1954 STVO lilan prija-i leto List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TEST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TEST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Prispevajmo za Ljudski dom v Trstu! :a 12, Obnovljena izdaja leto vi. štev. 275 TRST - SOBOTA, 9. JANUARJA 19 5 4 CENA 20 LIR OBLETNICA "DELA sim- , e in 1948 nobena težkoča in i leto ire oblasti nam niso pre-Kile. da bi odstopili od ci- -----v i ki smo si ga zadali, t. j. da a j£) slovensko delovno ljudstvo bilo svoj list. leto ^ 5. obletnici ponovnega m in .«Dela», ob pregledu izvršb nalog, ki si jih je zadalo, --------Javljamo, da je bilo ves čas _____ pjega obstoja dosledni bra- delavskih in narodnih " avic našega ljudstva. Velile pripomoglo k dvigu bor-hosti slovenskih delovnih ikoni lQŽic. «Delo» posveča svojo žnjo mobilizaciji pozitivnih '•venskih sil proti vsem, ki -----k Mijo Slovencem narodno ; »^akopravnost in ljudstvu STO Mične, gospodarske, kultur-11 1 in. socialne pravice. leto Sedanje razdobje je eno iz-ntom tj najvažnejših v zgodovini -------fVeštva, ker je borba, ki jo ----. nes bijejo zatirani narodi, gfrrba za najvišje ideale, za na-jp dno neodvisnost in enako- dvnost. V tem okviru zasto-naše glasilo zahtevo po edi-leto Za naš narod pravični in ‘•goči rešitvi tržaškega vpra-»ja, t. j. po ustanovitvi STO. svojo akcijo razkrinkuje IN **e lažne teorije, ki ovirajo žensko ljudstvo v borbi za C 62 ’ievanje slovansko-italijan-^ga bratstva, edinega močne-°rožja za dosego naše ena-'Pravnosti. Vodi in usmerja ----. Mvsko gibanje, da ne skrene dia ®^raVilne poti, da ne zapade n3cionalizem; obuja narodno Vest, stalno si prizadeva, da 111 bolj prodre in vpliva na leto 159 leem ''Vensko delavstvo, ki je je-0 slovenskega naroda, ker je najtežjih dneh narodnega ----k IZV()ja pokazalo s svojo do- g^dnostjo, da je udarna sila v rbi za dosego združitve in pnboditve našega naroda, ho-c s tem zajamčiti vse pogoje - 62 ' neovirani nacionalni, poli- ______Mi in kulturni razvoj. «Delo» si prizadeva zediniti Jhlokratično gibanje Sloven- nacionalne enakopravnosti, temveč bi znova postali njih žrtev in bi se znašli v reakcionarnih vrstah, kar bi pomenilo oslabeti vse demokratično gibanje, posebno pa borbo bratskih jugoslovanskih narodov, ki se borijo proti hlapčevski politiki beograjskih oblastnikov, za neodvisnost Jugoslavije. Končno je potrebno, da naše glasilo vztraja v gojenju zavesti po potrebi oslonitve na moralno, politično-državno silo, kjer vladata bratsko sožitje in enakopravnost, na Sovjetsko zvezo. Povezujmo se krepkeje s slovansko skupnostjo VIDEN USPEH SOVJETSKE MIROLJUBNE POLITI K E 25. januarja se začne Berlinu konferenca štirih ZSSR pristala na predhodne razgovore o atomski banki - V četrtek so se sestali v Berlinu zavezniški visoki komisarji, ki bodo določili sedež konference 25. januarja se bo začela v skupni sestanek. Dengin je od- Berlinu konferenca zunanjih ministrov ZIDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije. Datum je bil sprejet od zahodnikov, ki so na dan novega leta poslali noto, s katero so sporo- pod vodstvom Sovjetske zveze, čili, da sprejmejo sovjetski ki igra najnaprednejšo vlogo ! predlog. V svojem odgovoru med narodi in brani njih ena-j so zahodniki vztrajali, naj bi kopravnost. «Delo» bo dvignilo zastavo bratstva med Slovenci, Hrvati in Italijani na tem Ozemlju, ker je to bratstvo edina nepremagljiva sila v borbi proti imperializmu, za našo narodno enakopravnost, za demokratične pravice, za lepšo bodočnost delovnega ljudstva. Ob tej 5. obletnici pa se obvezujemo, da bomo storili vse zato, da bo «Delo» še nadalje kljub vsem težavam in oviram nadaljevalo svoje poslanstvo. MARIJA BERNETIC se konferenca sestala na bivšem sedežu zavezniške kontrolne komisije, niso pa odbili sovjetskega predloga, naj se o sedežu domenijo štirje visoki komisarji v Nemčiji. Sovjetsko zunanje ministrstvo je 4. januarja sporočilo zahodnikom, da je prejelo njihov odgovor od 1. januarja in da želi, da bi sedež konference določili štirje visoki komisarji. Takoj za tem so trije zahodni visoki komisarji poslali sovjetskemu visokemu komisarju Denginu noto, s katero ga vabijo, naj določi datum za govoril v sredo 6. januarja. Visoki komisarji pa so se prvič sestali že v četrtek ob 10.30 na sedežu britanskega poveljstva v zahodnem Berlinu. Zvedelo se je tudi, da bo sovjetski zunanji minister Molotov prispel v vzhodni Berlin dva dni pred začetkom konference, t. j. v soboto 23. januarja. Spremljala ga bosta njegova namestnika Gromiko in Kuznecov. Slednji je bil do nedavnega veleposlanik v Pekingu. Zahodni listi domnevajo, da bo tov. 'Molotov predlagal: 1. ustanovitev začasne enotne nemške vlade; 2. ukinitev pregrad med obema Nem-čijama in obema deloma Berlina; 3. svobodne in demokratične volitve v obeh delih Nemčije; 4. izvolitev skupne ustavodajne skupščine; 6. mirovno pogodbo z Nemčijo. Zahodni listi pravijo tudi, da bo tov. Molotov predlagal Tajni diplomatski razgovori predstavljajo nevarnost za STO Beograjsko zunanje ministrstvo je pripravljeno nudili nove koncesije na škodo tržaških interesov V trenutku, ko je 19. decem- da je «petorna konferenca zebra italijanska vlada dejansko lo, zelo daleč». stopila v krizo, so italijanski uradni krogi nekako pustili v z delavskim gibanjem.1 nemar tržaško vprašanje. Tem bolj pa skuša to krizo izkori- J Sak se mora zavedati te važne f°dovinske naloge. leto ^ato vztrajno, jasno in točno _____Maga vsa vprašanja, ki jih s,av!jn delavsko gibanje, ob-Snyu,*ie osnovna teoretična ■Vnašanja, poudarja vlogo deškega razreda kot vodilne e' kot nosilca slovenske na-Malne bodočnosti za uresni-Cankarjevih besed: «Na °i'h plečih, na plečih delav-proletarca sloni bodoč-Pst slovenskega naroda, na-'43 proletarca». u ^elavsko gibanje se bori za H ite v kmečkega vprašanja. at° se «Delo» obširno ukva- ------- 2 vsemi vprašanji, ki za- Yaio delovno ljudstvo s po-LjeUa, za mobilizacijo vseh ^Metov v borbi za njihove ^ lieve in težnje in proti sodnikom delovnega ljudstva. J/anes, zaradi težkih razmer, ber del slovenskih kulturnih avcev ni povezan z delov-M ljudstvom, ne služi borbi t ^vnih množic za njih in om n°.? Mstno svobodo, proti izpuščanju in tlačenju. «Delo» Mi težnje slovenske kulture kulturnih delavcev, ter slo- V Londonu in Washingtonu se uradni krogi še vedno «načelno drže sklepa od 8. oktobra». Iz italijanskih virov se „>Sk' stiti beograjska vlada, ki je v | je zvedelo, da bodo zahodniki tem zadnjem času tik pred in uveljavili svoj sklep, če ne bo po novem letu pogrela svojo Jugoslavija pristala na konfe-propagandistično kampanjo, s ' nco petih, Za novo leto s0 katero skuša dokazati, da je zahodni veleposlaniki v Beo-Rim kriv, če še ni prišlo do | gra(ju izjavili beograjskemu li-petorne konference in do spo-j s^u «Večerne novosti», da «se razumne rešitve. Isto je pač b0 nag[a rešitev, ki bo sprejemljiva za Italijo in Jugoslavijo». Iz vsega tega je razvidno, da se do sedaj spor ni premaknil z mrtve točke. Rim in Beograd sta si ponudila določene koncesije, ki pa jih noče nobeden od obeh partnerjev sprejeti, čeprav so te koncesije v ostrem nasprotju ne samo z željami in težnjami tržaškega prebivalstva, marveč tudi z željami in težnjami tako ita- e inteligence, poziva na koristi Jugoslavije —^ . ružitev za uresničenje vseh ^f6tnljenj našega naroda. V Mašnjih pogojih izkušnje po-Mjejo, da če hočejo sloven-' 3 inteligenca in kulturni de-vci prispevati svoj delež za drobit slovenskega naroda, ---'*°rajo slediti Cankarjevemu ^ zgledu in uresničiti to, kar je wb podčrtal: «Biti delavčev rat». j Vsak pošten rodoljub raznih jtovenskih tradicionalnih idej-I struj mora ču iti v tem zgo-— f)VlnS*tem trenutku dolžnost K-n-r^ruz'tvi Slovencev v borbi ■k °ti suženjstvu in za svobodo. Mvarno in vasjo se mora C*ti poštena delovna inte-!}0 ,riCa- da bomo s skupno in . edno borbo vseh naprednih . dosegli pravice, ki jih terja el°vno ljudstvo. ; «Delo» bo še nadalje vztra- ---da se enotnost delavske- 'a razreda uresniči ne samo ^3 dosego boljših življenjskih ,°§ojev, temveč tudi za uresniči6 vseh političnih, nacional-t h m kulturnih zahtev našega Judstva. delala do 19. decembra italijanska vlada, ki je valila krivdo za zastoj v tržaškem vprašanju na beograjsko politiko. Dva dni pred novim letom je bila v Beogradu tiskovna konferenca predstavnika titovskega zunanjega ministrstva Brileja. Na vprašanja novinarjev je Brilej dejal, da si «Jugoslavija prizadeva za rešitev tržaškega vprašanja» in da «je pokazala velike napore in pripravljenost, da dà pomembne koncesije». V tem slogu je Brilej tudi poudaril, da se njegova vlada drži Titovih predlogov od 15. novembra, t.j. odstop Trsta Italiji, cone B Jugoslaviji in razprava o ostalem delu cone A. Potrdil je tudi, da se beograjska vlada zavzema le za «zaščito narodnih manjšin in gospodarskih v Trstu». .Tezkoče T1' danes in nasprotovanja, ovirajo združitev brM P°zitivnih. slovenskih sil /seh Mo premostili s tem, da se Sila S in nieno glasilo bo-vsem pomanjkljivo-v naših vrstah, da bosta V PMnjevala delovanje na lstri Mdročjih življenja. Po-itairi- moramo borbo proti . dskim silam, ki se po- ----'h0ZUjeio raznih metod, pošeb- ■"k. lclevet Proti našemu gi- ^keM: Proti našemu glasilu, IiUdst ilotele zaslepiti delovno D ter bot; Vo’ ga spraviti s prave iPOnru- s tem ustvariti pred tle,;°Se za poraz prizadevanj SVni.Vne^a ljudstva za mir in “odo. Ne c fcešgj srne>no dopustiti, da bi |har Ma izdajalcev slovenskega |ske ,a P°d vodstvom beograj-i živei; a?e vPDvala na slovenski i v«r>ci *er v tem primeru Slo-J ne bi dosegli zaželene Ni mogel pa zakriti, da bi z uresničenjem Titovih predlogov pripadlo Italiji «okrog 70 tisoč Jugoslovanov», kot on sam pravi. V zvezi s pogajanji za sklicanje petorne konference je dejal, da so se napravili «določeni koraki naprej»., Istega dne je predstavnik a-meriškega zunanjega ministrstva Bedeli Smith sprejel jugoslovanskega poslanika Popoviča, ki je po razgovoru izjavil, da «pogajanja za sklicanje konference petih držav o Trstu napredujejo v zelo prijateljskem ozračju. Agencija «United Press» pa je dan pozneje poročala, da se vršijo v največji tajnosti razgovori med tremi velesilami za premaknitev tržaškega vprašanja z mrtve točke. Vest trdi dalje, lijanskega kot jugoslovanskih narodov. Kam ploveta Rim in Beograd? Čeprav bo sedaj do sestave nove vlade v Italiji vprašanje nekako zamrlo, je jasno, da tako Rim kot Beograd ploveta proti interesom prebivalstva STO ter narodov Italije in Jugoslavije. Iz dneva v dan postaja jasno, prav posebno zaradi ostrega spora med Italijo in Jugoslavijo, da je spoštovanje mirovne pogodbe še vedno najboljša rešitev, ki bi bila in je resnici v interesu našega prebivalstva ter narodov Jugoslavije in Italije. Vsaka druga rešitev je le izdajanje teh interesov. BERLIN — Predsednik Nemške demokratične republike Wilhelm Pieck je 3. januarja praznoval svoj 78. rojstni dan. Ob tej priliki je prejel čestitke z vseh strani sveta. takojšnjo evakuacijo okupacijskih čet iz Avstrije. Vse te domneve niso pač nič drugega kot predlogi, ki jih je Sovjetska zveza stavljala v vsej povojni dobi. Vse je sedaj odvisno od dobre volje zahodnikov in predvsem Amerikancev, ki so v tem zadnjem času dokazali, da si preveč ne želijo sporazuma s Sovjetsko zvezo in prav posebno sporazuma o nemškem vprašanju. Druga vest, ki je te dni razveselila človeštvo, pa je tudi prišla iz Moskve. 6. januarja je sovjetsko zunanje ministrstvo objavilo komunike, v katerem se pravi, da sta se 31. decembra in 6. januarja razgo-varjala v Moskvi ameriški veleposlanik Bohlen in sovjetski zunanji minister Molotov. Za razgovore je zaprosil ameriški poslanik, ki je hotel vedeti od sovjetske vlade, kako naj bi se začela pogajanja za uresničenje atomske banke, ki jo je predlagal predsednik Eisen-hovver 11. decembra in katere zamisel je sovjetska vlada sprejela s svojo noto od 31. decembra. Bohlen je predlagal, naj se v Washingtonu začnejo še pred berlinsko konferenco pogajanja za določitev procedure razgovorov o ustanovitvi atomske banke. Sovjetska vlada je v svojem komunikeju sporočila, da sprejme ameriški predlog in da je že pooblastila svojega veleposlanika v ZDA Zarubi-na, naj pogajanja vodi. Prve dni novega leta so se vsi časopisi bavili s komentiranjem Malenkovljevega voščila ameriškemu ljudstvu. Angleški in francoski časopisi so pisali, da je Malenkovlievo voščilo najboljši dokaz sovjetske dobre volje za pomiritev v svetu. Tudi v., a dni angleški m francoski krogi so izjavili, da so Malenkovljeve izjave zelo dobro znamenje za berlinsko konferenco. Istočasno pa so ameriški listi in uradni krogi svetu nekaj upanja v bližnjo bodočnost. Gospodarska kriza v Združenih državah WASHINGTON — Ameriški gospodarstveniki predvidevajo, da bodo znaki krize v ZDA postali otipljivejši v novem letu. Po njihovem mnenju se bo število brezposelnih delavcev povečalo za 7-8 milijonov enot in s tempreseglo število brezposelnih za časa velike krize od 1929 do 1933, ko jih je bilo preko 14 milijonov. 500 milijonov Kitajcev PEKING — Radio Peking je sporočil, da Kitajska šteje 500 milijonov prebivalcev, kar je ugotovilo ljudsko štetje od ju-Ija 1953. Leta 1949. so računali, da ima dežela 476 milijonov prebivalcev. Nabirajmo prispevke za Ljudski dom v Trstu! Delovni ljudje! Prijatelji! Državljani ! Že od tedaj, ko so fašisti izropali stare Združene sedeže in so se polastili Doma, ki so ga tržaški delovni ljudje izgradili s svojim znojem in svojimi žrtvami, smo težili k izgradnji novega, skromnega a lepega, vabljivega Doma delovnih ljudi, slovenskih in italijanskih demokratov našega mesta. Že pred časom smo si zastavili to nalogo in smo delali zato, da se ustvarijo pogoji za njeno uresničitev, dobro vedoč, da je to podjetje težavno in naporno in da je za njegovo uresničitet potrebna solidarnost vseli delovnih ljudi in bratska pomoč vseh prijateljev. Danes smo mnenja, da je prišel trenutek, ko se da začeti akcija za izgradnjo Ljudskega doma v Trstu", v katerem bodo našle krov vse demokratične organizacije, ki ho središče delavske solidarnosti, šola proletarskega internacionalizma. ustanova Socialne kulture, kamor bodo zahajali vsi delovni ljudje in demokratje, da diskutirajo o svojih vprašanjih, da se vzgajajo, razvedrijo in odpočijejo. Delovni ljudje! Prijatelji! Državljani! Vemo, da je treba velikih naporov za dosego tega cilja. Niste pa prvič poklicani, da velikodušno prispevate k izgradnji ustanove. Tržačani so se odzvali, ko je šlo za ustanovitev Delavskih zadrug, sindikatov, svojega tiska, svojih strank. In če la spomin ne zadostuje, poglejte prebivalce Čampor, Božičev. Sv. Barbare, Elerjev, Sv. Križa in drugih vasi našega Ozemlja, ki so samoiniciativno, s svojimi rokami, premagajoč vsakršno oviro, izgradili lastne ljudske domove, kateri upravičeno predstavljajo njihov ponos! Z današnjim dnem se otvarja javna akcija za nabiranje prispevkov za Ljudski dom v Trstu! Prispevajte vsi : velikodušno, navdušeno in samopožrlv ovalno! ODBOR ZA LJUDSKI DOM V TRSTU Trst, 4. januarja 1954. fella SE JE SPOTAKNIL, KER NOČE “LEVIČARSKIH P0SKUS0V“ ITALIJANSKA VLADNA KRIZA pcsledtca težkih notranjih razmer Pellova vlada je dejansko stopila v krizo 19. decembra - Vprašanje se lahko reši le, če se upoštevajo rezultati 7. junija in če se začnejo rc§evati socialna vprašanja Italijanski ministrski predsednik Fella je v torek zvečer sporočil predsedniku republike Einaudiju, da poda ostavko. Einaudi ga je zaprosil, naj o-stane na svojem mestu, dokler se ne bo sestavila nova vlada. Pellova vlada je torej trajala le štiri dobre mesece. Ob njeni sestavi je bilo rečeno, da je le poslovna zato, da od-nadalTevalfsvojo oTtudnokam- Pomor(; tezl“ notranji krizi, ki panjo izsiljevanja. Predvsem so te dni ameriški listi poudarjali, da bo Dulles šel v Berlin, da bi «preizkusil» sovjetsko dobro voljo in da bi «dokazal svetu», da je s Sovjetsko zvezo nemogoče doseči sporazum. Mi pa upamo, da bodo te ameriške nakane doživele polom in da bo v Berlinu dosežen sporazum, ki bo prinesel se je otvorila po demokristjan-skem volilnem porazu. Cim pa se je hotela spremeniti v stal-nejšo vlado, je zabredla v velike težave, iz katerih je izšla poražena. Vladna kriza se je dejansko otvorila 19. decembra s polemiko med Pellom in De Gasparijem. V začetku je Fella izjavil, da bo pristopil le k Djllas napoveduje likvidacijo poslednjih ostankov bivše KPJ Titovci smatrajo vsako obliko organizacije kot škodljivo sedanji ureditvi v Jugoslaviji V teh zadnjih tednih je ideo- li» za «objektivnimi silami» t. j. retik» titovskega režima Milovan Djilas začel objavljati v osrednjem titovskem glasilu «Borbi» vrsto člankov, ki so vzbudili najrazličnejše komentarje v in izven Jugoslavije. V svojih člankih je Djilas odkrito napovedal likvidacijo poslednjih oblik KPJ, ki so vsa ta leta po Resoluciji IU od junija 1948 preživela zaradi pritiska jugoslovanskih komunistov in demokratov. Da bi opravičil pred jugoslovanskimi množicami ta poslednji protirevolucionarni korak, ki se pripravlja, je Djilas začel obravnavati razna filozofska vprašanja. Po večjem številu člankov je prišel do zaključka, da «subjektivne sile», to so komunisti, so «zaosta- Francozi pričakujejo nove udarce v Indo kini Francosko poveljstvo v dokini je zbegano, ker ne ve, kje bo prejelo naslednji uda- Po osvoboditvi Taheka ljudske sile niso še pokazale, kje se bo začela nova bitka. V tem času pa se po vsej Indokini nadaljujejo boji, v kateri izgubljajo Francozi in njih sateliti veliko število vojakov. Na področju Taheka so laoit-ske ljudske čete osvobodile 40 tisoč kv km ozemlja in 400.000 prebivalcev. Sedaj se boji vršijo okrog, ,francoskega oporišča Seno in mesta -Savanetek 80 km južno od Taheka. Francozi so se morali umakniti iz Kamkeuta, Laksaoa in Napea. V severnem Vietnamu pa grozi nevarnost obkolitve francoski posadki v Dien Ben Fuju. In- Tudi v Kambodži so se poostrili partizanski boji, ki so najbolj srditi v pokrajini Krek. Francozi so v teh zadnjih dneh teroristično bombardirali mesto Tahek. Ljudske sile so sprejele letala s srditim protiletalskim ognjem, zaradi katerega so se letala morala u-makniti na siamsko ozemlje, ker bi bila drugače utrpela težke izgube. Okrog prestolnice Laosa Luang Prabanga se zbira znatno število ljudskih čet, tako da Francozi domnevajo, da pripravljajo velik napad na to mesto. C e bi se to zgodilo, bi okupatorji morali umakni za ljudstvom, da se ne zavedajo stvarnega stanja v deželi, da se še vedno oklepajo «stare stalinistične prakse», kar pa po njegovem «otežuje razvoj demokracije» in da je zato treba spremeniti «oblike dela». V opravičilo potrebe po spremembi «oblik dela» navaja Djilas da sedanja «Zveza komunistov» «ni več stara KPJ (kar mu rade volje priznavamo, op. ur.) ...niti po sestavu svojega članstva, ki je mnogo širše tudi po socialnem poreklu in po podedovanih nazorih», da je «del — in sicer nemajhen — partijskega članstva» zaviral borbo proti Sovjetski zvezi, in napore za sprejemanje zahodnega orožja, da med «aretiranimi kominformovci sploh ni bilo preprostih državljanov, marveč so bili to člani partije ali redkeje tako imenovani simpatizerji», da se danes noben državljan, ki se strinja s titovsko zunanjo politiko, ne sme smatrati za «izdajalca», «sovražnika» itd., politično zavest danes nimajo le komunisti, marveč najširši sloji družbe, večina državljanov. Iz vseh teh razlogov, pravi Djilas, je treba spremeniti «oblike dela». Najprej trdi, da je treba odpraviti vse funkcionarje, ki se bavijo izključno s tem delom, predvsem pa mladinske. Organizacije jugoslovanskih «komunistov» pa naj bi imele le nalogo, da izvolijo svoja vodstva in delegate in da se le izjemoma sestanejo. Njihovo delovanje pa naj se u-smeri k «predavanjem», t. j., kot pravi Djilas, k oblikam takega dela, ki bo moglo uresničiti «organizirano življenje samo na podlagi osebnih nagnjenj in popolne prostovoljnosti» in ki «nikakor ne sme biti obvezno». In končno zaključek vse te protirevolucionarne blodnje: «Sedanja Zveza komunistov bi «slabela:», «odmirala» kot klasična stranka»... «zgubljala bi značaj stran- ti po zračni poti svojo posadko v Dien Ben Fuju, ki bi bi-tke. Spajala bi se s Socialistično la popolnoma obkoljena. |zuezo, komunisti pa s preprosti- mi državljani»... «Naraščala bi osvetlili vso podlost titovskega | izdajstva, preoblečenega v «socialistično frazeologijo». S. N. vloga osebnosti». Da bi še bolj podkrepil svoje likvidarstvo, je Djilas napisal, da je partija potrebna le v pogojih ostrega razrednega boja in njegove poostritve, a da sedaj v Jugoslaviji ni več tega problema in da se je treba boriti le na podlagi «zakonitosti», ne pa vmešavanj kakršne koli politične sile v državna ali gospodarska vprašanja. Iz vsega tega se da razbrati predvsem, da je bilo in je res vse, kar smo trdili v vseh teh letih. Predvsem smo imeli prav, ko smo trdili, da titovci hočejo izroditi partijo in jo razvodeneti v nadstrankarsko «ljudsko» fronto, sedaj «socialistično» zvezo, ker bi jim bila partija največja ovira v njihovem protirevolucionarnem prizadevanju in v njihovih naporih za oživitev kapitalizma v Jugoslaviji. Djilasova izvajanja potrjujejo, da je titovsko vodstvo spremenilo socialni sestav partije z vključitvijo sovražnih razrednih elementov, da je «veliki del», kot pravi Djilas, nastopal in nastopa proti izdajalski politiki vodstva, da so bili aretirani številni komunisti, da je merilo predanosti režimu njegovo gledanje na režimsko politiko, ne pa njegova družbena . pripadnost itd. Vse to je Djilas potrdil. Dejansko so Djilasove «teze» le zaključek titovskega večletnega prizadevanja za izbrisanje komunistov iz jugoslovanskega družbenega življenja, za njihovo likvidacijo, za . njihovo onemogočanje. V manjši meri je isto napravil izdajalec Browther v ZDA, ko je v teku vojne razpustil KP ZDA pod pretvezo, da so se svetovni gospodarski pogoji tako spremenili, da ni Komunistična ■partija več potrebna. Amerikanci hočejo «totalno atomsko vojno» NEW YORK — Admiral Rad-ford je na nekem banketu dejal, da se ZDA morajo intenzivno pripravljati na «totalno atomsko vojno» Gen. Collins pa je izjavil, da nemška Wehr-macht bo morala biti vključena v atlantsko zvezo tudi, če preosnovi vlade. t. j. k določe- če se misli sestaviti vlada, ki . sljani leži v pojmovanju vla- nim spremembam sestavi bo odgovarjala volilnim izi- ministrstev. 30. decembra so ministri «na privaten način» izročili Pelli svoje poverilnice. To dejstvo je zbudilo v Italiji precej ogorčenja, ker so demokristjani hoteli urediti vse vladne zadeve v okviru stranke, ne da bi se zaslišala volja parlamenta kot najtišjega predstavnika dežele. Govorilo se je, da bo vlada v glavnem ostala kot je bila z zamenjavo 7 ministrov in 15 podtajnikov. Že takoj pa je prišel do izraza spor med De Gasperijem-Fanfanijem na eni ter Piccionijem-Pello na drugi strani. V nedeljo je spor dosegel svoj vrhunec, ko je Fella obiskal De Gasperija v Castel-gandolfu. Spor se je formalno vrtel okrog vladne a-grarne politike. Pelle je vztrajal, naj bo za kmetijskega ministra imenovan Aldisio, ki je v čislih pri monarhistih, dočim je večina strankinega vodstva zahtevala, naj na tistem mestu ostane Salomone, ki je všeč manjšim sredinskim strankam. Fella pa je vztrajal na svojih pozicijah in je zato podal ostavko. Predsednik republike je v sredo začel razgovore za sestavo nove vlade. Sprejel je bivšega predsednika republike De Nicolo, predsednika parlamenta Merzagoro in Gronchija ter bivša predsednika ustavo- dom in ki si bo zastavila nalogo rešitve socialnih vprašanj, ki so najbolj občutena. Na vsak način je ta vladna kriza posledica demoki istjan-skega slepomišenja z ljudsko voljo. 7. junij je dovolj jasno pokazal, da ne more biti več sredinske vlade, saj so bile male stranke poražene. Prav tako so volitve dokazale, da je nemogoče kreniti na desno, marveč da preostane edini izhod v sestavi take vlade, ki bo vodila socialno in pomirjevalno politiko na zunaj in na zno- dne osnove. Fella je hotel vlado, ki naj bi uživala popolno podporo monarhistov, dočim De Gasperi in njegovi so hoteli. da bi vlada uživala tudi podporo malih sredinski1', strank. Toda obe ti dve alternativi ne moreta privesti do stabilne vlade, ker ne predstavljata resničnega stanja v parlamentu in deželi. Otroci v Kremlju MOSKVA — Na dan novega leta je bil Kremelj otvorjen za deset dni moskovskim otro-traj. Taka vlada pa bi uživala kom. V teh dneh so se vršile v podporo levičarskih strank, ki predstavljajo največjo moč v deželi. Bistvo spora med demokri- krasriih kremeljskih dvoranah razne kulturne prireditve z udeležbo največjih sovjetskih umetnikov. OD TEDNA SREDA, 30. decembra: Komunistična partija Nemčije je slavila 35. obletnico svoje ustanovitve — Radio Tirana je sporočil, da je follo aretiranih 6 vohunov in saboterjev, ki so se pretihotapili v Albanijo po nalogu ameriSke in grške vohunske službe; več drugih vohunov je bilo likvidiranih v spopadu. ČETRTEK, 31. decembra: V Koreji je bilo osvobojenih 147 ujetnikov, ki so izjavili, da se hoče- dajne skupščine Terracinija in Vejo^ali ‘ nadKhajsko —"V ra Saragata. V petek pa je sprejel Avivu (Izrael) so bile manife-De Gasperija. Razgovori se na- stacije proti gospodarski politiki daljujejo danes. Bržkone bo predsednik republike jutri zaupal sestavo nove vlade eni izmed osebnosti, ki jih bo določilo vodstvo demokristjanov. Govori se, da kandidirajo na to metto Piccioni, Fanfani, Campilli, Scelba, morda celo De Gasperi in Fella. Vodja PSI Nenni je Ob izbruhu krize izjavil, da je nje- ne bo prišlo do ustanovitve : g0va stranka pripravljena pre-evropske vojske. I vzeti odgovornost pred deželo, vlade. PETEK, 1. januarja 1954: Sovjetska vlada je sporočila vladi NOR, da ji izroča uprava 33 podjetij, ki so jih do sedaj upravljale sovjetske oblasti na račun vojnih reparacij: istočasno je sovjetska vlada sporočila, da se odreka reparacijam, ki jih še dolguje NOR — V Keniji in Tanganiki so se začele partizanske akcije proti terorističnim akcijam Angležev; v Nairobiju so domoljubi ustrelili vohuna v službi okupatorjev — Singman Ri je v svoji novoletni poslanici dejal, da bo ponovno začel vojno za «zedinje nje Koreje». Neurje po vsej Evropi Veliko neurje je zajelo vso ški obali. Da bi obranili ljudi Evropo. Mraz je začel pritiskati že v noči med starim in novim letom. Stanje pa se je poslabšalo v nedeljo 3. januarja. ko je tok mrzlih vetrov, ki so prišli z vzhoda, zajel vso celino, ne da bi prizanesel nobeni deželi. V nedeljo je začelo povsod snežiti, dočim so vetrovi razburkali Severno in Baltsko morje. V Angliji, na Nizozemskem, v Belgiji so oblasti o-dredile pripravno stanje, ker je grozilo, da bodo morski valovi podrli jezove, kot se je zgodilo februarja 1953. Kljub silovitosti razburkanega morja pa je prišlo le do delnih poplav. Tokrat je neurje pred- Djilasovi «argumenti» so torej vsem prizadelo zahodno in le potrdilo, da smo imeli prav vzhodno nemško obalo. Popla- v našem boju proti izdajstvu ti-tovcev. K temu pa se bomo morali u prihodnjih številkah povrniti, da bomo v daljših člankih ve so bile v Kielu, Hamburgu, Luebecku in po otokih baltske obale. Sila morja je podrla nekatere jezove na vzhodno-nem. in naselja od večje poplave, so stopili v akcijo tudi sovjetski vojaki, ki so s svojim pravočasnim nastopom preprečili večje razdejanje. V teh dneh se je preklala na dvoje neka grška ladja, dočim se je potopil nizozemski vlačilec. Številne ladje so bile v teh dneh težko prizadete. Večjih človeških žrtev pa vsaj do sedaj ni bilo. Zaradi snežnih zametov in velikega mraza so prometna sredstva po vsej Evropi zelo neredna. Pri tem je bila najbolj prizadeta severna Italija. Komaj v četrtek se je železniški in avtomobilski promet delno normaliziral. Oblasti so morale ukiniti več prog. Številne oddaljenejše vasi v srednji Evropi so osamljene, ker so z njimi pretrgane vse zveze. V En-gadini (Trident) je mraz do- . segel 32 pod ničlo, v Svici in|dlteD' Enotne socialistične par- Nemčiji 27 pod ničlo, Na Sved-tije. skem je termometer tudi dosegel 32 stopinj pod ničlo. V Beogradu je bilo pred dnevi 20 pod ničlo, v Makedoniji 22. Vreme se je sedaj kolikor toliko izboljšalo, kljub temu pa še vedno sneži in niti meteorologi ne morejo predvidevati, kdaj bo ta mrzli val ponehal. 35. obletnica Komunistične partije Nemčije BERLIN — Komunistična partija Nemčije je 30. decembra 1953 slavila 35. obletnico ustanovitve. V demokratičnem delu Berlina je bila ob tej priliki svečana akademija, ki so se je udeležili najvidnejši vo- SOBOTA, 2. Januarja: Ade- nauer, ki ga je ameriška revija «Time» krstila za «velmoža 1953», kot je 1938 storila za Hitlerja, je povabil v Nemčijo zloglasnega «lovca na čarodejstva» McCarthya — Ko je v Teheran ponovno prispel angleški poslanik, je po mestu v znak protesta krožilo veliko število ljudi z žalnimi trakovi — Papež je v govoru zahteval kontrolo cerkve nad italijansko televizijo. NEDELJA, 3. januarja: Predsednik NDR Wilhelm Pieck je ioipolnil 78. leto starosti — V mestu Madura se je zaključil lil. tongres Komunistične partije In-lije — Radio Peking je sporočil, :ia je ljudsko štetje preteklega julija ugotovilo na Kitajskem 500 milijonov prebivalcev! 1949 jih je dežela imela 475 milijonov. PONEDELJEK. 4. januarja: Ze več tednov so delavci tovarne Pignone v Firencah ostali na delovišču, ker so gospodarji hoteli ustaviti delo; njihovo borbo so podprle vse stranke in celo de-mokristjanski župan La Pira; to zadržanje La Pire je paipež grajal; zaradi enotnosti je prišlo do odkupa tovarne s strani drugega podjetja, kar bo omogočilo nadaljevanje dela; s tem je bila junaška 'borba delavcev kronana z zmago — Ameriški poveljnik v Koreji Hull je izjavil, da bo «o-svobodil» vse ujetnike, čeprav ni bila niti polovici dana možnost, da se izrečejo o svoji nadaljnji usodi; to stališče Amerikancev lahko prejudicira premirje. TOREK, 5. januarja: Nevtralno sodišče bo v kratkem začelo proces -proti 8 Rijevim agentom, morilcem 4 ujetnikov, ki so se hoteli vrniti v domovino — Eisen-hower je govoril po televiziji o gospodarski Krizi v ZDA; dejal je, da ni nevarnosti krize, ni pa mogel skriti dejstva o naglem padanju proizvodnje — Pri Taran-tu se je zrušila streha nekega podjetja in ubila 5 delavcev. SREDA, 6. januarja: V zah. Nemčiji je bilo uradno sporočeno, da je 1.524.000 brezposelnih: novembra jih je bilo 1.121.000 — Francoska zbornica je začasno podaljšala mandat Danielu, da mu omogoči udeležbo na konferenci štirih v Berlinu — V Georgetow-nu (britanska Gvajana) je bila ljudska manifestacija proti samovoljnemu razpustu legalno izvoljene demokratične vlade. ČETRTEK, 7. januarja: Demo-kristjansko vodstvo bo podprlo kandidaturo Fanfanija na mesto novega vladnega predsednika — Prvemu sestanku med zavezniškimi visokimi komisarji v Berlinu bo v soboto sledil drugi; zgleda, da so se sporazumeli, naj se konferenca vrši v bivšem poslopju zavezniške kontrolne komisije v zahodnem delu Berlina, 34 LET BORBE NOVOLETNA VOŠČILA TOV. MALENKOVA AMERIŠKEMU LJUDSTVU Včeraj 8. januarja je potekala peta obletnica ponovnega izida «Dela». 22. januarja pa bo potekala 34. obletnica njegove ustanovitve kot glasila tržaške sekcije Jugoslovanske socialne demokracije in po 21. januarju 1921 kot slovenskega glasila tržaške federacije Komunistične partije Italije. Ze iz teh treh datumov je razvidno, da ima «Delo» za seboj dolgo pot borbe, ki je ne-razdružljiva z borbo slovenskih in italijanskih delovnih množic na Tržaškem in v Julijski krajini po prvi svetovni vojni. Njegovo življenje v legalnih izšlo. Vodstvo naše partije in našega demokratičnega gibanja, ki je bilo v rokah titovskih izdajalcev ni hotelo izdati tega borbenega lista, ker ni hotelo na noben način nadaljevati slavne borbe tukajšnjega slovenskega in italijanskega ljudstva v smislu načel in idealov, v duhu katerih se je vzgojilo toliko generacij. Zato je «Delo» izšlo le po objavi Resolucije Informacijskega urada, ko so bi'e vrste komunističnega in demokratič-neka gibanja očiščene od izdajalcev. Od onega trenutka dalje je «Delo» postalo revolucionarno glasilo slovenskih de in ilegalnih pogojih borbe je lovnih ljudi v borbi proti izda-tesno povezano z borbo, ki se jalski titovski skupini, proti Na proslavi prve obletnice "(Dela», ki je bila prve dni januarja 1950 v dvorani «Škamperle» pri Sv. Ivanu. ZI IZP0S1IUI1EI HUMKIH Otom ml ZDI Hi Somi zimo je v naših krajih vodila proti fašizmu, za njegovo uničenje, za osvoboditev in za narodne pravice slovenskega naroda. Ze zaradi tega svojega značaja, zaradi njegove brezkompromisne borbe proti fašizmu in slovenskemu nacionalizmu, zaradi zastopanih načel slovan-sko-italijanskega bratstva in socialističnega internacionali-zma je bilo deležno skupno z bratskim glasilom v italijanščini «Il Lavoratore» besnih napadov fašistov in po drugi strani pa tudi neprijateljskih izbruhov slovenskih nacionalistov. Dvakrat je 'bila tiskarna, v kateri se je tiskalo skupno z «Il Lavoratore», napadena in razdejana od fašistov, dvakrat je s pomočjo prispevkov delovnih ljudi ponovno izšlo, dokler ni bilo proti koncu 1923 dokončno ukinjeno z vladnim dekretom in se je moralo od tedaj dalje tiskati in raznašati na Legalen način. V teku svojega legalnega in ilegalnega življenja so bili njegovi uredniki izpostavljeni brutalnim napadom fašističnih škvader, ki so na razbojniški način ubile pod Prosekom njegovega sodelavca in marnega raznašalca Karla Starca. Karla Starca so neko jutro našli ob železniški progi z razmesarjenim truplom in z vidnimi znaki nečloveškega divjaštva fašistov, ki so se nad njim znesli, ker so videli v njem doslednega in brezkompromisnega borca za delavske in kmečke pravice, proti fašizmu, proti antislovanski gonji. Njegova prva urednika Per-tot in Rovan sta bila večkrat pretepena od fašistov in sta tudi umrla vsled telesnih poškodb, ki so jima prizadeli fašisti, in vsled bolezni, ki sta jih dobila zaradi nenehnega fašističnega preganjanja. Po njegovi ukinitvi s strani fašističnih oblastnikov je «Delo» še dalje izhajalo na ilegalni način in bodrilo slovenske komuniste in antifašiste v pravični borbi proti fašizmu, za delavske in kmečke pravice, za narodno enakopravnost. Se so nekateri starejši tovariši, ki se spominjajo, kako so na skrivaj raznašali «Delo» po mestu in po vaseh kljub divjanju fašističnega terorja, kljub aretacijam, kljub pretepaškim škva-dram, kljub ricinusovemu olju. Eden izmed teh tedaj mladih raznašalcev je bivši župan zgo-niške občine in član Centralnega komiteja KP STO Alojz Pirc iz Saleža. «Delo» je torej, čeprav od časa do časa izhajalo vsa leta fašizma. Novo dobo v njegovi borbi in njegovem življenju predstavljajo prizadevanja našega nesmrtnega junaka Finka Tomažiča, ki si je s skupino mlajših ljudi zadal nalogo, da uredi «Delo» in ga v še večjem obsegu in redno nudi našemu ljudstvu, ki je bilo žejno resnice in borbene besede v letih, ko se je zdelo, da fašizem zmaguje po vsej Evropi in ko je marsikateri že obupoval nad našo in usodo Evrope. To drugo razdobje predstavlja skupno s prvim razdobje junaške borbe za ustanovitev širokega, vsenarodnega osvobodilnega gibanja proti fašizmu, za poglobitev bratstva med Slovenci in Italijani, za populariziranje Sovjetske zveze in njenih protifašističnih naporov, za vzgajanje našega ljudstva v duhu proletarskega internacio-nalizma in zaupanja v Sovjetsko zvezo. Urednik in organizator «Dela» v najbolj črnih dneh krvavega fašističnega nasilja Finko Tomažič je padel pod fašističnimi svinčenkami kot hraber sin naše zemlje in kot pravi revolucionarni borec. On je služil in še danes služi našemu ljudstvu za vzgled v težki borbi prej proti nacifašizmu m sedaj proti anglo-ameriškemu imperializmu in njegovim hlapcem. njeni tržaški podružnici. «De lo» je nadaljevalo slavne tradicije pretekle borbe in je v imenu svojih urednikov in organizatorjev: Pertota. Rovana, Starca, Tomažiča začelo izpolnjevati svoje poslanstvo v naporih za poglobitev bratstva med Slovenci in Italijani, proletarskega internacionalizma, neizprosnega boja proti vsakemu naciona.izmu in prav posebno proti slovenskemu nacionalizmu. za mir in prijateljstvo med narodi, za razkrinkanje zakletih sovražnikov Jugoslavije in slovanske družine-ti-tovcev, za narodno enakopravnost. Po petih letih obstoja se lahko reče, da je «Delo» v resnici postalo glasilo demokratičnih Slovencev. Ob tej peti obletnici pa je treba poudariti, da mora še posebno paziti, da poveča svoje napore zato, da postane glasilo velike večine Slovencev, ki se bori za rešitev ne samo delavskih razrednih problemov, marveč tudi za rešitev v njihovem okviru vseh perečih narodnih vprašanj. Postati mora narodno glasilo v naprednem, socialističnem smislu besede. Le tako bomo lahko rekli, da bo začelo popolnoma izpolnjevati svojo nalogo. Razvoj gledališč v Češkoslovaški V Ljudski republiki Češkoslovaški imajo danes 58 stalnih gledališč, dočim jih je bilo leta 1937 komaj 18. Število gledalcev se je v tem času povečalo od 3 na 11 milijonov. Lansko leto je bilo skupno 25 tisoč prireditev. Vedno bolj se širi navada, da se po predstavi organizirajo debate med občinstvom in i-gralci, ki služijo igralcem, da izboljšajo svoje umetniško delovanje, gledalcem pa, da po-bliže spoznajo pomen umetniškega gledališkega ustvarjanja. 28. decembra je evropski ravnatelj ameriške agencije «International News Service» Kingsbury Smith zaprosil ministrskega predsednika ZSSR Georgija M. Malenkova, naj mu odgovori na naslednja /prašanja: VPRAŠANJE: Kakšna vo- ščila izrekate ameriškemu ljudstvu za leto 1954? ODGOVOR: Z vsem srcem želim ameriškemu ljudstvu vso srečo in mirno življenje, ze-„im ameriškemu ljudstvu uspe-hov v razvoju prijateljskih vezi z vsemi narodi in koristnih rezultatov v plemeniti stvari obrambe miru pred kakršnim xoli poskusom njegove prekr-šitve. VPRAŠANJE: Upate, da bo novo leto obeleženo z okrepitvijo prijateljskih odnosov med narodi ZDA in ZSSR? ODGOVOR: Predvsem je treba želeti izboljšanje odnosov med našima deželama. Menim, da ni objektivnih ovir za izboljšanje odnosov med ZSSR in ZDA v novem letu in za okrepitev tradicionalnih prija-.eljskih vezi med narodi naših dežel. Upam, da tako tudi bo. VPRAŠANJE: Kako cenite možnosti ohranitve svetovnega miru in omilitve mednarodne napetosti v letu 1954? ODGOVOR: Vsi narodi hlepijo po trajnem miru in obstajajo tudi ugodne možnosti za na-daljne zmanjšanje mednarodne napetosti v letu 1954. Vlade, predvsem pa vlade velesil ne ,mejo preslišati glasu narodov in prezreti njihove rastoče želje po trajnem miru. Kar se tiče sovjetske vlade, je napravila, dela in bo napravila vse, kar je mogoče zato, da bi narodi živeli v miru, da se mednarodna napetost omili in da se vzpostavijo normalni odnosi med deželami. VPRAŠANJE: Kakšen bi bil po vašem mnenju najvažnejši korak, ki bi se lahko napravil 1954 v interesu svetovnega miru? ODGOVOR: Takšen korak bi bil sklenitev sporazuma med deželami, na podlagi katerega bi se sporazumne stranke slovesno in brezpogojno obvezale, da ne bodo uporabljale atomskega, vodikovega in nobenega drugega orožja za množično uničenje. Tak sporazum bi olajšal dosego sporazuma o popolni prepovedi atomskega orožja in o vzpostavitvi strogega mednarodnega nadzorstva rabe atomske energije v vojne skimi narodi ljudskih demo-1 osebnosti, katerim je sprego-svrhe. j krc cij m Kitajske prizadeva voril tov. Malenkov. Tudi v Istočasno bi sovjetska vlada | ohraniti mir v svetu in vzpo- drU0ih ljudskih demokracijah smatrala za potrebno doseči staviti prijateljske odnose sporazum o dejanskem zmanj- vsemi deželami na svetu, šanju vseh ostalih vrst orožja Qb priliki novega leta in obsega oboroženih sil. Vse to bi nedvomno zmanjšalo državne izdatke za vojaške potrebe in izboljšalo gospodarske pogoje prebivalstva. Ob novem letu je predsednik prezidija Vrhovnega, sovjeta ZSSR Vorošiiov naslovil državljanom Sovjetske zveze poslanico, v katerem poudarja uspehe v izpolnjevanju V. pet- j letnega načrta, v utrjevanju sovjetske države in prijateljstva med sovjetskimi narodi, monolitsko enotnost med delavci in kmeti. V poslanici se 1 poudarja, dr je največja skrb partije in vlade stalni dvig 'ljudskega blagostanja. Partija in vlada sta prepričani, da bo j sovjetsko ljudstvo uspešno izpolnilo svojo nalogo n izgrad-j nji komunizma. Na koncu pa pravi poslani-1 bil v moskovskem Kremlju ca, da je sovjetsko ljudstvo svečan sprejem, ki so se ga u- j za mir in da si skupno z brat-| de ežile najvidnejše sovjetske 18 milijard. e«. so bili prirejeni slični sprejemi. V Nemški demokratični republiki je na takem sprejemu spregovoril 78-letni W. Pieck, predsednik republike, medtem ko je sovjetski visoki komisar Dengin poslal voščila svojim zahodnim kolegom. Novoletne poslanice so svojim narodom poslali predsedniki Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Albanije, Koreje, Mongolije. Kdaj mislijo izplačal-3% posojilo svobode g Vojaški stroški atlantskega bloka i:S!l**!l Vojaški stroški vseh 14 držav severno-atlantskega bloka so znašali za finančno leto 1952-63 63 milijard dolarjev, I dočim so znašali v letu 1950. Ce. bi hoteli napraviti samo majhen obračun o narodno osvo-bodilni borbi, bi videli, da je slovensko ljudstvo dalo v resnici velik prispevek. Tisoči in tisoči najboljših sinov našega naroda so žrtvovali svoje življenje, tisoče invalidov, vdov in sirot so pustila za sabo težka leta osvobodilne borbe. Nepopisno je bilo trpljenje v nacističnih taboriščih smrti in ječah. Toda bolj kot je sovražnik pritiskal, z večjim navdušenjem in borbenostjo se je naše ljudstvo zagrizlo v borbo in se v vedno večji meri odzivalo pozivu NOB. Vsak je prispeval po svojih močeh, v denarju, živilih in z drugim blagom. Naše vasi so pomagale moralno in predvsem pa materialno ne samo za osvoboditev lastnih krajev izpod nacifašističnega jarma, marveč istočasno za osvoboditev Jugoslavije in graditev boljše bodočnosti. Nešteto je bilo družin, kmetovalcev in posameznikov, ki so si odtrgali od ust skromni košček kruha, varčevali na vse načine, da so lahko pomagali partizanom. Prodali so živino, košček zemlje ali celo hišo, da so z izkupičkom podpisali «posojilo svobode», ki ga je takrat razpisal Narodno osvobodilni svet. Na potrdilih, ki so se izstavljala s podpisi Franceta Bevka, NOVI DOKAZI O GROZOTAH V TITOVSKIH TABORIŠČIH V sedemdesetih dneh bojkota izgubljenih 25 kg normalne teže Vojaški zdravnik je pošiljal v barake neozdravljene bolnike in jih tako pokvaril za vse življenje - Lakota in zaznamovanje določenih jetnikov v. Vojaški zdravnik, ki sem ga omenil v prejšnjem članku, je bil prava zverina. Skoraj vedno je po določenem času zapodil jetnike s polomljenimi udi ali deli telesa v barake, ne da bi počakal, da se jim kosti popolnoma zacelijo. Zato so nekateri jetniki ostali šepavi, roke jim niso dobro delovale, prsni koši so jim bili izmaličeni itd. V bolnici ni bilo zdravil. Vse je bilo grozovito umazano. Bolniki so bili prepolni uši. Jaz sem imel polovico telesa v gip-su. Ponoči pa nisem mogel spati, ker sem bil pod gipsom prepoln uši, ki mi niso dale nad izvajanjem prepovedi upo-'miru. Marsikdaj se mi je zde- Pobiranje riža v osvobojenem delu Vietnama lo, da bom znorel, tako so me uši ujedale, ne da bi si mogel na kakršen koli način pomagati. Po treh mesecih in pol so mi vzeli proč gips. Medicinski študentje, ki so bili z nami v la-gerju, so mi rekli, da bi bil moral počivati še kakih šest mesecev. Zgodilo pa se je, da so me že drugi dan nagnali na delo. Delati sem moral, dokler ni .em padel v nezavest. To je trajalo kakih petnajst dni. Potem pa so mi dali «lažje» delo. Namesto da bi prenašal kamenje, sem ga moral lomiti. Kljub temu mi je to delo vsaj toliko pripomoglo, da nisem o-stal pokvarjen za vse življenje. Po dvajsetih dneh dela so razglasili moj bojkot. Bojkotirali so me neprenehoma 70 dni, kar je pomenilo živeti 70 dni slabše kot živali. v posebnem zelo tesnem prostoru in se vsako toliko ur — na ukaz — obračati. Vsa- ko drugo noč so morali stati upognjeni nad posodo, ki je služila drugim za človeške odpadke. Preden so se spravili spat so bili natepeni itd. Bojkotiranci niso smeli govoriti z nobenim in nihče jih ni smel ogovarjati, če ni hotel zapasti isti kazni. Opravljati so morali najtežja dela in titovci so si prizadevali, da so jim na vsakem koraku naložili kakšno novo delo. Bojkotiranci niso smeli sesti, ko so jedli. Hrano so dobivali zadnji, so morali prenašati vodo v barake, hrano itd. Ko so drugi jetniki poslušali «politično uro», so morali bojkotiranci kopati ali lomiti kamenje. Spati so morali Po 70 dneh bojkota so me poslali v kamnolom. V tem času sem izgubil 25 kilogramov teže: Vsi jetniki so bili neznansko lačni. Med seboj smo kak-ščnkrat govorili le o hrani, kot so to delali interniranci v nacističnih lagerjih. Stanje v lagerju se je slabšalo iz dneva v dan. Tistim, ki so bili zaprti drugič v tem lagerju, so ukazali, naj si oblečejo črno srajco zato, da jih bi takoj spoznali. Na ta način smo bili zaznamovani kot Židje pod nacisti. Zjutraj smo morali prehoditi več kot dva kilometra, preden smo prišli na delovišče. Da ne bi hodih praznih rok, so nam naložili na hrbet vreče koruze, ki smo jih zapuščali v mlinu. Za časa delovnih ur smo morali prenašati najtežja kamenja. Od teh, ki smo prišli drugič na o-tok, nas je bilo kakih 20, ki smo delali v peklenskih pogojih, ker so drugi že omagali in so bili v bolnici. Stražili so nas trije najprimitivnejši miličniki. Pogostoma smo morali prenašati sode nafte. Bili smo tako šibki, da nismo jih mogli prenašati niti v šestih. Ko pa so naši stražarji videli, da nismo mogli naprej s tovorom, so nas začeli tepsti. Z dela smo prihajali z okrvavljenimi ušesi in s krvavečim nosom. Po delu so nam naložili vreče zmlete koruzne moke. Ko smo bili oddaljeni kakih 200 metrov od lagerja, so nas vsakokrat prisilili, da tečemo. V teku pa smo morali kričati: «Prižgi drugi motor». Zato so nas klicali «dvomotornike». Polagoma so začele prihajati v svet vesti o strahotnem trpljenju jetnikov po titovskih taboriščih. Titovci niso mogli mimo tega dejstva, saj so že vsi listi pisali o zverinskem ravnanju z jetniki. Zato je nekega dne prišel na omsk sam Rankovič. Titovci so nas silili, da vzklikamo Titu in Ranko-viču. Temu pritisku se je odzvalo le malo število od trpljenja zlomljenih revežev. Drugi pa so le nekaj mrmrali, kar je bilo prav gotovo bolj podobno kletvinam in preklinjanju kot pa vzklikom. Od tedaj so nam začeli dajati nekaj več hrane in so nam milostno dovolili, da se kdaj pa kdaj umijemo, ker prej smo se umivali le poleti z morsko vodo. (Nadaljevanje sledi) B. T. - ■£■ ' §TO, o 'loven: (Veze. istano' ijem, Aleša Beblerja in Jožeta Vilfana je napisano, da se bo posojilo vrnilo po osvoboditvi. Vse zgleda, da so možakarji, ki so danes na krmilu beograjske vlade, požrli dano besedo in pozabili na dana zagotovila NOS. Sicer je «Primorski dnevnik» z dne 25. avgusta 1948 objavil na dolgo in široko odredbo o izplačilu obveznic 3 odst. posojila narodne osvoboditve, ki sta jo podpisala 14. avgusta istega leta maršal Tito in minister na finance. Minilo je že preko 5 let, toda naše ljudstvo še vedno čaka, da se mu vrne denar, ki mu po vsej pravici pripada in sicer v razmerju z današnjo vrednostjo. O kakem Izplačilu pa ni duha ne sluha. V tltovskm listih se čila pogostoma o obiskih raznih tukajšnjih titovskih delegacij pri Titu, Kardelju, o zakuskah pri Beblerju. Titovski občinski svetovalci m župani hodijo celo na razna posvetovanja v Sežano, Ljubljano itd. Naše ljudstvo se pri tem sprašuje ali so ti možakarji kdaj postavili vprašanje povračila posojila. Ali ni morda že skrajni čas, da izplača Jugoslavija našemu delavcu, kmetu, obrtniku, trgovcu to, kar mu pripada? Kmalu bomo praznovali deveto obletnico osvoboditve in mislimo, da je čakanja več kot dovolj. Naše ljudstvo bi prav gotovo nikdar ne zahtevalo povračila posojenega denarja,' ako bi današnji režim v Jugoslaviji v resnici delal za koristi delovnega človeka. Na žalost pa vidimo, da se v Jugoslaviji danes vrača zemlja kulakom, podpirajo se špekulanti, uvažajo se ameriški tanki, topovi, letala in drugo orožje, organizirajo se razkošne pojedine za vsakovrstne tržaške in druge požeruhe, napajajo se trume ameriških, angleških in drugih generalov, Tito se ponaša s svojo Jovanko po Brionih, Bledu, kjer se razstavljata na ogled tujim gostom v najbolj razkošnih toaletah, za titovske pretepače, ki krožijo nemoteno po naši coni, so vedno na razpolago razkošnt avtomobili in visoke denarne vsote. danimz laško « "la C r~ za 56 odst. Pridelek sladkof pese je bil zà 60 odst. večji e ^ jC JC U11 Z-l* vv/ wuji. v cej ^ ^ lanskega. V strojno-traktorsL postajah se je število tral4^„,: 'ernelj: rjev dvignilo od 374. ki 50 jenjsk imeli na razpolago 1. ianfenske rja 1953 na 559 koncem '4uitur V teku leta sta partija in M]an-da podvzeli vrsto ukrepov! dvig zmogljivosti kmetiji^. ] proizvodnje in živinoreje, hvilne V polnem teku so nadalje janem la pri največjem namakaln1^. omrežju v deželi to je k(jjje pleksu Levan-Fieri, ki if skupno 72 kilometrov kanaL^a j za namakanje. Načrt predviLj va namakanje pribhžno 5(r S! 'ravil hektarjev zemlje. V letu l9tT^ra’ ?HPZ se je namakana površina f ' večala za 70 od-t. in znaša tfav^c iaj 54.600 hektarjev. ? ()vei ■le. S ^odnil Z ikislal r,-m v ;emsk Je bil 'lena -Ubeni hušti Preda riediti Vje: ^t$seh i tani J! tudi j 4ju«rs Naje šiva Ce je za vso to golazen vedno dovolj denarja, je povsem naravno in pravično, da se tudi človeku, ki je žrtvoval morda svojo edino kravico za posojilo osvoboditve, vrne to, kar mu pripada. Sicer bi se tega morali zavedati tudi tukajšnji titovski podrepniki, ki se ob vsaki priliki kaj radi bahajo, kako skrbijo za koristi našega ljudstva. A. MARKOVIČ Bogat pridelek v Albaniji Ugodno vreme je med drugim omogočilo, da so imeli albanski kmetje v letu 1953. bogat pridelek. Povprečni pridelek pšenice se je zvišal za pri-lično 29 odst., koruze za 67 odst., oljk za 69 odst. Pride- RAZPRAVA TOVARIŠA VIDALIJA V IDEOLOŠKI REVIJI KPI “RINASCITA" Gospodarski razvoj Trsta in nacionalno vprašanje * * * MARK TWAIN IN HEKLAV I KO je bil Mark Twam ra v» :■ telj nekega časopisa v Missouri) je nekoč prejel pismo nekega » ročnika, v katerem mu sporo* da je našel v časopisu pajka hoče vedeti, ali to pomeni sre1 fgg ali nesrečo. Mark Twain mu je zelo IjuC '■ znivo odgovoril: . «Pajek v časopisu lahko potu V" J ni srečo ali pa nesrečo. Ta pajf Ste si je namreč časopis dobro pl gledal in ugotovi-l, kateri trgov1 ne oglaša v njem, da se preš* v njegovo trgovino in si na vi — tih splete svojo -mrežo ter ta1 nemoteno živi vse nje.» svoje živlfbrid dl v «Ne, ne! «Montgomery» . več v modi, dajte mi mode1 j’ v «Kesselring»! j, , * * * ‘ blu Cim bolj napredujeta v svoji gospodarski in politični organizaciji, pridobivata oba proletariata, italijanski in slovenski, skupno z razredno zavestjo, tudi zavest o svoji narodni pripadnosti. Kot piše Vivante, «tržaški delavec preneha biti antiitalijan in avstrijankant, razume, da je Italijan in istočasno vidi v organiziranem proletariatu druge narodnosti sodruga v interesih in ideologiji in mu nudi roko». Isto se godi s slovenskim delavcem. Njuna enotnost je neprestano, do današnjih dni ovirana z nacionalističnimi špekulacijami in manevri enega in drugega tabora, v interesu pobratenih buržoazij, kapitalizma in delodajalskega razreda. Danes kot včeraj se socializem neprestano obtožuje protiitali-janstva in protislovanstva. Skupna izkušnja, prekaljena v gospodarskih in političnih borbah, ogromno in postopoma krepi proletarski internaciona-lizem, ki re mora preizkušati z buržoazijo enega in drugega tabora, katera bo do današnjih dni rabila vedno isto orožje za razdvajanje delavskega razreda na narodnostni podlagi, z vedno bednejšimi uspehi. Borba med dvema narodnostima neizprosno nasprotuje skupnim gospodarskim interesom ne samo delavskega razreda, temveč tudi vseh produktivnih sektorjev pokrajine. Po prvi svetovni vojni Trst, priključen k Italiji, težko ob-Po vojni pa «Delo», ko je j čuti razdelitev svojega cesar-imelo vse legalne možnosti, ni skega zaledja v toliko držav, zaprtih v carinske meje. Izgubi prednost ugodnih carinskih tarif in preferenčnih trošarin, a prenehanje «Dranga nach Osten» omeji obsežnost njegovih trgovskih možnosti. Temu se pridružijo ovire, ki izhajajo iz potrebe novih cen-tralno-evropskih držav, da preuredijo svoje gospodarstvo in v določeni meri tudi iz njihove sovražnosti do zmagovite Italije, predvsem pa iz intenzivne konkurence nemških pristanišč in podonavskega prometa. Cilji italijanskega kapitalizma v pogledu Trsta se izražajo v Londonskem paktu od leta 1915, ki je obljubljal Italiji poleg ozemlja zajetega v alpskem loku in Dalmacije, tudi albansko pristanišče Va-lono in otok Saseno ter možnost večje ekspanzije na Jadranu; nalogo zastopanja albanske države pri njenih odnosih z inozemstvom; suvere-niteto nad delom Dodekaneza in par koncesij v Turčiji. Trst bi bil moral postati odskočna deska za prodiranje na Balkan. Fašistična politika je povzela ta načrt in je zato dajala malo pomembnosti tržaškemu gospodarstvu. Leta 1924-25 se začenja težka obnova in trgovski promet doseže skupno 5,040.000 ton. Tržaškemu Lloydu je bilo leta 1921, dodeljeno brodovje sestavljeno iz 272 ladij v skupni tonaži 862.350 ton. Da bi se nekako odpomoglo težavam trgovskega prometa, se skuša potencirati industrija. Italijanska vlada zagotavlja naročila ladjedelnicam in jim daje možnost iskanja naročil v inozemstvu. S pretežno tujimi kapitali se ustanovi čistilnica «Aquila» in se pripravlja načrt za ustvaritev industrijske cone. Toda bistvena funkcija Trsta, to je, njegov trgovski promet z obširnejšim zaledjem, se zadostno ne razvija. Industrija se izkorišča po večini za vojne cilje in njen značaj dopolnjevanja pristaniškega življenja izgine. Premagavši številne krize, doseže Trst izboljšanje trgovskega prometa v letu 1937-38, vendar pa se rezultati komaj približujejo onim iz leta 1913. (v celoti: pomorski promet 3,380.666 ton, železniški 1 milijon 997.808 ton, skupno 5 milijonov 378.474 ton.) Pristaniška oprema se po-jača z gradnjo žitnega silosa. Kmalu potem pa zamrejo po- dom zaradi preureditve naj- večjih paroplovnih družb. Pomorski promet, ki je občutno zaostal v primeri z ostalimi italijanskimi in evropskimi pristanišči, doseže sicer po letu 1938. obseg prometa iz leta 1913, toda vrednost tranzitnega blaga je občutno manjša, ker se po večini prevaža manjvredno blago (tekoče gorivo, premog, les, namesto kave in drugega čislanega blaga). Odločilni faktor pri tem propadanju tržišča je omejenost naravnega zaledja, ki ga je Trst dobil pri novi evropski državni preureditvi ter gospodarska politika fašističnega režima. Druga svetovna vojna še bolj poslabša stanje našega pristanišča in popolnoma paralizira vse njegovo delovanje. Kar se tiče političnega ži- morske proge z bližnjim Vzho-1 vljenja, trpita Trst in Julijska krajina pod Italijo isto usodo I Kulturne in gospodarske or- todam in kriterijem, ki so pri- kot ostale italijanske pokraji-1 ganizacije, časopisi, revije, ne in težko občutita fašizem, vsak izraz slovanskega življe- Posebno se napadalni fašistični nacionalizem zaganja proti slovenskemu prebivalstvu. Ze leta 1925. odpravi vse slovenske in hrvatske šole; leta 1928. se prepove v šolah poučevanje verouka in slovenskega in hrvatskega jezika. Preko 1200 slovanskih šolnikov premestijo v italijanske šole ali jih pa vržejo na cesto. Tudi privatno poučevanje slovanskih jezikov se ni moglo vršiti kot v skupinah po dve ali tri osebe, prepovedano je bilo petje v slovanskih jezikih po ulicah in javnih lokalih. Vsa geografska imena in vsi priimki in napisi trgovskih tvrdk so bili poitalijančeni. Spomeniki slavnih slovenskih in hrvatskih mož in nagrobni napisi so bili odstranjeni ali izbrisani. Pogled na Trst, kot je zgiedal ob koncu 19. stoletja. nja je bil zatrt. Ti oči in tisoči prebivalcev so zapustili svojo rodno zemljo in se izselili v Jugoslavijo ali v druge dežele; mnogi so bili premeščeni in deportirani. Med Slovenci in Hrvati je bilo veliko število političnih kon-finirancev, obsojenih od Posebnega sodišča, ki jih je enajst obsodilo na smrt. Tako besno preganjanje in takšno nasilno raznarodovanje, kot je bilo fašistično proti Slovencem. ni moglo drugega, kot razkačiti slovenski nacionalizem in kot še nikoli prej zaostrili spor med obema narodnostima. Slovensko in hrvatsko prebivalstvo ozemlja je dalo v partizanskem gibanju te pokrajine ogromen, množični doprinos. Z njimi so se borile najborbenejše sile mesta, pretežno delavske. Osvoboditev od nacifašizma sovpada v Trstu z razvojem strašnih borb med obema razjarjenima nacionalizmoma, od katerih je bil slovanski nacionalizem raz-pihovan s strani titovstva že v teku osvobodilne borbe. Nadvse resne napake so bile grenko plačane s trdimi borbami, v katere so titovci, ki so si prigrabili nadoblast v vodstvu Komunistične partije, po vlekli tudi široke delavske množice, italijanske in Slovan ske, ki so delovale v dobri veri, toda sledeč kvarnim me- pomogli k poglabljanju sporov in razkolov. In spet so bila trenja med dvema nacionalizmoma voda na mlin tujemu okupatorju. Z razkrinkanjem titovske klike se delavsko gibanje odločno vrača na pot proletarskega internacionalizma, pospešuje enotnost delovnega ljudstva in bratstvo med tuživečimi narodi ter uresniči na tej poti važne uspehe. V gospodarskem pogledu se odpirajo po končani vojni nove perspektive za mednaiodno funkcijo Trsta. Dežele ljudske demokracije, v fazi industrija-lizacije, predstavljajo naravno tržišče za njegov promet. Toda ZiVU programatično zmanjšuje na minimum odvisnost tržaškega gospordarstva od ladje-delstva in prometa. Gradnje ladij, zajamčene do leta 1951, se postopoma zmanjšujejo do sedanje krize, ki je v polnem razvoju in predvideti je, da bomo v letu 1954. imeli gotovo, občutno povečanje brezposelnosti. Ladjedelniška oprema potrebuje modernizacijo, da bi m0gla zmanjšati proizvodne stroške. Konkurenca ladijske gradnje v severnih lukah gre vzporedno s konkurenco v prometu. S katastrofalno politiko tarif, je bil promet vztrajno oviran s strani ZIVU, ki je vodila diskriminacijsko politiko do vseh dežel ljudske demokracije. Trgovski promet z Avstrijo je bil izrazito skrbstvenega značaja. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) VITTORIO VIDALI USLUGA ČLOVEŠTVU Se ; K NEKEMU gledališkemu ravW°. :elju pride mladenič in m:u sanava* zavestno reče: «Gospod ravnateL spustil sem medicinske študij' ker se želim ves posvetiti gled:ne.s liški umetnosti!» V \ Ravnatelj ga pozorno ipogledy pomisli in končno pravi: «Nik*’ • se preveč ne žrtvujte, mladi čli an vek. Ze s tem, da ste se odreK«Iv poklicu zdravnika, ste človeštV];^ napravili dovolj veliko uslugo.*^; * * * «Ali ne moreš malo bolje p» ziti, oče? Včeraj si napravil t(tei napake v moji domači nalogi!1 ne * * * n° Tl OTROCI! dl" «VEDVE sta dvojčki, kajne'»,?6 «Ne», odgovorita obe deklici Kl tle «Ne», en glas. «Koliko si pa ti stara » ie. «Devet let», odgovori ena. «In ti?» «Tudi devet.» j «Torej sca vendarle divojčki!». «Ne, medve sva ostanek tro) ni čkov!» V teku sprejema, ki sta ga P(' J airi» zakonca, nravi n*?. redila mlada zakonca, pravi svoji ženi: «Glavobol se me J 1 lotil. Prosim te, skušaj čimPr j odpraviti povabljence». n, ( «Ta je pa res lepa», ga zavru žena. «Ne boš morda zahtev^ »ena. «l'ic uto «luiuz zali,-■ , da jih enostavno vržem na 1 i sto». dl i «Saj ni treba, dovolj je, 0 začneš svlrati na glasovir». a e PROSVETNO DELOVANJE V PRETEKLEM LETU t'KUÒVLl n BHPZ je veren tolmač teženj tržaških Slovencev EM '« -.'Rr Nemirno leto 1953. se je, kot vsem javnem življenju na TO, odražalo tudi v delovanju vensko hrvatske prosvetne IVeze. Naša najvišja kulturna •stanova je s svojim delovanjem, s svojimi akcijami verno odražala težnje svojega dstva v borbi za njegove •snovne koristi. «7 j 'Minulo leto je prineslo ve-in nevarno zaostritev v ,..». '•Najosnovnejših vprašanjih, ki •animajo tržaške Slovence: tr-, ;aško državno vprašanje, naro-~R., u,n,ke pravice in gospodarsko Prašanje. Zato je naravno, da ll ud t. večjiL raktorsf i- SHPZ osredotočila svoje , DOrbe prvenstveno okrog teh RaK*meljnih problemov, ki so živ-j 1 RLenjske važnosti za obstoj slo-• J“n>enskega ljudstva in njegove lcem 1 ,-ulture. Tako je skupno z v-kre 'o 'anienimi društvi sodelovala p ..| podpisnik in propagandnih ,^e'e 1Jl'tciiah za imenovanje začasne . , j Svilne uprave, proti namera- ia a R •anemu razkosanju Ozemlja ”aeza ustanovitev STO. Te ak-,. . ije so nam pokazale, da smo pravilno tolmačili težnje svo-" ana ega ljudstva, ki se jim je sko-aj stoodstotno odzvalo. tako so tudi akcije predvi, žno 50.1 letu l9;Jrav ^ršina fKPZ v obrambo narodnih znaša (ravic nalele'e med tržaškimi Slovenci na veliko razumevale. Spomenica v obrambo na-bdnih pravic, ki jo je SHPZ Poslala na Varnostni svet, Štihih velesilam in drugim ino '6mskim in domačim forumom »)e bila v tisočih izvodih razdeljena med naše prebivalstvo. -------Obenem je bilo po prosvetnih “fuštvih desetine sestankov, Predavanj, nagovorov na prireditvah, v katerih je bila pou-- Varjena potreba enotne borbe T':"-Vseh Slovencev v obrambo na- __r°dnih pravic. Izvedena je bila £$ttSh. j_ue presi i na vf —-----------------------— --- — ter V ie živlfbridobivanja tisočev novih ljudi v borbo za naše narodne ko-risti. Tudi sicer je naša pro-3 -jijSvetna organizacija skozi vse I JfOVeto odločno odgovarjala na vse Nfl j Poskuse sovražnikov našega Mi. naroda, oškodovati ga v njego-v‘h življenjskih interesih. Pri se je naslanjala na itali-I1/ Ji*nske demokratične množice ' ‘n napredne organizacije, ki s° ji bile v vseh borbah zvesto “5 „ °b strani. . Kot vsi ostali sovražniki na-ery» fSe§a naroda, tako so tudi titov-mode|C‘ v lanskem letu poostrili svo-borbo proti slovenskemu delovnemu ljudstvu. Odvzeli so diu dva ljudska domova, kjer rVU s® je shajalo in se izobraževa-iu ravnjo. Skedenjcem so s podlo pre-rtu saW'Varo oropaii njihov kulturni aštudij|Ci('rn' ki ie bil središče prosvetti gledinegg in družabnega življenja dv vasi, iz Ljudskega doma pri :P«NikRv- Jakobu pa so nasilno vrgli ladi člJamkajšnje prosvetno društvo ' °dreK«Ivan Cankar». S temi proti- JMugo.'liudsk>mi dejanji so titovci Ponovno dokazali, da so jim Pjihovi ozki strankarski interesi več kot pa njihov narod, ki bo zaradi tega izpostavljen •aznarodovanju na dveh naj-in najvažnejših postojankah. Slovensko ljudstvo jih Q sodilo po njihovih delih. V -, ,.°Sledu prosvetnih domov pa -aznamujemo tudi dva velika dsPeha. PD «Cebulec» je kupi-olje p*J° stavbo z malo dvorano, ka-avil t( tera bn dobro služila, dokler aalogi!ne bo zgrajen pri Magdaleni n°v ljudski dom. Naše vrlo društvo «Vesna» je pa lani za-rel° graditi lep prosvetni dom, ' bo v letošnjem letu v glavam dograjen ter predan svo-)eWu namenu. Prosvetna društva so pokaza-...... a veliko razgibanost zlasti tro. a področju odrskega delova-'Ja. v celoti je lani delovalo dramskih družin, od teh °lovico otroških. Odrasle odn. d adinske odrske skupine so st°dale 8, otroške pa 15 samo-s 0]nih programov, s katerimi v° hastopili na 63 prireditvah Ob’°r° vseh krajih cone A. darja za leto 1954., ki so ga v vseh krajih Tržaškega, Goti ške in Koroške z velikim navdušenjem sprejeli. Koledar je za SHPZ tem pomembnejši, ker je k sestavi pritegnila mnogo novih ljudi, ki so obogatili njegovo vsebino ter doprinesli k poznavanju naše zgodovine m folklora. V ostalem prosvetnem delovanju je treba omeniti predavanja, ki jih je bilo 16 s skupno udeležbo okrog tisoč ljudi. Nedvomno je to mnogo prenizko število ter jim bo morala SHPZ v bodoče posvetili mnogo več pažnje. SHPZ je poleg tega vodila borbo za slovensko šolo in njen nemoten razvoj. Neštetokrat je intervenirala pri šolskih oblasteh: proti ukinitvi razredov, za otvoritev 3. letnika industrijske šole v Dolini, za otvoritev raznih vrtcev ter za razne druge zahteve STANE BIDOVEC (Nadaljevanje na 4. strani) Na planine po sonce in cvetlice Za široko skupno v obrambo Delavskih fronto zadrug Kdo se je sovražno vedel proti tej delavski ustanovi ::: Rs-Ra ' .. R Te dni bo izšel že najavljeni ukaz VU glede Delavskih zadrug, s katerim se postavljajo resne ovire za sklicanje zadružnih skupščin in se preprečuje Nadzornemu odboru, da bi razpisal volitve v upravni svet. Z navedenim ukazom se sedanji Nadzorni svet nadomešča z novim, katerih člane bodo določili VU, tržaška občina, provinca, Banca Nazionale del Lavoro in Združenje zadrug. Prav ta značilnost ukaza je vzbudila pri članih in javnem mnenju veliko zaskrbljenost. Ukaz je dejansko veren prepis fašističnega dekreta, izdanega v oktobru 1935, s katerim so bile DZ spremenjene v «ente morale». Intervencija VU prihaja prav v trenutku, ko so se ustvarili ugodni pogoji za volitve. Potrjuje se namreč, da je Nadzorni odbor obvestil oblasti, da bo 21. decembra 1953 določil datum za sklicanje zadružnih skupščin. Iz tega raz- PREDVIDEVA SE ZAOSTRITEV GOSPODARSKE KRIZE Proračun področja mora upoštevali izredne prilike Padec trgovine na drobno tudi v decembru - Slabi izgledi za prve mesece tekočega leta - Trst lahko živi od svojega dela - Glavni cilj borbe tržaških ljudi NI dvoma, da se bo že v prvih več je vbrizgnil nekoliko kisika mesecih tega leta pokazala ostrina krize, ki je zajela tržaško gospodarstvo. Brvi meseci so vsako leto težki za trgovino na drobno, ker prihajajo za decembrom, ki s svojimi prazniki prinese trgovini na drobno znatne vsote potrošnikov. V tem mesecu se izplačujejo 13. plača in razne božične nagrade, katerih blagodejne posledice občutijo trgovci največ do prve polovice januarja. Tokrat pa je bilo stanje docela različno od drugih let. V decembru so bile sicer res večje prodaje kot druge mesece, toda slednje so le deloma poplačale trgovce, ki so v oktobru in novembru občutili padec v kupčijah, kateri je brez primera in to zaradi anglo-ame-riške note z dne 8. oktobra, ki je napovedovala razkosanje STO, in tragičnih dogodkov v novembru. Prodaje v decembru so bile vsekakor nižje od kupčij istega razdobja v prejšnjih letih in računa se lahko za 10 do 15 odst. Ker ni bilo v tej dobi velikih sprememb na cenah (kvečjemu so se slednje zvišale), je smatrati padec prodaje kot efektiven. December ni in tako vzdržal pri življenju nekatera omahujoča podjetja. Zaradi tega se pokazujejo prvi meseci tega leta Se posebno težki za sektor trgovine na drobno. Tudi v veliki industriji je ta doba odločilnega pomena za usodo tisočev delavcev. Približno o-krog polovice februarja bosta dokončani v ladjedelnici Sv. Marka in izročeni brodolastnikom. dve petrolejski ladji, ki ju sedaj opremljajo. Po izročitvi ne bo več nobenega takega dela za nad 1500 zaposlenih delavcev. V ladjedelnici se bodo nadaljevala dela za dve 5000 tonski ladji Tržaškega Lloyda, namenjeni za progo Konga. Toda to je premalo za ladjedelnico, ki lahko izdeluje 40- 60.000 ton brodovja. Glavni ravnatelj CRDA predvideva, da bo prihodnjo pomlad ostalo brez dela kar 60 odst. delavcev, če ne bo prišlo do kakega izrednega lite repa, ki bo popravil to stanje. Krizi Sv. Marka odgovarja kriza Tovarne strojev pri Sv. Andreju ter cela vrsta podjetij male in srednje industrije, ki so za svoje delovanje odvisne od ladjedelnic, in nadalje še obrtniška pod- torej v zadostni meri poplačal i jetja. Ako ne bodo izdani pra-krize oktobra in novembra, mar- | počasni ukrepi za preprečitev ajne?» R. 1 eklici kl ijčki!» ;k ' ‘ koncu leta pa so vadili od-.^sli 10 nadaljnjih iger, otro-št6 .lupine pa dve. V gornje Rv'|° niso všteti nastopi reci-°rjev in manjši prizori na žnih proslavah, kot so 8. ma-. ’ 7. ga ivi me čimPre november in druge, oder je nastopil dva- , Rudski nio- ippl s Fučikovo «Izpod vešai». . j' )e, . temi v počastitev 10. ob-~'f Bi(nice avtorjeve smrti. Sedaj avrn' daic$^lpravlta novo i§r0 <(Fev" pevsko-glasbeno življe- Za naše kmetovalce Začenjamo z novim letom to rubriko, da bi odpravili pomanjkljivost, na katero so nas že večkrat opozorili čitatelji, ki se ba-vijo s poljedelstvom. Kmetijstvo v naši coni, čeprav je omejeno po obsegu, je važno z gospodarskega vidika, ker njegova proizvodnja je vredna približno dve milijardi lir na leto. Skoro 25.000 ljudi se bavi in se popolnoma ali delno z njim preživlja. Velika večina kmetov in poljedelcev je slovenske narodnosti. Vsi ti faktorji nam narekujejo ustanovitev stalne rubrike za naše kmete, da bi kmetom nudili vsestransko pomoč, kolikor je to v naši moči, na socialnem in sindikalnem področju, s tehničnimi in poučnimi članki itd. Želimo našim kmetom vse najboljše v novem letu, da jih ne bi prizadele naravne nesreče in da bi se jim izboljšal položaj v okviru razjasnitve temnega pouličnega in gospodarskega ozračja, v katerem živimo — ne po naši krivdi. KOLEDAR Januar Na polju: Ne odlašati še dalje z .oranjem njiv za pomladansko setev. Zmrzal, zrak in vlaga bodo ugodno delovali na rodovitno plast zemlje. Paziti, da se hlevski gnoj razpelje po njivah tik pred oranjem, da se ne izgubijo dragocene rastlinske rodovitne snovi in predvsem dušik. Na travniku: Je najprimernejši čas za čiščenje, brananje in gnojenje travnikov. Živinoreja: Hlevski zrak mora vedno biti svež in čist. Toplota pa naj se ne zniža pod 10° C. Dognano je, da toplota od 10° do 12° C je najprimernejša za govejo živino. V vinogradih: Prekopavati (pašnati) za nove nasade trt. Ne pozabiti, da se za nove nasade trt lahko dobi državni prispevek; za to se je treba obrniti do Kmetijskega inšpektorata v ulici Ghega 6. O centralnem pokritem trgu Minulo je že približno 18 ali go pisarjenja in odobravanja 20 let od časa, ko so se naši kmetje in predvsem naši vrtnarji razveselili ob novici, da bodo izgradili pokrit in moderno urejen centralni trg za sadje in zelenjavo. Videli so tudi lep načrt za to potrebno in koristno zgradbo in so si pravili med seboj: «To je zadnja zima, ki jo prestanemo na odprtem, na dežju, na mrazu, na burji». Res nečloveško je, prav posebno v slabem vremenu, za naše vrtnarje in vrtnarice, ki za vnov čenje svojega truda in muke so primorani trpeti vse nemilosti neba in se večkrat premočiti do kosti in biti mokri od 6. ure zjutraj, ko odprejo trg, do 10.-11. ure, ko se vrnejo domov. Toda veliko zim in slabih dni je prešlo, ne da bi cen fondov za njegovo izgradnjo. Nato je zopet zavladal molk in stanje na centralnem trgu se slabša iz dneva v dan. Ne zadostuje to, da trpijo prodajalci in odjemalci ter da se kvari blago, marveč tudi iz zdravstvenega vidika je stanje slabše kot v srednjem veku. Nekdaj za sadje, zelenjavo - pridelki, ki zahtevajo veliko higijensko nego, posebno ker večji del sadja in zelenjave ni steriliziran z vrelo vodo kot druge jestvine — so bili posebni stoli, ki niso dovoljevali neposrednega dotika zelenjave in sadja s prahom in blatom tla. Sedaj pa košare solate in vreče radica n. pr. so položene direktno na tlak in ni nič čudnega, ako se potoček rumene tekočine nesramežljivega konja zlije pod vrečo ra- tralni trg dobil streho, in na-1 diča in prav pošteno obeh ze-šim kmetom, premraženim in mokrim ni ostajalo drugega kot ahteva' na ce uporabljati krepke izraze proli enim ali drugim odgovornim činiteljem. Pred dvema letoma so končno upravitelji našega področja spet uvideli potrebo po izgradnji centralnega pokritega av je bilo delovanje neka- trga. Sledil je nov načrt, mno- di č#nRe bil° še precej živahno, iti _____ lenjavo Novembra smo zadnjič citali v nekem listu, da bodo v kratkem začeli gradnjo novega trga za sadje in zelenjavo. Da bi to bilo res? Naši kmetje pa po-trpežlivo čakajo, da ob priliki novih volitev bodo spet obljubili gradnjo pokritega centralnega trga. V kleti: Pretočiti prvič vino. Paziti- treba tudi, da so sodi polni in radi tega dodajati vino, ker se naravnim prtom izsuši. V sadovnjaku: Je čas borbe proti glivicam in škodljivim žuželkam. Najboljša sredstva so: modra galica in polisolfuri. Na vrtu: Je skrajni čas sejanja v tople grede za vzgojo zgodnjih sadik, solate (rica ali tonda). Ob ugodnem vremenu prekopavati in gnojiti vrt. Priporočljivo je gnojiti s svežim hlevskim pnojem. (Sveži hlevski gnoj podkopan jeseni ali v začetku zime napravi zemljo rahlo). odpustov tisočih delavcev, bo znižanje kupne moči, do katerega mora neizbežno priti, povzročilo nadaljne poslabšanje stanja trgovine na drobno. Sledjta je šla skozi eno izmed največjih kriz podprodaje, kar jih pomni Trst in — kakor vidimo — se nahaja danes pred težko dobo. Kakšno pa je stanje v luki? Na žalost ni ničesar na vidiku, kar bi dalo domnevati, da se bo stanje pristaniškega prometa v teh prvih mesecih izboljšalo v primerjavi s stanjem iz leta 1953. Blagovni promet skozi Javna skladišča je bil lansko leto docela nižji od prejšnjega leta in sicer za 36 odst. Ne Z VU in ne italijanska vlada ne kažeta najmanjšega namena, da bi spremenili svojo politiko prepovedi do dela trgovine z ljudskimi demokracijami in ne v pogledu omejevanja, ki obstaja v prostih lukah. Tem manj je na vidiku okrepitev pomorskih zveznih prog ter se ne predvidevajo kaki ukrepi v korist tržaškega trgovskega prometa. Iz vsega tega je treba priti do” zaključka, da se sedanje stanje ne bo spremenilo in da se bo kriza trgovskega prometa nadaljevala, če ne celo še bolj zaostrila. Kako se bo v teh mesecih lahko kljubovalo kopičenju tolikih težkoč? Bilanca naše cone za še-stmesečje januar-junij bo morala gotovo upoštevati, da je stanje, v katerem se nahaja gospodarstvo vse cone docela izrednega značaja. Podatki o proračunu za prvo sestmesečje bi morali biti že dani v javnost, kot se je to vedno dogajalo do leta 1948. Takrat so bili obrazloženi na posebni tiskovni konferenci že o-krog 20. decembra. Letos pa se še ničesar ne ve. Ve se edino le, da se obračun manipulira v običajnih ožjih krogih in da se, kot v preteklosti, ne upoštevajo koristi ljudstva. Poklican ni bil noben predstavnik Enotnih sindikatov, čeprav štejejo desettisoče članov, da bi dal doprinos in obrazložil mnenje delavcev, kar je vedno potrebno, posebno pa v takih težkih trenutkih. Pričakovati je vsekakor, da se bo v proračunu upoštevalo stanje brezposelnih in potreba, da se ne poveča njihovo število, da se bo nadalje upoštevala velika potreba stanovanjskih hiš, dela, predvsem za ladjedelnice, dopolnitve vseh občinskih proračunov na tem področju in ne samo tržaškega. Vsi gornji ukrepi, ki jih prebivalstvo povsem naravno pričakuje, so dejansko ukrepi mašitve lukenj. In lahko rečemo, da se je s takimi izrednimi ukrepi vlekla naprej vsa povojna doba, kar pa ne more več dolgo trajati. Trst ima vse možnosti, da živi od svojega dela, in te možnosti so bite od raznih strani že večkrat nakazane. Toda vladajoči krogi tega niso upoštevali, marveč so privedli gospodarstvo področja v nekako slepo ulico. In način izhoda se predvideva danes kot izredno težak. Zaradi tega se ne sme nikdar pozabiti, in to tudi kadar se vztraja v pravilni zahtevi po primernih izrednih ukrepih, da je glavni cilj, za katerega se je treba boriti — dolgoročna ozdravitev mestnega in področnega gospodarstva. FERDI ZIDAR loga je smatrati objavo in u-kaz VU kot dejanje za preprečitev demokratizacije DZ. Obveščeni smo obenem, da imajo pri objavi ukaza VU svoje prste vmes tudi druge sile, sovražne Delavskim zadrugam. Tako smo zvedeli za protest vojaške uprave cone B proti črtanju 75.000 članov, ki je bilo izvedeno 19. septembra 1953. Protest je bil poslan VU ikupno z zahtevo po razveljavitvi sklepa in odlogu volitev za nedoločen čas. Pri zaroti proti D;Z ni verjetno tuja niti «Federazione Italiana dei Consorzi Agrari», to je «Federconsorzi» znanega demokristjanskega požeruha Bonomija, ki vidi v prihodu legalnih predstavnikov na vodstvo Zadruge možnost takojšnje razveljavitve dobičkanosne kupčije Centralvina, potom katerega se je polastil bogatega oddelka vina Delavskih zadrug. Potrjeno je nadalje, da sta baje tudi občina in provinca, v sporazumu z Banca Nazionale del Lavoro urgirali pri VU odložitev volitev. Ukaz VU je docela v skladu z gorečimi željami veletrgovine kakor tudi z mahinacijami ti-tovcev, tržaške občine in province, dočim Federconsorzi, ki ie kapitalistična organizacija, dela direktno v svojem interesu. 'Perspektiva volitev v DZ je zelo vznemirila krajevne veletrgovce, ki se dobro zavedajo, da bi delavska uprava izvajala načelo kupovanja blaga direktno pri proizvajalcu in s tem odstranila trgovce na debelo. Isto tako vedo, da krijejo DZ potrebe tretjine krajevne potrošnje in bi z delavsko upravo lahko krile — kot leta 1921. — nad 50 odst. tržaške potrošnje. Tržaški veletrgovci so se borili proti DZ od njihovega nastanka in prav fašizem jim je dal v roke zmago, ko je izgnal iz upravnega sveta delavce in spremenil ustanovo v «ente morale» ter jo tesno povezal s krajevno in italijansko veletrgovino. V svoji borbi proti DZ so našli oporo ne samo pri fašistih, marveč pogostoma tudi pri drugih organih, kot tržaški občini, ki je postavljala vedno velike ovire, posebno kar se tiče izstavljanja raznih dovoljenj. Kakor smo že omenili, se danes še enkrat nahajajo na isti liniji z veletrgovci občina, provinca, Banca Nazionale del Lavoro, titovci iz cone B, VU in Federazione Italiana dei Consorzi Agrari. Istočasna mobilizacija vseh Glavni vzrok hiranja našega gospodarstva je spremenitev naše luke in mesta v anglo-ameriško pomorsko oporišče. Namesto velikih prekooceanskih ladij so v naši luki stalno zasidrane večje ali manjše vojne ladje, ki prav gotovo ne predstavljajo vzpodbude k povečanju naše trgovine in delovanja naše industrije. sil, ki so sovražne DZ in njihova moč, nam kažejo, da je nevarnost spremembe v «ente morale» vedno obstoječa in resna. Obstajajo pa velike možnosti, da se ta nevarnost zajezi in sicer samo, ako se uspe postaviti proti tem manevrom skupna fronta vseh članov in vseh delavcev. Potrebno je koordinirati napore vseh članov ne glede na politično mišljenje. Vsem preti nevarnost, da izgubijo svojo imovino, vsi brez izjeme lahko izgubijo možnost izkoriščanja ugodnosti ki jih nudijo Delavske zadruge in močno orožje za maksimiranje cen. UMBERTO SAJOV1TZ Sovjetski umetniki v Parizu V Parizu je gostovala zadnje dni decembra skupina sovjetskih umetnikov (glasbenikov, pevcev in plesalcev), ki je priredila v dvorani Pleyel svoj zaključni koncert. 2e več dni pred napovedanim koncertom so bile vse vstopnice razprodane. Občinstvo je z velikim navdušenjem pozdravilo nastop mezzo sopranistke Žare Dolikanove, mladega violinista Igorja Ojstra-kova, pianistke Bele Davido-vič, solistke «Boljšoj teatra» Otdelenove, plesalke narodnih plesov Gaiine Izmajlove ter baletne skupine kompleksa Pjat-nitski. Voditelj Združenja Francija-ZSSR polk. Marquiet se je zahvalil sovjetskim umetnikom v imenu francoskega delovnega ljudstva ter izrazil zaupanje v nadaljno utrditev prijateljskih in kulturnih odnosov med Francijo in ZSSR. Kriza angleške kinematografije in gledališča Angleška kinematografska industrija dela sedaj le s 50 odst. svoje zmogljivosti in to zaradi vedno večjega prodiranja ZDA v kulturno življenje dežele. Večina filmov, ki se predvajajo v kinematografih prihajajo iz Hollywooda; njihova vsebina pa so zločini in nasilstva. Veliko število filmskih študijev je moralo ukiniti delovanje. Od leta 1947. je bilo odpuščenih v tej industriji osem tisoč delavcev. Filmsko podjetje v Denhanu v bližini Londona, znano kot eno izmed največjih v državi, je moralo zapreti obrate in to spričo ameriške konkurence. Prostori se sedaj uporabljajo kot skladišča za ameriške okupacijske čete. Resno je tudi stanje angleškega gledališča. Številna večja gledališča imajo na sporedu predstave uvožene iz ZDA; v glavnih vlogah nastopajo ameriški igralci in igralke. Sindikat gledaliških igralcev šteje 10.000 članov, zaposlenih pa je le 6.000 in še ti ne stalno, marveč le nekaj mesecev v letu. Letalska oporišča ZDA v tujini Združene države Amerike i-tnajo razpleteno svoje omrežje letalskih oporišč v 49 deželah. Približno 2 milijona ameriških vojakov je razmeščenih na o-zemljih 27 držav. ISKANJE ‘SVOBODE» OD LJUDSTVA IN NARODOVIH INTERESOV Babilon v režimskem Parnasu Težko bi bilo danes nuditi jasno sliko o stanju na popri-šču režimskega «kulturnega ustvarjanja» v Sloveniji. Težko iz dveh razlogov: prvič zato, ker je tega kulturnega «ustvarjanja» tako malo, da se o njem skorajda ne splača govoriti, in drugič zaradi tega, ker to «ustvarjanje» označuje popolna zmeda in brezgla-vost, pravi babilon pojmov in «umetniških smeri». Ta babilon je popolnoma zakonita stvar; kultura je sestavni del nadstavbe kapitalističnih odnosov v jugoslovanskem gospodarstvu. Nepopisna zmeda in anarhija v proizvodnji se mora nujno zrcaliti v kulturi kot sestavnem delu nadstavbe. Četa poklicnih in nepoklicnih, literarnih in ne-literarnih «teoretikov» se že dalj časa trudi, da bi spravila slovenski kulturniški babilon na skupni imenovalec, da bi našla geslo, sprejemljivo za «vse» kulturnike. Zadnje čase je bilo in je še v slovenskih časopisih in revijah veliko govora o «svobodi» kulture. To geslo so si napisali na zastavo tako režimski «dirigenti» kulture kot tudi «novih poti iščoči» in o «novem stilu sanjajoči» večkrat nedisciplinirani umet-njakarji, ki si včasih dovolijo šalo, da preslišijo kakšno besedo, ki prihaja iz režimskih ust. «Gospodje buržoazni indivi-[ glavami neposlušnih pobalinov dualisti — je napisal Lenin — moramo vam reči, da so vaši govori o absolutni svobodi navadno svetohlinstvo», in to svojo postavko obrazložil takole: «Ta absolutna svoboda je buržoazna ali anarhistična fraza (kajti kot svetovni nazor je anarhizem narobe obrnjena buržoaznost). Živeti v družbi in biti svoboden od družbe je nemogoče». Te Leninove besede v celoti razgaljajo tudi naše čvekače o «kulturni svobodi». Kaj more biti takšno čvekanje v deželi, kjer divja neomejena tiranija, kjer je delovni človek neusmiljeno izkoriščan in zatiran, kjer gospoduje peščica samozvancev, drugega kot zavestna laž in prevara? Toda vseeno bo dobro, če pogledamo pobližje, kaj si posamezne skupine in posamezni ljudje predstavljajo pod tzv. «svobodo» kulturnega ustvarjanja. Vzemimo najprej reži-movce. čistokrvne in pravoverne kulturniške režimovce. Teh je številčno zelo malo. Med «ustvarjajočimi» umetniki boš težko našel kakšnega, tudi če ga boš iskal z lučjo ob belem dnevu. To so predvsem «ideologi» in «teoretiki». Takšen je n. pr. Boris ZihAl, predsednik komiteja za kulturo in prosveto. Boris Ziherl po navadi nastopa v vlogi strogega o-četa, ki preteče vihti palico nad in tu pa tam koga tudi ošvrkne. Iz mnogih pisarij Ziherla je težko izluščiti kakšno dosledno stališče ali smer. Težko je videti, kaj pravzaprav on in tisti, v imenu katerih piše, hočejo. Lažje je ugotoviti, česa nočejo: nočejo socialističnega realizma, ki so ga prekrstili v «ždanovščino», z vsemi silami zapirajo vrata in okna vplivom svetovne proletarske literature in jo proglašajo za «informbi-rojevsko», delovni polet v času obnove zmerjajo z «lopatar-sko poezijo» itd. Na drugi strani pa se 'Ziherl svetohlinsko razburja tudi nad prevelikim uvažanjem raznih modnih literarnih in filozofskih smeri z Zapada. V tem pogledu ga ne podpira njegov sicer zvesti oproda Bojan Stih, ki prisega na Faulknerja in Joyceja kot utemeljitelja «novega stila». Tako Ziherl kot Stih si skušata nadeti krinko marksistov, toda v medsebojnem prerekanju si vzajemno dajeta «marksist» v narekovajih. Tu imata izjemoma oba prav: oba sta marksista v narekovajih, le s to razliko, da je «marksizem» Ziherla strupena izparina iz režimskega «i-deološkega» močvirja. Stihov pa neprežvečene blodnje raznih zahodnih umetnjakarskih formalistov. Za Ziherla in Stiha pomeni torej «svoboda» kulturnega u-stvarjanja — svobodo od na- prednih kulturnih smeri sedanjosti in preteklosti, svobodo od resničnega odražanja življenja ljudstva, njegove borbe, njegovih interesov. V tem po-. g'edu se z njima strinjajo futi pisateljčiči in pesnikovalci, ki so se zbrali okrog «Besede». «Besedovalci» so iskalci iz principa, ki se več ali manj že v naprej odpovedujejo možnosti, da bi kaj našli. Za slapovi votlo donečih fraz človek čuti praznoto skrokanih glav. Med njimi je tudi nekaj takšnih, ki mislijo, da so klovniade najboljši način «iskanja»: paja-ško premetavanje je njihova osnovna značilnost; včasih se valjajo po trebuhu, včasih na zadnji plati, včasih se postavljajo na glavo, samo po človeško nikdar ne hodijo. Za vsakega normalnega človeka je jasno, kam lahko pripelje takšen način «iskanja» in «premetavanja». Treba je pripomniti, da sò se izmed «besedovalcev» rekrutirali najbolj zagrizeni zabavljači nad «lopatarsko poezijo». Z druge strani pa «besedovalcem» nikakor ni všeč Ziherlovo varuštvo: oni zahtevajo svobodo od preteče Ziherlove palice, nastopajo proti vsakemu «dirigiranju u-metnosti». Razumljivo je, da je v današnjih slovenskih pogojih dobršen del kulturnikov zašel med «premetavajoče» ne iz šarlatanstva, temveč po sili razmer. To so po večini mladi ljudje, ki so se do dna duše, razočarali ned grenko stvar-j nostjo v naši domovini, nimajo j pa dovolj poguma, da bi ji j pogledali pogumno v oči, tem- ; več hočejo pobegniti pred I njo in iz nje. Ne borba proti ; zlu in njegovim koreninam, j temveč nojevsko zatekanje k ; «občečloveškim» temam n. pr. j o smehu in žalosti, o pojočem i Orfeju in uklenjenem Promete- \ ju — takšen je njikov umetniški «credo». Zraven pa sanjajo o delih za stoletja, o neminljivi umetniški slavi in z domišljavo kretnjo odbijajo pisanje o perečih problemih; takšno pisanje more po njihovem mnenju biti kvečjemu le «dokument časa». Jasno je, da strahopeten beg pred stvarnostjo, zavestna i-zolacija od življenja in načelna odpoved boju za boljšo bodočnost ljudstva ne morejo spočeti del s «stoletno vrednostjo», temveč tupatam kakšno literarno muho-enodnevnico. Pisatelj je in mora biti v današnjih pogojih, kot je dejal o sebi Ivan Cankar, «delavčev brat», brat delovnega človeka. Pisateljevo delo mora služiti borbi delovnih množic za svobodo, njihovi borbi proti izkoriščanju in tlačenju. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) FRANČEK MAJCEN SpwUod \ V naši vasi imamo občinski ambulatori!, kjer se vršijo vsak teden ob ponedeljkih popoldne zdravniški pregledi otrok in dojenčkov. V ambulatori) prinašajo matere svoje otroke iz Devina. Se-sljana, Stivana in Medjevasi. Ambulatori] pa je precej pomanjkljiv, kar se opaža posebno v zimskem času. Mnenja smo, da bi pomanjkljivosti, ki jih bomo tudi navedli. občina lahko odpravila z malimi stroški. Predvsem je potrebno, da se postavi v čakalnico peč, ki bi morala ogrevati prostor, še predno pridejo matere z otroci. Pri tem je treba upoštevati, da prinesejo matere tudi bolne otroke in matere iz Medjevasi morajo vso pot io Devina prehoditi z otrokom v naročju. Med obema vasema ni namreč nobene prometne zveze. Posebno v takih primerih je nevarno, da otrok še huje zboli, ko mora čakati v nezakurjeni in mrzli sobi. Druga pomanjkljivost obstaja v pomanjkanju mize v čakalnici, na kateri bi matere lahko povijale dojenčke. Sedaj morajo otroka povijati na kolenih. Razen tega bi morala občinska uprava poskrbeti, da se postavi v čakalnico še nekaj stolic ali vsaj klopi, ki jih je sedaj premalo. Upamo, da bo občinska u-prava upoštevala upravičeno pritožbo mater in čimprej u-godila njihovim željam. PBEBEKEC Nenadna in prerana smrt je preteklo soboto iztrgala iz naše srede dvajset letnega Al d a Bandija. Pokojni mladinec je bil sin zavedne slovenske družine. Poznan je bil ne samo v vasi, marveč v vsej občini, kot dober, zaveden in spoštovanja vreden slovenski fant. In naše ljudstvo mu je še poslednjič pokazalo, kako ga je cenilo z izredno veliko udeležbo na pogrebu, ki je bil v nedeljo v Dolini. Od Krogelj, kjer se je okrog 14. ure uvrstil sprevod, se je vila dolga vrsta vaščanov in prebivalcev sosednih vasi, ki so prinesli ljubljenemu Aldu svoj zadnji pozdrav. V sprevodu sta bila tudi domača godba in pevski zbor, ki sta se v zadnje poslovila od pokojnika. ŠEMPOIjAJ Tokrat se oglaša naša vas in sicer o problemu, ki ga je «Delo» že parkrat nakazalo. namreč za gradnjo čakalnic v posameznih vaseh. Vprašanje postaja še posebno pereče prav v teh dneh, ko je zima pritisnila z vso silo. Potniki, ki čakajo na avtobus, nimajo niti najmanj-šeca zavetišča pred viharji, snegom ali dežjem. Odkar so začeli voziti avtobusi morajo potniki vedno čakati na prostem, naj bo lepo ali grdo vreme. Po nekod se že morda najde v bližini postajališča kaka zasebna hiša, kamor se lahko človek zateče. Seveda ni to najboljši način rešitve. Problem gradnje vaških čakalnic je splošnega značaja m pri tem so zainteresirane vse vasi. O tem se je sicer že precej pisalo, toda vse pritožbe so naletele na gluha ušesa. Splošno mnenje je, da bi se morale za to zadevo zanimati tudi poedine občinske uprave, predvsem seve da avtobusna podjetja, ki s podeželjem prav dobro zaslu žijo. » Emil Zatopek se je letos udele žil tradicionalnega Silvestrovega teka v Sao Paolu (Brazilija). Kot je bilo že v pričakovanjih vseh izvedencev, je Zatopek z lahkoto premagal vse konkurente in dospel prvi na cilj v 20'30" 4 desetinkah. Drugi je bil Jugoslovan Mihalič, ki je prispel minuto in 2 de-etinki sekunde za Zatop-kom. Na ta način je Zatopek ponovno dokazal, da ga leta še niso premagala in da je še vedno najboljši tekač na svetu 11 PA TAM... DOBRODOŠLI VIRI — 2e večkrat smo ulovili rame titovske liste in lističe, ki so, v pomanjkanju časnikarskih izrezkov svojih gospodarjev pridno paberkovali po naših listih. V Trstu so imeli za tak a paberkovanja specialista, ki se je še posebno izuril na sindikalnem polju. Vse zgleda, da so se te «hvalevredne» navade sedaj lotili tudi v Ljubljani. Pred božičnimi prazniki je namreč «Unità» kot prva objavila vest o domnevni ostavki, ki naj bi jo bil aal politični svetovalec dr. Diego De Castro. In v Trstu ter Ljubljani so titovski «škarjevci» takoj planili na vest, kot lačen pes na kost, jo nekoliko prekrojili in... hajd z njo v «Primorski» in njegove ljubljanske «sorodnike». Seveda je bila ta novica za njihove bralce stoodstotno «izvirna». Nekateri listi so bili vsaj toliko korektni, da so omenili kje so vest pobrali, titovci pa niti te- . ga ne. Ali jih je res ameriška propagandistična ropotulja tako zapustila, da se morajo v skrajni sili skrivaj zatekati celo h «kominf or mistični» «U-nitd»? ALI BODO GOVORILI TUDI O KULTURNEM' DOMU? — Iz slovenskega «Piccola» zvemo, da bodo imeli 10. januarja titovski «kulturniki» svoj takozvani «občni zbor», ki bo brez dvoma vse drugo nego «občni». Menda ne bo težko uganiti o čem bodo razpravljali, saj so njihovi «občni zbori» pripravljeni kar na trak. Vsekakor pa bt bilo zelo zanimivo vedeti, ali se bodo tokrat nekoliko bolj poglobili v vprašanje tolikokrat obljubile ne gradnje Kulturnega doma, za kar imajo «na strani» menda že precej milijončkov. Marsikaterega, ki so ga titovci «obrali» za par stotakov ali celo tisočakov, bi verjetno zanimalo, kam je šel njegov denar. O kaki gradnji ni namreč še danes ne duha ne sluhu. Morda pa je šel Kulturni dom v... arhiv, kjer spi spanje pravičnega. Saj Tito bo itak prepustil Trsi ita-liji — si mislijo tržaški titovci — in za tržaške Slovence bo «skrbel»... Pella. Kar se pa tiče pobranih milijončkov — «chi gavii, gavii!» ALI HOČEJO, ,DA POVEMO IMENA? — Iz «Primorskega» zvemo, da so se te dni sestale veličine titovskih «ofarjev» in to v najhujšem mrazu, burji in snegu. So pa res veliki «junaki», ti kaporjoni. Pomislite vendar kakšna žrtev, da so morali rajžat v udobnem avtu, sesti v dobro zakurjeni sobi, kjer jih je za boljšo razbistritev možganov gotovo čakal velik «stamperie». In v takem «borbenem» vzdušju so «rodili» ve-levažne ugotovitve o težkem socialnem stanju v Trstu. Skoda, da so prišli nekoliko prepozno, ker je o današnjem stanju v našem mestu danes menda poučen že vsak otrok in to ne da bi ga titovski «bistrovidneži» katehi-zirali. «Primorski» piše med drugim, da je bvši kontovelski ribič, ki se je sicer že davno odpovedal| J neaonosnemu ribolovu in se od pet do glave posvetil titovski politični karieri, govoril o borbenem odporu našega ljudstva in kot primer navedel demonstracijo na trgu Garibaldi. Ta je pa res debela. Kaj pa ima sploh opraviti naše ljudstvo s titovsko demonstracijo? Res je sicer, da je od takrat preteklo nekaj mesecev, vendar pa ljudje niso tako kratkega spomina, da bi že pozabili, kdo se je takrat repenčil na trgu Garibaldi. Par sto titovski plačancev, ki so jih za to priliko privlekli iz vseh svojih «gospodarskih» Lukenj pa vendar še ni «naše ljudstvo». Ali hočejo firerji iz ul. Ruggero Manna, da jim še enkrat naštejemo ime za imenom, kdo so bili to «ljudstvo». In začeti bi morali prav pri vrhu ter končati pri zadnjem titovskem kurirčku, ki zaspano poseda v predsobi kakega nedonosnega «gospodarskega» podjetja. Sicer nimamo nič proti, če so s tem «naše ljudstvo» mislili na svoje tekavčiče, pa naj bodo zato drugič točnejši v izražanju, da ne bo nobenih dvomov. Titovski plačanci vendar niso nikako ljudstvo. KONČNO SO POVEDALI RESNICO — Reklama je postala danes menda že bolj važna od same kakovosti blaga, ki se skuša z njeno pomočjo raspe-iati — tako piše «Primorski» z dne 6. t. m. Sedaj je tudi razumljivo zakaj je «koksarna Boris Kidrič» iz Lukovca dala v «Primorski»' od 3. t. m. reklamo za svoje «proizvode» kar čez oso stran. Ameriška šola za reklamo je imela torej tudi pri titovskih «socialističnih» podjetjih dober uspeh. Coca-Cola pa pride na vrsto prihodnjič. Saj je itak menda že za oboje en sam gospodar. » Širite in čitajte „Delo“, list, ki se vztrajno in dosledno bori za STO NA OBČINSKI SEJI V TRSTU Sele po treh letih so predložili obračune Na zadnji seji so odobrili proračune za 1949-50 - Komunisti in socialisti so glasovali proti - Intervencija tov. Gombača o katinarski cesti in avtobusni progi št. 25 Prejšnji torek je imel tržaški občinski svet svojo zadnjo sejo v letu. Razpravljalo se je o raznih problemih upravnega značaja ter o obračunih za le-!i 1949. in 1950., ki jih je občinski odbor predložil s 3-letno zamudo. Ze samo dejstvo, da sta bila obračuna predložena s tako zamudo, je opravičilo kritike, ki jih je iznesel v imenu naše skupine tov. Pogassi. Slednji je ostro grajal nedemokratično zasnovo obračuna kot takega, predvsem pa razne štednje, ki jih je občinska večina vnesla v važne postavke javnih uslug. Kot vedno se tudi tokrat niso hotele vzeti v poštev potrebe prebivalstva z ozirom na gospodarski razvoj in njegove neizbežne posledice, kot so brezposelnost, stanovanjsko vprašanje, problem brezdomcev, socialno skrbstvo za starčke in deco, javne usluge in ljudska kultura. Naš svetovalec je nadalje kritiziral veliko nesorazmerje med neposrednimi in posrednimi davki. Tako odpade n.pr. na trošarinski davek kar 65%. Dejstvo je, da demckristjan-ska večina ni hotela uveljaviti starega ukaza iz leta 1946., na podlagi katerega bi lahko raztegnila trošarinski davek tudi na luksuzne predmete. Isto tako ni znižala trošarine na o-snovne življenjske potrebščine. Ostro je, grajal neopravičeno znižanje stroška v letu 1949. za 1 milijon 246.000 lir v postavki otroških vrtcev, ter lir 1.146.000 za 1949 in 367.000 za 1950 v postavki občinskih otroških zabavišč, kljub temu da so posebno nekatera v izredno zanemarjenem stanju. Kritiziral je nadalje nepotrebna znižanja, ki so bila vnesena glede javne knjižnice, ljudskih stanovanj in mestne snage ter v zaključku svoje intervencije izjavil, da bo iz vseh teh razlogov naša skupina glasovala proti. Tehtne kritike je nato iznesel tudi socialist tov. Teiner, ki je isto tako izjavil, da bo glasoval proti. Obračuna za leti 1949-50 sta bila nato sprejeta z običajnimi glasovi večine. Ricmanj ter podaljšanje do Ključa avtobusne proge št. 25. Sledili so nato razni problemi, ki so jih postavili še svetovalci drugih skupin. Naslednja seja je bila včeraj zvečer. O1 poteku bomo poročali v prihodnji številki. IZ DOBERDOBA Nagrajeno človekoljubje Kot vsako leto, tako so tudi letos razdelili v Italijanski republiki ob priliki božičnih praznikov «nagrade za dobrodelna dejanja». Vsakoletne nagrade prejmejo tiste osebe, ki so s plemenitimi dejanji vzvišenega človekoljubja stalno pomagale na kateri koli način lajšati trpljenje bolnikom ali ponesrečenim. Nagrade deli posebna komisija sestavljena iz uglednih osebnosti, ki mora preučiti vsako leto veliko šte- vilo javljenih primerov iz vse države. Letos je bilo nagrajenih 27 .oseb. Na prvem mestu je Slovenec Alojz Kocjančič iz Doberdoba, ki je prejel za svoja plemenita dejanja kot nagrado «zvezdo dobrotnico» ter 100.000 lir v denarju. Čeprav je vedno razpolagal s skromnimi denarnimi sredstvi, je Kocjančič pet let z vsem vzdrževal nekega gluhonemega, ki je pred kratkim umrl. iPo njegovi smrti je skrbel za dve dekleti, kot bi bili njegovi hčerki. Ko so mu sporočili vest o dodelitvi nagrade, je ostal Kocjančič v svoji skromnosti in nesebični plemenitosti povsem miren in ravnodušen. Slovenskemu kmetu 1 slovenski strokovni list Ljudje kot Kocjančič so v ponos našemu narodu in delovnemu ljudstvu, v vrste katerega spada plemeniti dobrotnik. Take ljudi lahko najdeš samo v preprosti kmečki hišici ali ubornem delavskem stanovanju. Zaman bi jih iskal v razkošnih palačah in med dobičkov željnimi grabežljive!. S 1. septembrom pr. 1. je začel izhajati v Trstu nov poučno strokovni list «Rinascita agricola», ki si je prevzel nalogo poučevati in obveščati naše kmetovalce o kmetijsko-gospo-darskih problemih našega področja. List izdaja tukajšnji «Consorzio Agrario» s sodelovanjem drugih kmetijskih u-stanov, ki so seveda samo italijanske. Ker je list namenjen našim kmetom in ima namen strokovno in poučno seznanjati kmete v naprednih kmetijskih in gospodarskih problemih, obveščati in svetovati o vseh aktualnih vprašanjih na tem področju in ker je ogromna večina tukajšnjih kmetov slovenske narodnosti, bi moral list izhajati v slovenščini. Uvodni članek prve številke «Rinascita agricola» pravi, da so kmetje na našem področju že mnogo let čutili potrebo po strokovnem časopisu, ki bi o-bravnaval kmetijske probleme. Navaja tudi imena teh časopisov, ne omenja pa niti enkrat, da so tukajšnji kmetje v pretežni večini Slovenci, ki so imeli tudi svoje strokovne časopise, svoja gospodarska u-druženja, slovensko prodajno in nabavno zadrugo, zavarovalnice goveje živine itd. Ker nimamo točnih podatkov o kmetijskih časopisih bomo navedli ie nekatere: «Primorski gospodar», «List za pospeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju», «Gospodarski vestnik», ki je izhajal v Gorici, in imel upravo tudi v Trstu. Prediagamo «Consorziu», ki izdaja navedeni list, naj vpraša kmete, kateri nabavljajo pri njemu semena in druge potrebščine, kdo si želi časopis v slovenščini in kdo v italijanščini. Na podlagi teh izjav, naj nato izdajajo list v slovenščini in italijanščini, z določenim številom izvodov za vsako izdajo. Prepričani smo, da bi se nad 80 odst. kmetov izjavilo za slovensko izdajo. Slovenski kmetje nabavljajo letno pri «Consorzio Agrario» za milijone lir kmetijskih potrebščin in mnenja smo, da imajo tudi vso pravico imeti časopis v slovenskem jeziku. Ce izdajajo Delavske zadruge svoj bilten tudi v slovenščini, tembolj bi moral to storiti «Consorzio Agrario», ker so njegovi potrošniki v ogromni večini slovenski kmetje. «Rinascita agricola» je dober časopis, ker sodelujejo tukajšnji kmetijski strokovnjaki, ki dobro poznajo razmere našega področja. Zalibog pa mo- REKRUTACIJII V KPZburi° in sne9°m Kampanja za obnavljanje partijskih izkaznic za leto 1954, je za nami. V splošnem lahko rečemo, da sta bila ves potek kakor tudi rezultati zadovoljivi. Ce pa globlje preučimo kampanjo in rezultate moramo priti do zaključka, da bi bil uspeh lahko še boljši. Naša partija je namreč dosegla v prejšnjem letu veliko in važnih uspehov na vseh področjih borbe. Vztrajno in odločno se je borila za uresniči- vilnim in načrtno organiziranim delom pridobile precej novih članov, kot n.pr. Barriera, Sv. Ivan, Sv. Jakob, -Sv. Križ in druge. So pa druge sekcije, ki niso znale pravilno povezati problema vsakodnevnih borb s problemom rekrutaci-je. Isto se je opazilo v nekaterih podjetjih, kjer so tovariši premalo popularizirali našo partijo in njene borbe. Nezadostna je bila ponekod tudi popularizacija stalnih prizade- tev STO. stalno je razkrinko- j Yan^ naših svetovalcev v ob-__,_ ____ ______...________črnskih svetih za zaščito ljud- Pred diskusijo o proračunih je tov. Pogassi zopet sprožil vprašanje raztegnitve amnestije na cono A ter zahteval, naj župan intervenira pri merodajnih oblasteh. Bartoli je izjavil, da gre le za težkoče formalnega značaja in sicer zaradi odsotnosti oseb, ki so merodajne pri odločanju. Tov. Gombač je predlagal nujna popravila ceste od Ratinare do vala njegove sovražnike in pozivala prebivalstvo na ustvaritev široke fronte v obrambo Ozemlja. Bila je na čelu borbe za mir, izboljšanje gospodarskih pogojev, utrditev bratstva med Slovenci in Italijani, za pravice delovnega ljudstva. S tem je v veliki, meri povečala svoj vpliv in ugled med širokimi množicami in celo med nasprotniki. Postala je važen činitelj v življenju na STO. Kljub temu pa nam ni popolnoma uspelo, da bi razširili njene vrste v taki meri, kot bi jih morali, upoštevajoč obstoječe ugodne pogoje. Imamo sekcije, ki so s pra- ITALIJANSKE ŠOVINISTE POSNEMAJO Titovci zavrnili pošto za cono B Za božične praznike je titovska i dico ni obsodil nizkotnega šovi- joštna uprava zavrnila več tisoč nisem, razglednic in poštnih paketov poslanih v cono B, ki so imeli označbo krajev v italijan-ični. Ko so nekateri tržaški listi obsodili to dejanje, se je oglasil «Primorski» in za njim radio Koper. Obe titovski trobili sta na vse kriplje dokazovali, da ni poštna uprava v Kopru zavrnila nobene pošiljke, marveč da je vse redno odpolala naslovnikom, neglede na označbo kraja v italijanščini. Kakor zgleda, pa je sedaj ob-veščevalna agencija «Ansa» uvedla za svoj račun podrobnejšo preiskavo in dognala, da je bila vsa pošta zavrnjena od strani poštne uprave v Ljubljani, ki prejema in odpremlja vso pošto za cono B, katera je — kot je ugotovila «Ansa» — podvržena poštnim odredbam, ki veljajo za o-zemlja priključena k Jugoslaviji. Ze množična zavrnitev vse pošte z italijanskimi naslovi, ne glede na katero koli odredbo, je sama po sebi obsodbe vredna. To nizkotno titovsko dejanje še enkrat dokazuje, da so postali vredni posnemala listih italijanskih šovinističnih elementov na t'ža-ški pošti in drugod, ki jim je vsako pismo s slovenskim naslovom ali le označbo «Trst» mesto «Trieste» trn v peti in četl ebni 1 že 1 v *hte\ 'nen- ehni jih t'* odbori PD,.'eb ^ ki jih še niso prejeli, dvignejtV k izkaznice na sedežu SHPZ, trgtj ast Ponterosso 6, II. Razdeljevanjeot] p mora biti zaključeno v vseh(J(.;e društvih do S. februarja - dne-, 0 Kri va Prešernove smrti, ki je slo-venski kulturni praznik. j'A Tajništvo SHPZ h$ta< Kulturna prireditev a s pri Magdaleni, določena za praznik Treh kraljev,,,, Ki pa je morala biti zaradi vre-: ’ ■Svit Pogled na tržaško okolico pod snegom. Za vozače motorjev Z ukazom ZVU št. 158, ki stopi v veljavo 3O1 dni po objavi v Uradnem listu, morajo i-meti motocikli vseh vrst in ei-lindrske vsebine, na katerih se pelje poleg vozača še sopotnik, drugi sedež s primernim tudi opornikom za roke in noge za sopotnika, tako da se ta v nobenem primeru ne oprijemlje vozača. Vožnja sopotnika, poleg vozača, na kolesih s pomožnim motorjem, ki imajo od Inšpektorata za civilno motorizacijo izdano potrdilo (certificato di conformità), je prepovedana. Kšitelji teh predpisov bodo kaznovani z globo od 250 do 2.000 lir. Na dan Novega -leta zjutraj se je pripetila na cesti ipri Padričah zagonetna prometna nesreča z avtom, Okrog 6. ure se je avto znamke «Fiat» z evidenčno št. 15710 po divji vožnji zvrnil v neko dolinico ob cesti. Slučajno je vozil takrat mimo s svojo lambrette 22-letni Lucijan Malalan iz Trebč 65, Iki je takoj pohitel na kraj nesreče, da bi pomagal potnikom. Nemalo pa se je začudil, ko ni našel — kot je izjavil na policiji — v avtu nikogar. Odpeljal se je zato na poveljstvo policije, kjer je prijavil dogodek. Policija j,e sicer uvedla preiskavo, da izsledi Skrivnostne potnike, toda do sedaj brezuspešno. *T“ Na Silvestrovo zvečer so našli na cesti pri Praprotu 23-letne-ga Josipa Žužka iz Mavhinj 16, ki je ležal v nezavesti poleg prevrnjene vesipe. Prepeljali so ga v glavno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili pretres možganov ter poškodbe po čelu in bradi, “* Na dan Novega leta so našli policisti na ulici Udine nezavestnega moškega. S policijskim avtom so ga, z vso naglico peljali v bolnico, toda izdihnil je že med prevozom. Identificiran je bil za 62-letnega- Franca Faletiča, vojnega invalida iz ul. Udine 79. V soboto zvečer se je ponesrečil z motorjem na kontovelski cesti 19-letn.i Just Pertot s Kontovela 9. Mimoidoči avto, ga je z lučjo trenutno oslepil, da je zgubil oblast nad vozilom in padel z motorja. Zlomil si je levo roko. Ozdravel bo v 30 dneh. •** Močan sunek burje je v ponedeljek zjutraj vrgel z motorja 30-1 et nega Albina Martelanca s Kontovela 36, ki je vozil v bližini postaje Sv. Andreja. Z a dobi] je le lažje poškodbe. *** Težke trenutke je istega dne zjutraj preživel 48-letni upokojeni učitelj Antonio Deselvich iz ul. Università 14. Močna burja ga je na trgu Ponte-rcsso dejansko dvignila s tal in vrgla v 'kanal. Na srečo je padel na neki čoln in se le nekoliko pobil po ob-azu in levem kolenu. Prvo pomoč je prejel na postaji RK in se nato vrnil domov. *** Istega dne so postale žrtve burje še naslednje osebe, ki so odnesle le lažje poškodbe: 31- letni šofer Donatello Penco, ,na katerega se je zrušil kup razmetanih drvi; dva cestna pometača, 44-letni Karlo Rovan iz ul. Re-voitelia 7 in 44-l,e-tni Avguste U-sco, oba je ranil pokrov vozička, ki ga je burja dvignila z vso silo. *** Tudi v torek je burja povzročila več nesreč. V bolnico so prepeljali 46-letno delavko Ano Riccobon por. Ceppi z Vrdele 1385, ki si je pri padcu zlomila desno za/pestje; nadalje 16-1-etne-ga Pietra Frate iz Domus Civica 6, ki ga je burja podrla na trgu pri Sv. Ani, zlomljen ima levi laket; 18-letna Eda Bressan iz ul. Ovidio 4, ki jo je burja vrgla pri glavni postaji. Postaje RK so nadalje nudile prvo pomoč še drugim ponesrečencem, ki so se pa lahko takoj vrnili domov. *** v torek ponoči je nenadoma zginil z doma 50-1 et ni Albin Bolčič iz Milj, ul. Bel poggio 117. Policija ga je našla pozneje sko-ro zmrzlega v bližini Škofij ter ga takoj prepeljala v bolnico, kjer so ugotovili začetek zmrznje-nja. Z doma se je bil odpravil v mrzličnem stanju. *** v torek zvečer se je pripe tila v poslopju v ul. Rosetti 27 strašna nesreča. 16-letni študent Giovanni Devescovi, sin pomorskega inženirja s,e ie mudil v stranski sobici, ki se nahaja v bližini stanovanja. V rokah je imel bombo «Siipe», ki je nenadoma eksplodirala ter mu odtrgala levo roko, d očim, so- se še drugi drobci zarili v spodnji del telesa. Prestrašeni domači so pritekli na pomoč in poskrbeli za prevoz v 'bližnji «Sanatorio Triestino», kjer so ga zdravniki takoj operirali. Na kraj nesreče je prišla policija, ki je našla v sobici Pravcati majhen arzenal raznega orožja in streliva. Uvedena je bila preiskava. Ponesrečeni mladenič je v četrtek popoldne podlegel -poškodbam. **» v torek zvečer je poli-cija aretirala v filobusu proge št. 1 40-letnega Cosima d'Ambrosija s Sv. M. M. Sp. 764, ki je malo prej izmaknil Luciani Tolloy iz torbice 65.600 lir. Cim se je Tolloyeva zavedla, da ji je zmanjkal denar je takoj opozorila sprevodnika. Zaprli soi vrata avtobusa in poklicali policiste, ki so preiskali potnike in tako izsledili uzmovi-ča ter ga aretirali. V dneh od 1. do 5. januarja se je v tržaški občini rodilo 25 otrok, umrlo je 45 oseb, porok je bilo 24. menskih neiprilik odložena, drugo nedeljo 17. t. m. z enakifl>ano sporedom, kot je bil že najav-^, ijen; Otroci iz Bar'kt*ve>l> txrdo 01 liŠat: prizorih zabavno enodejanko «So-,So ia na nebesnem obdku», bodo zaT0ve peli v duetu in kvartetu nekaltCv slovenskih in italijanskih pesm1i(lra ter zaplesali nekaj baletov. Zače-j ' tek ob 16. uri. Starši, pripeljitčja ^ tudi otroke! Ponovitev «Divjih in nedelj- 4 nj skih lovcev» v Ricmanjih Ps, ] za Silvestrovo je ponovno privai e bita nabito polno dvorano oO-blelj činstva, ki je prišlo, da se o<^>ro\ srca nasmeje svojim igralkam iflr6dii igralcem. Tudi tokrat je dosegli'1''!!)« igra popoln uspeh, kot so gdMrf izpričale vse dosedanje predstavi’, "je bodisi donia ali na številnih go-^he stovanjih. Poleg igre sta bila nnj'ce sporedu seveda tudi nastopa dojv- I mačega pevskega zbora podoba, vodstvom dirigenta Zuljana, Ida ni sta oba, pevski zbor in godba, dr1’ ponos prosvetnemu društvu «Sld-^ot v ec» in vsemu ricmanjskemU^bi Ljudstvu. Ob prehodu v novo letdl® n je bil še ljubek prizor «Odhod^Ovi starega in nastop novega leta»-f1 je nakar so pričela vesela voščila 1 v novo leto, Ricmanjec Podporniki KP ’6nsi 'ensl k>v2j tras' str: kih Objavljamo nadaljnji seznarfr S| tovarišev, ki so dali svoj pri-'eu ] jtanek za nabavo podpornemu £ znamke Komunistične partije:'ensl Jole Deferri lir 1000, Zorka Legiša 1000, Jelka Grbec 1000,-la Francesco Gašperini 1000, Bru-, Va no Leban 1000, Luciano Ron-[epr celj 500, Liliana Crevatin 500:a S' Livio S oranž 1000. Blazina An-'avl gel 500, Košuta Zora 500, Vil" po ma Depase 200, Roman Carlosi j 200, Vusconi Mario 500, Mirale 2a Rijavec 500, -Adriana Furiamela]^, 500, Bussameli Vittorio 5OO1V -Hrovatin Anton 500. VsQ Milje: Postogna Giovanni^ 100-0, Pacco Giordano 1000, San-,. s< talesa Ricciotti 1000, Martinelli lno Nereo 1000, 'Millo Gastone 500:lašir Micor Piero 1000, Prodan Car- v lo 1000, Chinchio Romilda 500-(>e^o< Bralni Renato IOOO, Loredaih, Luciano menegildo 500. 1000, ^campagna nardo 100, J, De Gravisi Ber-,» C anziani Angelo! 100, Marassi -Libero 200, Sche-Ie to riani Francesco 200, Crevatin^ru Sergio 100, Crevatin Giglieto, 100, Argenti Ottavio 100, Koro-Jteris šec Ivan 100, Viola Peter 500-koja] Crevatin Valerio 100, Zupii’bos], Viktor 100, Cok Teodor 100-qQI) Renier Ezio 100, Appollonh’sto roU20On° 10°’ ZaCCaria Sparta't>oS], ____ ’ .Dred 1 1 .SS^Obja urea mie ^ RUDOLF BLÀZie'iBlagl) f*8 Založništvo «DELA» ./uti Tljka up. RIVA, Torrebianca ,,Dd , novelirat« ai» $l0V| Ob težki izgubi preljubljen6' |'*aSi ga sina in brata ^di! ALDA BANDIJA fc se prisrčno zahvaljujem11 vsem, ki so se udeležili pogre' 1 ba in vsem, ki so z nami sCr , čustvovali. Posebna zahval9 ji V ožjim sorodnikom, godbi v2-: pevcem, mladini iz Brega )eI jgjj 1 vsem darovalcem cvetja. Vej; Prebeneg, 6. jan. 1954. :-krit Družina BANDI ------------ --------------^