ftev. n V Trstu, v pcnedetjak« 27. Januarja 1919 le'n!k XL'V Izhaja vsak dan z j u t rr. j, tudi ob ncdMji ti 'razniit.h. --Uredništvo: ulica sv. fr.i,."iika Asi?kega 10, 1, str, 1) ip'sl naj se poii'jajo uredntllvu. — Ne Tank Irana pisma se ne prejemajo, rokopisi se ne — lzdajaM) in odi;o.orni uredni c ftdan Oodina. — LailjaiO izključno upravi „Edinosti". Uprava ili insew.ni udddeli se nahajata v ulici sv. Franči ka As. «1). — Poitnolir.ni. rafmi 84l.tjT»2 Miroma feonforen:?. r Vrhovni vojni svet, PARIZ, 25. Jan. (Uradno.) Vrhovni vojni svet je zboroval včeraj od lu'30 dop. do 12*30 popoldne. Prisotni so bili: predsednik Zedinjenili držav, ministrski predsedniki in ministri zunanjih stvari Anglije, Francije, Italije in Ze-c3injenih držav, angleški vojni minister, francoski minister za oborožbo in zastopniki japonske vlade. Navzoči so bili tudi: maršal Foch z generalom Vaigandom. maršal Haig. general Persbihg, general Dlaz, general VVilson, general Maconegh ter versailleski vojaški zastopniki Ze-dinjonih držav, Anglije, Francije in Italije. Vojni svet se je posvetoval z maršalom Fochom in drugimi zavezniškimi vojaškimi svetovalci o nkrepili zaveznih in pridruženih vlasti za čas premirja. Sklenilo se je, da se izvoli »osebna komisija, v kateri se nahajajo Churchill, maršal Foch. general Bliss in general Dlaz, da prouči to vprašanje. .Vrhovni vojni svet je sklenil tudi, da se ustanovi svetinja s trakom, enaka za vse čete zaveznih in pridruženih vlasti, ki so se udeležile vojne. ., . Seia zastopnikov velevlasti. PARIZ, 25. jan. Po seji vrhovnega vojnega svefa so se sestali na kratko posvetovanja predsednik Zeditijcnih držav ameriških, angleški, francoski in italijanski ministrski predsedniki In ministri za zunanje stvari ter zastopniki japonske vlade. Odobrili so objavo našle Jiiic izjave: :>VIade, zbrane na konferenci v svrlio ugotovitve tr?'nc-ga miru n.ed izrodi, v veliki sWhi zaradi vesti, kf ji i prihajajo o nuifgr. slučaji;:, v ka'crih , e je i. oiabl'alu oborožena sila v več ri:I,i: I n rpc in na Vzhodu, da z; ■ vzamejo ozemlja, za k' len re zahteva od mire vre konference, da 'zreče pravično in-oi' tev. Smatrajo za svo-šo dolžnost, opjzorif!, da bo s sib pridobljena posest resno ogrožala iahteve tistih, ki uporabljalo tako sredstvo;, in da sc .bo domnevalo, da tisti, kj uporabljajo silo, dvomijo o pravičnosti in veljavnosti svojih zahtev ter mislijo dokaz svojih pravic nadomestiti s potest'o, in »utaJiti svojo nadvlado s silo, namesto s plemenskimi m /narodnostnimi ter naravnimi zgodovinskimi razlogi. Na ta mečejo senco na vsak pravni dokaz, let jih morejo postopno predložiti, in kažejo svoje nezaupanje nar* a m jcdiferenci. Outcil morejo izhajati najnevšečnejše posledice. Ce pričakujejo pravičnosti, sc morajo izogibati r-ili, morajo svoje zahteve v popolni dobri veri položiti v roke mirovni konferenci. Seia se bo nadaljevala danes popoldne ob 3. PARIZ, 25. Jan. (Uradno.) Predsednik Zedinjenili dr- iv, ministrski predsednik in ministri za zunairc stvari zveznih ^ pridruženih velevlasti ter japonska velepo-.sjmiku v Parizu in Londonu so se sestali danes na O" -savskem nabrežju k sej', ki je trajala od 3 do 5\30. Iz-»■"•četka sc je razpravljalo o predpostavkah za o.Jpo-b-i?-' odposlanstva zaveznih in pridruženih velevlasti v ^ulfsko. Sklerv'o se je, da Plchon pripravi načrt navodila to misijo. Načrt se predloži v odobritev zastopnikom vJasti. Shleniio.se jc, da sc poobbsti ti- en zastopnik časopisja vsake velevlasti, da odide istočasno v P)ljsko v svrho tozadevnih informacij. Seja je nato razpravljala o teritorijalnih vprašanjih, Ki so v zvezi z osvojitvijo nemških kolonij. Zaslišalo se jc ninemc sira Roberta Bordena, kanadskega ministrskega predsednika, ministrskega predsednika avstralskega, liughuesa, gnerala Smutsa, zastopnika generala Iiotlie, ministrskega predsednika Južne Atfiike, in Masseya, novoz članske ga ministrskega predsednika. TI odposlanci so razložili tozadevne interese domini'jev o teli vprašanjih. — Prihodnja soja zavezniških ministrov s * bo vršila v .ponedeljek dopoldne ob I0'30. Plenarna mirovna konferenca se snide jutri v soboto ob 3 popokine v niinistrst\u za zunanje stvari. i Druga pjenama seia mirovne konference. PARIZ, 25'. jan. Danes sc je vršila druga plenarna seja mirovne konference. Vkljub hudemu mrazu je mnogoštevilno občinstvo čakalo pred ministrstvom za zunanje stvari, prihoda zastopnikov, ki so začeli prihajali okoli poli treh, in jih živahno pozdravljalo, Clernenceau je otvoril sejo ob 3, Zapisnlh prve seje sc je odobril brez izprememb. Lanslng si ie prtdrŽal odobritev amerikanskoga odposlanstva, ker še ni prejel angleškega besedila Clernenceau je prečita! nato predlo« glede Zveze narodov. Rusko vprašani*. PARIZ, 25. Jan. Predlog na sestanek zastopnikov obstoječih vlad na Ruskem z zastopniki zavezniških vlad na Prinčevskcm -otoku pri Carigradu se je brezžično sporočil v noči od 22. na 23, t. m. vsem sprejemnim postajam na Ruskem, a do 23. t. m. zvečer Še ni bilo odgovora oiinikoder. Edini odgovor je podal dot;!cj v imenu sibirske vlade v Onsku in v imenu kubanske vlade bivši ruski minister zunanjih stvari, Sazonov, in siccr v pariškem »Matlnu«, jno sem čltal uradni spis, ki po-daja predlog predsednika VVilsona, In sem razumel, da vsebuje za nas, ee ne irožnje, pa vendar opomin. Iz tega spisa Je razvidno, da sem itam ne poda pomoč, ki je prosimo proti onim, ki So kradli, vse poropall, vse razdejali, vse imlčiJi. ki so ugonobili ne samo tisoče bitij Hrez obrambe, temveč tudi francoske, angleške in amerikanske državljane. Bodi. Odreče se nam ta pomoč. Odgovornost naprapi zgodovini, ki ni prazna beseda, zadene one, ki sklenejo to. — Večina drugih Rusov, ki sc naha- jajo v Parizu, je mnenja, da ne gre prenaglo Izražati, mnenja o tem vprašanju. Nekateri so pa mnenja, da sc ne sme zamuditi prilika, da se pove mnenje protiboljšc-viških vlad zastopnikom zaveznikov. Pasi J o Jugoslaviji. LONDON, 24. jan. Pariški dopisnik agencijc Rcutcr jc Intervie\val Pašiča, načelnika srbskega odposlanstva na mirovni konferenc!, ki mu je, kakor Vcnizelos, dasiravno veliko opreznejc, podal ekspanzijski načrt Velike Srbije.1 Pašič je izjavil, da Srbija želi, bolj kot vsak drug narod, ustanovitev prave Zveze narodov, katera naj bi uredila vsa teritorijalna vprašanja na podlagi želja narodov, ne pa na podlagi strateških potreb, kakor se jc dogajalo doslej. Govoreč o mejah bodoče Srbije, jc prizna! Pašič, da na ozemlju, ki se jc nahajalo pod avstrijskim jarmom živi tako mešano prebivalstvo, da je nemogoča vsaka odmejitev, ker jc avstrljsko-nemška politika delovala vedno na to, da so se ustvarjali mešani okraji, namesto da bi se skušali zedinjati narodi. Glede Banata misli Pašič, da porazdeiba z Romunsko ne bo delala velikih težav, ker je v Banatu deloma prebivalstvo Čisto srbsko, deloma Da čisto romunsko in je samo majhen del prebivalstva mešan. Na bolgarski meti želi Srbija samo majhne poprave v varstvo solunske železnice, in sicer zato, ker Bolgarji običavalo začenjati vojno brez napovedi in je železnica komaj lučaj daleč od meje. Glede meje Jugoslavije napram Italiji je dejal Pašič, da čuti, da so mnogo italijf.nsklh zahtev narekovali strateški raz-lo .i, toro| stari zavarova'ui in napadrlni duh napram sosedom. Će sc ustvari Zveza narodov, ta dub ne sme imeti več razloga za obstanek. Zaključujoč jc govoril o vj/.ašnrn zgradbe plovbenega prekopa med Donavo In Vardarjc^n, ki bi vezal Solun z osrednjo Evropo iu odpravil važnost dolnje Donave za plovbo ter rešil lako razna kočljiva mednarodna vprašanja. Izid volitev v nemško ustavodajno skupščino, CURIH, 2?. jan. VVolffov urad poroča naslednji izid : volitev v nemško nstivouajiio skupščino, ki bo štela 421! članov: 164 soc. demokratov večinske stranke, 23 neod-vistilh soc. demokratov, 76 meščanskih demokratov, 2-t nacijonalnih liberalcev, .13 konservaticev, pristaševi katoliškega centra in we!fovcev, 4 pristaši kmetske zve-1 ; c in 4 divjaki. Soc. demokrati večinske stranke so pridobili 78 mandatov, neodvisni izgubili 3, demokratje pridobili 30, nacijouaini liberalci izgubili 24, konservativci 39. centrum in weliovci so ohranili svoje mandate, izginili sr pa Poljaki (18) in danski poslanec ter poslanci iz Alzacije in Loretle, kt so šteti 11 mandatov. Pot je Jasno začrtana: Da se doseže potrebno In za-leljeno narodno edinstvo, mora biti edinstveno zakotto-dajfctvo, ker drugače se ne more razviti pravna zavest, da ne bo tu kaznivo, kar ie drugod nekaznivo. Država mora imeti edinstveno eksekutivo. Kajti, dokler ne bodo vedeli vsi. da jim je izvrševalec eden in isti, se ne bodo občutili eno. Ali more kdo dvomiti na tutn, da bi bila Avstro-Ogrska brez dualizma mogla nadalje odbijati vihar razburjenega nacijcnalizma? Kdo ne ve, da je razcepitev oblasti dovedla Švedsko in Norveško do državne razcepitve?! Vsa politika nauka se mora gibati po enakih glavnih smernicah, tako da bo orijentacija velemestnega vseu-čfllščnega profesorja v isti smeri kot vaškega učitelja. Nacijonalni demokratizem!! Ker so v SMS vsi eno in hočejo laki ostati, morajo postati edinstveni. In ravno v ta namen ie treba odora-viti plemenske in deželne meje, da bodo lagljc nudili roke drug drugemu iu jih stisnili v najtrdnejo pest — treba je zrušiti prcgrajc, da zaveje . vež in zdrav vzduh. * mr' v r 7 * ' 1 r ' p v v1 w • A v . 11 ' .f i V državi, ki temelji na nacijonalncm odinstvu, v demokratični državi, v kateri moralo biti vsi državljani enakopravni, je treba jugoslovanke demokratične stranke. ki bo tvorila okostje močne države Srbov, Hrvatov in Slovencev — bodoče srečne Jugoslavije. Vsi naj delajo, vsi naj gradijo!! V vrste t »Rljetf« poživlja, naj sc postavijo v vrste vsi elementi in vse strnjcuarodrt Skimrdomovine. —- vsi, ki izpovedujejo potrebo narodnega edinstva. Predmet jc važen, veleaktualen in mnogovrsten, in treba je razpravljati o njem vedno in vedno. Kar rravi zagrebški list, Jo živa, neoporečna in nai-aktualnejša -- potreba: narod uaš k neoporečno etni-ska enota, Je plemenski edinstven. Ali, čeprav je to glavno, vendar ni to edino označje naroda — ta tvori tudi subjekt države. Zato jc naša najnujnejša dolžnost, da postavimo — ako se smemo tako izraziti — duševno kontinuiteto, tisto zavest skupnosti, ki je najsolidnejši državni cement. Država SMS mor;t biti duševno tako edinstvena, da bi se — ako bi se k Jal po nesreči vslvd vnanje večje sile, kaka ve.ia pdlomila — vse druge \eje čutile krva\o, neozdravljivo okleščene. Neozdravljivo — ako se odlornljena veja ne pridruži zopet Istotako, kakor je bilo Franciji cd Sodana do Marne, od Napoleona do Clemenceau'Ja, Joffrca in Pocha. Ali smo danes tako edinstveni? To vprašanje ni naivno. Francija jo štela več stoletij skupne zgodo vine, a nič ne more bolj zbliževati, stešnjevati in amalgamirati tako pocdincev kakor ljudstva, kakor jih morejo sluipro doživele radosti, in — to te boli — skupno prelite solze. Da državi SHS Še nedostajalo mnoge potrebščine, da se ustvari ena narodna duša, to ve gotovo vsakdo, ako le resno razmišlja o tem. Poznano je n. pr., kolik narodni koeficijent je zemljepisno edinstvo. To vidimo na Angliji, ki je zemljepisno najjasneje omejena. Bila jc prva v Evropi, ki ..c je na zatonu srednjega veka prva občutila kot narod. Španska in Francija pozneje, a Nemčija šele v devetnajstem stoletju. A to zato, ker ji niso prisojene naravne ineje. Kako pa Izgleda država SMS v tem pogledu? Bolj kot kak odrezek, nego pa celota ... Ni čas, da bi sedaj govorili o zaokroženju mej, ali čas je, da se ta pomanjkljivost uvažuje in da se dela na to, da kako Izpopolni. Dalje je tu absolutna obljudenost nevelika -- tupaiam Izpod normale. Pa tudi število večjih središč je majhno. A ravno v večjih sredisčfh so laglje in hitreje razvija zavest skupnosti. Po vaseh In mestecih se krog politič-, nili nazorov navadno pokriva s aenco vaškega ali malo-' mestnega zvonika. Zanimanje, za javno stvar Je manjše. To je takezvani kampanilizerc. Seveda prinese novi dr-1 žavui sistem v Življenje marsikatero zboljšanje, ali, to j ie vsekakor šele bližja ali daljnejša bodočnost. Mi pa moramo gledali stvari kakor so danes, ne pa, kakor bodo morda Šele v nekuliVih desetletjih. Ce k tem fizično •■ :,;ljepisnim nedostatkom dodamo1 še kulturne, zgodo vinske in socijalne razlike, ki obstoje, mora vsak razsoden človek izprevidetl, da bo treba dolgotrajnega, vsestranskega, napornega In posebno koncentričnega dela, da ,se iz tica raznovrstnega žita za-; mesi zdrav naroden hleb. Po kateri poti potein pride 5-MS varneje do cilja, do [ narodnega edinstva? Ali do tisti, ki pušča svobodno polic: za gojitev plemenskih »odznakov«. ali pa po tisti, ki hoče, da se ti odznukl in osebnosti — kakor se že i-1 menulejo — čim prej In čim gotovejc ocenijo v ognju demokratične kritike in resnlcc. da se dobro okrešeio, ter da se tako prekaljeno srečno zlijejo v popolno in harmonično celoto? . 1 (z lugorlavanskesa sveta. Arinadno poveljntštvo v Zagrebu. Armadno povelistvo v Zagrebu se ie že osnovalo in za poveljnika je imenovan general Boža Jankovič. ki prispe te dni v Zagreb. General Boža Jankovič je bil v albanski vojni poveljnik tretje armade, ki je preko Sandžaka prodrla n?i Kosovo in zavzela Albaniio. Leta 1913. ie Ml poveljnik srbske vojske, ki 'c potolkla Bolgare na Lrcj.a!nici. V času vojne z Avstro-Ogrsko je bil Jankovič delegat srbske vojske v Crni gori. kasneje ie bil tia Krfu predsednik vojnega disciplinarnega sodišča. Od leta 1908. je bil general Jankovič predsednik znane srbske narodne organizacije >Narodne Obrane«, katere tajnik in glavni organizator Je bil sedanji polkovnik Milan Pribičevič. Zasluge »Narodne. Obrane« za osvoboditev jugoslovanskega naroda izp^d tujega jarma je znana. Ako prevzame sedai predsednik te organizacije armadno poveljstvo v Zagrebu, je to t narodnega stališča samo pozdravljati. Denarni dualizeat. V »Srpskem listu«, glasilu srbskega narodnega ^»dbora v Novem Sadu, razpravlja uvodničar o ureditvi ~ valute z ozirom na državno zedinjenje ter prihaia do sklepa: »V državi Srbov, Hrvatov in Slovencev se mora ta problem razdeliti na dva dela. V pokrajinah Srbije, ki so bile zasedene po sovražnikih, naj se krona zamenja z dinarjem ali z enoto, ki bo krožila v enotni državi, za novoosvojene kraje pa bi vePala inčc-la, ki se tičejo celotnega bivšega avstrijsko-ogrskega ozemlja. Odvisno bi bilo le od teh pokrajin, kako bi razdelile dolg tia svoie prebivalstvo.« Zdi se nam, da bi se vprašanje dalo tudi s tega < vidika razmotri vati. Razume sc pa potem seveda satno po sebi. da bi obratno svoj lastni vojni dolg morala nositi Srbija sama. Jugoslovanska carinska mela. Naiprvo so se Nemci razburili radi ureditve ' valute, radi žigosanja bankovcev, ki jim kar noče biti po volji. Drugo pa je vest, da se uvede srbska carinska meja. Ta vest še ni bila kničnove-liavno potrjena, vendar so jo prerešelavali od vseh strani. Pravijo, da pride s tem Srbija do nadmoči, vendar pa bo to, kar se tiče drugih držav, nastalih iz avstro-ogrske monarhije, krivica zanje. Pravijo, da imamo tndl v carinskcm vprašanju skupnost do konca 1919. Zaključujejo pa, da ne vedo, kaj hočejo s tem doseči. Glede trgovinske pogodbe pravijo, da danes nima pomena, ker pride za Nemško Avstrijo v poštev bolj uvoz kot Izvoz. Glede represaHi pa morajo še pomisliti. Preko te rane ni mogoče gladko, to jc znamenje, da 4 vlada ve, čemu ie storila to. Vsak korak nasproti dobrobiti jih boli. Obramba PaŠlča in radikalne stranke. »Samouprava« >plše: Obzor« objavlja članek o politiki gospoda Pašiča in radikalne stranke o vprašanju dr/avnega edinstva in skuša radikalno stranko prikazati kot nosilko vclikosrb-ske nvisli In protivnico srbsko-hrvtske edinstvenosti. — V koliko so radikalni političari! gledali na rešenje narodnega vprašanja, odseva i/, dejstva, da se je dne I. decembra v kraljevem dvoru izvršilo zediti'enje vseh treh plemen naše zemlje, in to v dohi, ko jc vse vladne posle v Belgradu opravljala četvorica ministrov, pripadajočih oomogeni radikalni vltidi, ki jo ie bil Pašič sestavil ju-ni'a 1917 na Krfu. Ko ie takrat Iz Zagreba v Bclgrad dospelo odposlanstvo Narodnega Veča. tamkaj še ni bilo novih ministrov, niti še niso bili prevzeli svojih dol/nostl. Kdo je radikalna ministre silil v to, oroča » uv. obCin>ivit t« vskVo- vrr'na d^._____ r|rffM spr^jrmi popravita vs.k-j lil ur t. s'.ii h 't "9 i Ct-ne zmerne, delo ločno. Vtlkavrti ul. 'UgOT 5,11. rn'iTflf Antoa Jkctnu »Secolu«, da nic je njegov poročevalec Carlo Rosso jnttrviewa4,- ki so po Italijanski zmagi prišli pod kolo, naj ostanejo v poiablje-nnsti, m ko pride čas za sporazum z Jugoslovani, bodo pac motali drugi stopiti na njihovo mesto. Sprejemam brez drugega: mnogo dela, m noto odgovornosti manj. Tudi Jugoslovani sami me pač, kolikor sem poučen, ne bodo usiljevali Italijanom po svojem zastopniku; imajo sposobnejših mož. Le nekaj mi bodi dovoljeno reči z vso odkritostjo. Želim, da bi se Jugoslovani sporazumeli z It K att! In to čim prdj; enako zeljo prisojam vsem poštenju Italikinom. Ali ne samo na jugoslovanski, nego tuili na italijanski Mraui bedo morali v to svrlic biti primerni zastopniki in posredovalci. Ce smo, morda, na eni strani onesposobljeni v to tisti, ki so jih zadnji do-•'oiiKi, po mneuiu tržaške »Nazlone«, potisnili v mrak iti pozabljcnost, so. mislim, na drugi strani še bolj prava ovira spor&zuinu tisti, ki jih ie val triumfa prinesel na površje*kakor peno. Oatovi illpuritanci« se bodo morali povrniti v zavetje svoje povprečnosti, gotovi irrablje-valcl zmage bodo morali utihniti, da prideta do veljave razsodnost in pravičnost. $c sc nisem odrekel upanju, da pride do resutčne in najbolj umestne eporaclje. tnko da na primer o vprašanju slovenskih sol v Trstu ne bo imela besedo tržašl.u pristransko, pravično . čega slovenskega prti Našo trJaške d