bo »vozil«. Ob petih je spet malica. Pol ure je časa zanjo. Potem pa pride vrsta na obe tovarišici, ki imata na skrbi pouk. Ta sestoji večinoma iz ponavljanja snovi, M so jo obdelali že v šoli v Ljubljani. Treba je obnoviti vse tisto, kar je izpuhtelo med zimskimi počitnicami. Dragica Perovšek ima na skrbi slovenščino in angleščino, Martina Bratina pa matematiko. Jedilnica se spet umiri. Slišati je utišane glasove: »there are no trees in the field«, iz drugega dela jedilnice pa »ena polovica in dve tretjini je ...« Pa spet »what is the hause like«. Tretja skupina med tem piše prosti spis. Malo se spogledujejo med seboj, tudi pogovarjajo se, kregajo in smejijo, vmes pa pridno pišejo. Kmalu se skupine zamenjajo. Pol ure je časa za vsak predmet. Po končanem pouku je na vrsti večerja. Tudi z dodatkom, kot pri vsakem obroku. Po večerji pa pride spanje. Slačilnica, kjer se preoblečejo, je topla. Pet fantov mora čez dan prinesti drva in zakuriti Njihova skrb je tudi pomesti stopnišče in očistiti peči. Ob devetih zvečer je v domu že vse mimo. Zjutraj je treba spet zgodaj vstati. S smučarsko opremo otroci niso imeli veliko težav. Več kot dvajset parov čevljev je šolskih in čez petdeset parov smuči. Tudi deset sani je vmes. Ce’" 'ba za ctroka PRED DOMOM NA TRAVNI GORI Košarka V Šesto mesto za igralke z Ježice znaša 5600 din za ves teden. Vendar pa starši prispevajo povprečno le štiri tisočake. Za ostalo poskrbi šola. Se to. Na Travno goro so šli vsd učenci šestih razredov. Seveda v več izmenah. Doma so ostali le tisti, ki imajo slabe ocene iz znanja ali vedenja in jih starši zaradi tega niso pustili. Tako je na Travni gori iz dveh razredov po sedemnajst, iz enega pa dvajset učencev. Ker pa se trije smučarski vaditelji za tako veliko skupino premalo, pride za njimi še eden. Naj povemo še to, da »doktoir Iztok« prvi in drugi dan ni imel veliko dela. Samo nekaj ožuljenih nog je bilo, tako da je iz svoje lekarne doslej uporabil le nekaj obliža in posipa za rane. Sicer pa 'pazi, da šolarji ne jedo snega in ne pijejo mrzle vode. Pa tudi v snegu ne smejo sedeti, razen če jih smuči prisilijo v to, seveda, pa tudi takrat morajo čimprej vstati Tudi upravnik doma je otroke zelo pohvalil. Da so pridni in da se ne branijo pomagati, če je ravno treba. »Sicer pa, kakršno vodstvo, taki otroci« je zaključil. Ko smo te poslovili, so nam zaželeli srečno pot, in kup pošte so nam dali, naj jo v Ljubljani oddamo. ANDRIJA MRAKOVCIČ Košarkarska zveza Sloveniji- k letos prvikrat organizirala pokalno prvenstvo za članice. Tekmovanje je bilo v dvorani AS K Olimpije. Sodelovalo jc 8 ekip: Olimpija, Slovan, Jesenice, Triglav, Medvode, Maribor, Lesonit, Svoboda in Partizan Ježica. Ker »« se prvenstva udeležile vse najboljše slovenske ekipe, razen Branika iz Maribora, so bile tekme kljub mrtvi sezoni na dostojni kvalitetni ravni. No tekmovanju, ki je trajalo dva dneva, je zmagala ekipa zveznega Ugaša Olimpije, ki je v finalu premagal Slovana. Ekipa Jožice se je uvrstila na Šesto mesto in povsem izpolnila pričakovanja. Košarkarice Ježice so odigrale tri tekme; dvakrat so zmagale m-krat pa izgubile. Maribor : Ježica 44:26 (27:5) Ježica: Pregelj 2. Kovačič 7, V. Oven 4, 2. Kovič 14, Plevnik, Kaič, Hvastja, Bogu nič, Janež, Podreka, Kušar. Igralke Maribora so odločile tekmo v prvih minutah igre, ko so popolnoma razbile consko obrambo Jedice. V nadaljevanju pa so košarkarice Ježice s pressingom zmedle nasprotnice in 30 minut smo videli popolnem a enakovredno igro, Ježica : IjChoiiH (Ilirska Bistrica) 50:14 (22:5) Ježica: Pregelj 8. Kovič 16. Kovačič 13, V. Oven 0, Kaič 2, Podreka 5, Plevnik, Janež, KuŠnr, Bo-gunie, sšubelj, Hvastja. Igralke Ježice so zmagale z iah-koto. Razliko v kodih so večale zlasti s hitrimi nasprotnimi napadi. Ježica : Svoboda (Lj) 46:35 (15:14) Ježica: Kovič 18, Kovačič 7, Kaič 2, V. Oven 6, Podreka 7, Plevnik, Hvastja, Subelj 4, Janež Pregelj 2, Kušar, Bogu nič. Igralke Svobode so se dolgo časa uporno borile, vendar jim je V nedeljo, 7. februarja, so v mati telovadnici gradbenega šol sitega centra odigrali košarkarji KK Sladi cou drugo letošnjo tekmo za trening. Tokrat so se srečali z ekipo Zelene jame.’ Sodnikoma Budji in Božiču sta se ekipi predstavili takole: Zelena jama: Jernejčič 6. JegUČ 7, St rekel j 18, Smolnikar, Večerili, Lesjak 8, Grom 6, Strickbcrger 2. KK Stadion: Korošec 4, Hočevar 2, Pezdirc 13, Vitorovič 6, Sedlar 8. Kojina 15, Lilik 2. Kozina 3. KnhiUca, Kristan. Pričakovati Jo bilo zmago Zelene jame, saj v njend ekipi igrajo trije slovenski maldinskl reprezen- rm koncu zmanjkalo moči in priznati so morale premoč košarkaric Ježice. Na turnirju je ekipa Ježice nastopala brez dvoh standardnih centrov Marije Oven in Janko Stražišar In tako so imele nekatere mlade igralko prvikrat priložnost, <1^ pokažejo svoje znanje. Dokazale so, da bodo 5e lotos resno kandidirale za mesta v prvem moštvu. L M. fanti, moštvo pa toki nuje v višjem kvaUtetnem razredu — v drugi republiški ligi. Vendar so Beži gr aj-čani tokrat pod tehničnim vodstvom Korošca, zaigrali zares lepo In predvsem učinkovito. Povedla je sicer Zelena jama, vendar so Brži-grajčani kmalu izenačili in ob polčasu vodili z rezultatom 34:27. Tudi v drugem polčasu so uspešno polnili koš nasprotnika in zmagali z rezultatom 53:47. Pri domačih sta se najbolj odlikovala Rojina in Pezdirc, ki sta bila zelo dobra v obrambd, v napadu pa sta dosegla nekaj lepih zadetkov. G. S. Nova pobuda ObZTK Občinska zveza za telesno kulturo Je sklenila ustanoviti dva nova odbora, ki naj bi v veliki meri pomagala pri večjem razvoju telesne vzgoje v naši občini in za čim večjo koordinacijo dela med društvi. Predstavniki športnih organizacij sestavljajo odbor za šport in odbor za splošno vadbo. Oba odbora se bosta sestajala ločeno na delovnih sestankih. Na prvem sestanku so se že dogovorili za okvirni način dela in sd zastavili žo tudi prvi program. Izvedli naj bi namreč občinska tekmovanja v raznih športnih panogah. Največ zanimanja je seveda za košarkarska tekmovanja, ki naj bd jih izvedli v obliki ligaškega tekmovanja ali turnirjev. Ekipe, ki bodo sodelovale, bodo morala društva sestaviti Iz igralcev, ki ne nastopajo v prvih moštvih, tako, da dobijo vsi člani nekega društva možnost nastopanja. Občinska tekmovanja nameravajo izvesti še v namiznem tenisu, streljanju in moj* da še v kakšni panogi. G. S- Kino »SVOBODA« Be?.mrnd 13. marca španski barvni film »Mati poslušaj mojo pesem« 20. marca francoski fil'11 »Vojna z gumbi« 27. marca ameriški film »Človek, ki je ubil k-Valancea« 3. aprila nemški film »Strelec v zelenem« 10. aprila mehiški barvni film »Nevihta nad M°' hiko«. MOJCA TIVADAR DVORZAKOVA 6 o »Tovarišice narn pustijo, da se imamo dobro. Kadar pa smo mi sitni in tečni, so seveda tudi vzgojitelji bolj strogi. • Za vse je dobro poskrbljeno, le spimo bdj na tesnem. Tistim, ki spi mo na zgornjih pogradih, je malo bolj vroče, a zjutraj je že kar pošteno mraz. Stisnemo se in spimo skupaj, deke vlečemo eden drugemu, veliko se nasmejimo. 0 Sedaj, ko jih je nekaj v bolniški sobi, je že bolje. Drugače pa je na pogradih tesno, saj nas je sipalo v začetku na treh žimnicah na zgornjem pogradu sedem, na spodnjem pa osem, odkar pa jih je več v bolniški, nas spi na zgornjem pogradu na treh žimnicah pet, na spodnjem pa šest. No, pa smo se že navadili in kar dobro spimo. I« prvo noč nismo mogli spati, malo zato, ker smo bili na tesnem, malo pa zaradi tega. ker smo bili utrujeni« METKA OKORN TITOVA 91 0 Jaz pa nimam nobenega oveka. Zelo rada smučam, saj sem imela pred tem, ko smo prišli na Travno goro, smuči na nogah le enkrat ali dvakrat. • Razvrščeni smo v več skupin. Nisem v zadnji skupini, ampak v četrt: Učim se kristjani j, plužnih zavojev, zavojev k bregu in od brega. 0 Tisti, ki nimajo opre me, jo dobijo tu. Jaz imam svoje gojzarje, pa mi ne grejo na smuči. Zato sem smučarske čevlje dobila kar tukaj. • Obljubila som, da bom domov pisala bolj pogosto. Mama mi je rekla, pred odhodom, naj se dobro imam in da moram pisati, pa se imam tako dobro, da čas tako hitro mineva, da nimam časa pisati. Saj imamo tako lepa smučišča in se gremo toliko iger, da bo že kar vsak čas konec te prijetne šole na smučeh, pa čeprav se je šele začela.« JANEZ SUHADOLCAN KOROŠKA 22 0 »Na smučanju nam je dokaj prijetno. Razen tega, da se veliko smučamo, imamo tudi šolo. Predvsem za tiste, ki imamo cveke. Jaz imam nezadostno iz srbščine, pa se moram zato učiti srbščino. Tiste, ki imamo cveke, izprašujejo boljši učenci. Tuko nam na primer Marko Zupančič narekuje črke, ki jdh mi potlej pišemo, ko jih nrpišemo, pa nam jih pregleda. Razen črk pišemo tudi besede. 0 Seveda pa je učenja manj kot smučanja. Smučamo zelo veliko, kar dobro sem se že naučil nekaterih veščin.« KK Stadion : Zelena jama 53:47 (34:27) Tradicionalno smučarske tekme v Dolu PROBLEMI TELESNE KULTURE Ob občnem zboru občinske zveze za telesno kulturo S problemi telesne kulture v naši občini so največ seznanjeni le tetamovsffojni delavci — amaterji, manj pa starši, tisti, ki svoje otroke pošiljajo k vadbi, na Ireninfe in tekmovanja, pa tudi tisti, ki o problemih telesne kulture samo govorijo, vendar s tem premalo pripomorejo k množičnemu delu na tem področju/ Poleg rednih tekmovanj v okraj-bi in republiški ligi, na okrajnih, republiških in zveznih prvenstvih, Jcjor tokmujejo odbojkarji, košar-karji, balinarji, dvigalci uteži, smučarji, strelci, telovadci, igralo! bad. [bdntona itd. smo v preteklem letu Jsvedli še tekmovanja osnovnih šol ^ šol II. stopnje. Tekmovanja Preko masovnih izbirnih tekmo-^oj na Sodah so izbrali najboljše *klpe in posameznike, ki so po Uej nastopili na občinskem prven-JJvu. V ta tekmovanja so se vključile vse šolo brez izjeme, pomagali p* so tudi vsi telesnovzgojni uči-J^ji in profesorji. Uspeh glede na JJOeležbo in rezultate je bil prav Č^ber. LeUx> bodo s tekmovanji ^daljevall. Vkljuftlll bodo še nove tekmovanje pa naj bd bilo bolj množično. Ta tekmovanja zainteresirala vse večje štcvl-mladine v Šolah za posamezne “Porine panofie. Tako tc danes na nekaterih šolali delujejo krožki In recite zn atletiko, rokomet, na-tenis itd. Vendar pa takoj jjostaja problem, kje dobiti finanč-sredstva za dejavnost teh krož-/•Qv> ker niti šola niti občinska za telesno kulturo nimajo denarja. Prav tej šolski de-v športu bo treba dati v Pnbodnjo več podpore, kajti prav Preko te množičnosti bomo laliko * največji meri prišli do glavnega "“ja. Sodelovanje šol in telesno-turnih organizacij na terenu pa 00 pri tem nujno potrebno. Igrišča Pregled igrišč v naši občini nam J® Pokazal kaj revno sliko. V glav-u«in imajo nekaj igrišč le šole. Mladina si še vodno sama iščo prostor na cesti, na dvoriščih, na par* "plah, ki so predvidene za gradnjo. J^prav se jo o tem veliko govori-rj’ Pa vseeno ni moč najti pri jjernih lokacij za primitivna igri-kjer bi se lahko mladina portno razgibala. Ce se ne bomo “Ogovorili o lokacijah, se bo lah-0 mladina tudi v bodoče igrala g*®®® po dvoriščih, cestah in dru-Potrebno je, da se merodajni miki?11 krajevne skupnosti, Zveza din P0’ Efruštvo prijateljev mla-DiS športne organizacije čim-Iftui sestanejo in se dogovorijo o voljah za športne objekte. okr*?10*1 Je potrebno probleme telesno-kulturnb de-*vno*i reševati skunno. C hib hi©. mo tekmovanja med ekipami sindikalnih podružnic opažamo včasih čuden odnos do tega tekmovanja, kar kože na slabo delo nekaterih sindikalnih podružnic. Prav mladina v delovnih kolektivih pa potrebuje razvedrila v rekreativnem smislu, potrebno jo najti le obliko in načine, da čim več mladih, pa tudi starejših vključimo v to dejavnost. Kadri Vadiiteljskega kadra nasploh primanjkuje. V društvih in klubih delajo le amaterji, to so posamezniki, ki imajo vesolje do toga dola, ker jim je le-to »konjiček«. Vendar pa bo položaj glede stro-kovnefra kadra vsak dan težil, saj je mladine vedno več, čedalje teže pa Je najti človeka, ki je še pripravljen zastonj delati v klubu ali društvu. Vaditelje bo treba stimulirati po delu. Samoupravljanje O dolu društva ali kluba se največkrat razpravlja le na občnem zboru in na šojah odborov. O programu, o delu in tekmovanjih pa bo potrebno govoriti z vsemi člani društva ali kluba. Potrebni bodo tudi sestanki s starši, posebno še takrat, ko obravnavajo nedisciplino v društvenih vrstah, slabe ocene v šoli itd. Ce teli problemov ne bomo reševali takoj, bomo poezneje priče še večjim nevšečnostim. Vsa-' ko nedisciplino Je treba zatreti v kali, ne glede če gre za najboljšega igralca. Delo z mladino Ko stremimo, da bi vključili v telesno kulturno dejavnost čim več mladine, zadenemo ob poglavitne probleme telesne kulture v bežigrajski občini: pomanjkanje telovadnic, igrišč in vaditeljev. Na terenu je še dovolj mladine, ki ni vključena nikjer, Id je prepuščena sama sebi. Najdemo jih v gostilnah, v klubih, kjer pijančujejo, kartajo in brezplodno zapravljajo čas. Spričo slabe družbe nekateri zaidejo v kriminal. Kdo Je kriv za takšno stanje? Poleg staršev tudi politične organizacije na terenu, ki v mnogih primerih samo ugotavljajo, mdmo besedi pa storijo premalo, da bi takšno stanje popravili. Ob pomnožitvi članstva v športnih in drugih organizacijah naj organizacijo SZDL in Zveze mladino pomagajo na tereou pri delu v društvih, da bi skupno odpravili vso negativne pojave. Pogoji dela V preteklem letu beležimo širok razmah telesno-kul turne dejavnosti v društvih dn klubih, na šolali in v delovnih koJektivih. Na drugi strani pa je opaziti nezainteresiranost občinskih forumov, ki bd lahko bolj podprli občinsko zvezo za telesno kulturo. Občinska zveza nima niti svojjh prostorov, kjer bi shranili dokumentacijo, nima svojega plačanega tehničnega sekretarja kot jih imajo vse druge množične organizacije v občini, svež za telesno kulturo pri občinski skupščini je neaktiven že nekaj mesecev. Takšno stanje ni podpora nitd vzpodbuda za delo telesno-kul turnih organizacij. Celotno delo Je tedaj prepuščeno športnim delavcem — amaterjem, ki se vsak dan sprašujejo, če so prav oni dolžni nositi celotno breme in reševati vse probleme telesno kulture, ko vemo, da imamo tudi organe, katerih dolžnost je, da nekaj napravijo na tem področ ju. Ce se odnos do telesno-kul turne dejavnosti v prihodnje ne bo spremenil, lahko računamo, da bomo imeli še manj ljudi, ki bodo pripravljeni delati na tem področju družbene aktivnosti. Silvo Čebulj Badminton Ježiški pionirji prvaki SRS Ur»viu rcS°vati skupno. Gre za igrišč, za zbiranje denar-Sodstev in vse ostale proble- Delavske športne igre 31110 1111 tf'«n področju nes *e lopo rezultate. Ko da-^ uajšem odmoru »pet uvaja- Na tretjem republiškem prvenstvu v badmintonu za pionirje, kjer so nastopili tekmovalci Olimpije, vevške SCiavije in Partizana Ježica, je Ježidanom uspel nepričakovan podvig: osvojili so kar tri prva mesta. Na Ježicd so pričeli trenirati badminton šele to sezono zato je njihov uspeh še toliko večji-Ježičamd so zmagali pri pd-ccrurjdh posamezno (Mladen škof), v dvojicah (Skol—Kaplan) ter v mešanih dvojicah (Hernjeva—Škaf). Rezultati — pionirji posamezno: Škof (Ježica) : Caleta (Olimpija) 15:4, 15:7, pionir, ke: Križman (OD : Hemja (Jež) 11:0, 11:3, dvojice: Ka. pčan—škof (Jež): Berden— Oaileta (OD 15:12, 18:17, mešane dvojice: Hemja—Škof (Jež): Križman—Caleta (OD 18:13, 15:3. Malo snega in veiiko volje »Srebrna palica« za kranjski Triglav — Zadovoljiva uvrstitev domačinov DOL, 28. febr. — Prizadevni smučarski delavci so zadnje dni februarja s precej skrbi opazovali skromno snežno odejo, ki je zraven še naglo kopnela. Imeli pa so srečo saj so bržkone na zadnji dan zime »pravili pod streho tradicionalno smučarsko tekmovanje v tekih in skokih. Tudi letos so imeli v gosteh nekaj najboljših jugoslovanskih smučarjev zlasti med tekači, medtem ko konkurenca med skakalci ni bila tako huda, ker so državni reprezentanti nastopili na tekmi za pokal Kongsberg, zraven pa so bile še tekme v Bohinju, v Delnicah itd. Tekme v Dolu so hkrati veljale tudi za prvenstvo bežigrajske občine. V teku članov na 12 km dolgi progi je zmagal član državne reprezentance Roman Seljak. Na cilju je imel skoraj 4 minute prednosti pred tekmeci. Rezultati: 1. Seljak (Triglav Kranj) 46.38,2. Gregorič (Bohinj) 50.0, 3. Slov-nik (Ihan) 50.34, 4. Kalan (Gorje) 5H02, 5. Flere (Dol) 51.17. Ekipno: 1. Triglav, 2. Dol, 3. Ihan, 4. Enotnost. Kranjčani so drugič zapored osvojil »srebrno tekaško palico«. Državni prvaki, ekipa ljubljanske Enotnosti, to pot niso imeli sreče. Cveto Pavčič je odstopil, Janez Pavčič pa se je uvrstil le na 7. mesto. Starejši mladinci — 8 kilometrov: 1. Dornik (Gorje) 33.45, 2. Grašič (Triglav) 34.57, 3. J. Šimenc (Dol) 35.17. Mlajši mladinci — 4 km: 1 .Jakopič (Gorje) 16.55, 2. Slovnik (Ihan) 16.59, 3. S. Premože (Dol) 17.17. dej (Enotnost) 21.10, 2. Grintal (E) 21.51, 3. Glavan (E) 21.58. Popoldne so bile tekme na 45-metrski skakalnici. Nastopilo je 53 tekmovalcev. Prehodni pokal tovarne JUB so osvojili Velenjčani. Sneg je bil precej južen zato so bili skoki nekoliko krajši. Rezultati — mladinci: 1. Merčun (Stahovica) 303 točke (skoka 36 m in 34 m), 2. Zep (Velenje) 202,8 (36, 36), 3. Rozina (Zagorje) 198 (35, 36), 4. Leskovec (Vel) 191 (34, 34), 5. Runtas (Dol) 187 (34, 34). ' Člani: 1. Krevselj (Velenje) 204 (38. 39,5),' 2. Bizjak (Vel) 203.6 (38, 38,5), 3. Rozina (Zagorje) 203,2 (39,5, 39.5). Prihodnje leto bodo tekme v Dolu trajale dva dneva. Skoki in teki na isti dan so prehuda obremenitev za požrtvovalno smučarske delavce v Dolu, ki JOŽE JERMAN, TRENER DOLSKIH SMUČARJEV osrednji Sloveniji bi zaman iskali kraj kjer bi kljub slabim vremenskim razmeram imeli tako bogato smučarsko sezono. Delavske športne igra Zmaga za strelce IMP Občinska zveza za telesno kulturo je že sestavila koledar tekmovanj med ekipami sindikalnih po-dru-nic v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Športniki iz dejpvnih kolektivov se bodo pomerili v streljanju, namiznem tenisu, odbojki, šahu, kegljanju in malem nogometu. Tekmovanje bo zaključeno v mesecu maju. Zadnje dni februarja so že tekmovali strelci. Med dvanajstimi ekipami je zmagala ekipa IMP v postavi: Svetek, Štantl, Hebar, Bolta in Colja, ki so dosegb 1.079 krogov. Na drugem mestu je ekipa ELME s 1.071 krogi (Zupančič, Burgar, Radman, M. Rankar, A. Rankar), na tretjem pa TOPS 1.069 krogov (Bohinc, Barle, Gmajner, Povše, Kumar). Sledijo jim Geološki zavod 1.007 krogov, Zavod za rehabilitacijo invalidov 991 krogov, ELMA II 971 krogov, Kuverta 917 krogov, Center strokovnih šol 903 kroge, Zavod za rehabilitacijo invalidov II 883 krogov, Avtoservis , 848 krogov, TOPS II 830 krogov ter Center strokovnih šol II 616 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Janez Bohinc (TOPS) 247 krogov, za njim pa so se zvrstili Svetek (IMP) 244, Zupančič (ELMA) 242 itd. Zmaga pod Durmitorjem Mladi smučarji — tekači iz Dola — so na letoH. njem državnem prvenstvu, ki Je bilo v Stabljaku v Orni gori, spet zablesteli: šta/et-a mlajših mladincev U najboljša v državi, članska štejeta se je uvrstila ho izvrstno četrto mesto. O zgodah in nezgodah dolskih smučarjev v Črni gori piše njihov trener Jože Jerman. t> 2aMj„?0 se Pred odhodom ^usni Jt P^slovljali na avto-'rnel, v Dolu- sm0 Ponovimo* skrito željo, da Prvensttu, uspeh * državnega d®ehia iptr,V Mrk°Plju pred Oa nn»,.f!oma- Seveda si te- no oinle<*en ni uP