[DVIGA.
K
LETO VII.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
FEBRUAR 1978
Kaj nam bo prinesel plan za leto 1978?
S planom za leto 1978 sicer že malo kasnimo, ker bodo za nami že kmalu dva meseca. Vendar ne smemo pozabiti, da sta bila ravno zadnja dva meseca preteklega leta izredno pestra, saj je bilo treba spraviti v življenje cel kup sporazumov. V prvem mesecu, letošnjega leta, v januarju pa je bilo potrebno spraviti novo organizacijo celotne delovne organizacije v tek, poleg tega pa so bile ravno v tem času sprovedene neštete kadrovske spremembe. Seveda, to pa je vedno obdobje, v katerem bi se moralo intenzivno pripravljati plan, gospodarske ukrepe in smernice, vse z enim samim ciljem, da bi delovna organizacija in njene TOZD dosegle najboljše, oziroma vsaj primerne poslovne rezultate. Kakorkoli že, čeprav je nekaj, sicer dragocenega časa že zamujenega, ga bomo skušali s povečano prizadevnostjo nadoknaditi v naslednjih mesecih.
Vsem delavcem Jelovice je sigurno že dobro poznano zadnje obdobje preteklega leta, ko smo na referendumih sprejemali vse mogoče sporazume, ki naj bi regulirali odnose med temeljnimi organizacijami in z njimi postavljali naloge, ki bi bile poverjene v opravljanje skupnim strokovnim službam za celotno delovno organizacijo. Glede na to, da
smo vse te sporazume uspešno sprejeli, smo s 1.1.1978 prešli na novo organiziranost TOZD in delovne organizacije, kar pa je prineslo tudi bistvene spremembe v planiranju. V delovni organizaciji imamo danes štiri proizvodne TOZD, eno trgovsko TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Vse do letošnjega leta je bil gospodarski plan postavljen sicer tudi po takratnih TOZD, vendar, ker so bile tako obsežne, je bila vsa problematika okoli planiranja delavcem težko razumljiva. Nove TOZD pa so ekonomsko in tehnološko pa tudi lokacijsko dokaj zaokrožene enote, tako da bo možno mnogo dosledneje planirati in ugotavljati rezultate svojega dela. Torej vsaka TOZD bo imela svoj plan, kjer bo iz njega možno razbrati planirani obseg proizvodnje, potrebno delavno silo, ustvarjen celotni dohodek in akumulacijo, kar pa bo bistvenega pomena za formiranje mase za izplačilo osebnega dohodka posamezne TOZD, o čemer bo govora še kasneje. Prihajamo torej na delitev po vloženem in ustvarjenem delu, ki je tolikokrat zapisano v ustavi in zakonu o združenem delu. Prav po teh vprašanjih je bilo v preteklih obdobjih s strani delavcev izrečeno mnogo kritike, da posamezni deli delovne organizacije boljše gospodarijo, s
tem, da so presegali plan proizvodnje, delali z manjšimi stroški in ustvarjali višji dohodek, vendar se vsi ti dobri rezultati v njihovih žepih niso poznali. Tako torej, novo postavljeni plani po TOZD bodo omogočili spremljanje boljših ali slabših rezultatov posameznih TOZD in s tem bodo odpravljene hibe prejšnjega ne preveč stimulativnega nagrajevanja. Vsak delavec naj bi bil nagrajevan za svojo prizadevnost oziroma svoj doseženi učinek ter na rezultat uspešnosti gospodarjenja TOZD, kjer bi opravljal svoje delovne naloge. Morda bo tak način le bistveno vplival na storilnost dela, za katero v zadnjih letih ugotavljamo, da ne raste tako, kot jo predvidevajo družbeni plani, prav tako pa naj bi se
(Nadaljevanje na 2. strani)
|	cV&em	|
J	&adelaakam	j
|	deiaane	j
]	otfjanizaci^e	<
i	i&kcene	j
|	ceStdke za	j
|	S. matec —	j
|	ptaznik zena	*
Brcginj — naselje jelovičinlh hiš — je v teh zimskih dneh Izredno lepo
Kaj nam bo prinesel plan za leto 1978?
(Nadaljevanje s 1. strani)
povečala uspešnost gospodarjenja v TOZD, kar nam bo vsem skupaj prineslo večjo akumulacijo za hitrejši razvoj posamezne TOZD in celotne delovne organizacije.
Verjetno nam je še dobro v spominu leto 1976, ko smo v naši delovni organizaciji pričeli na široko razpravljati o srednjeročni usmeritvi posameznih TOZD v okviru delovne organizacije in v povezavi s SOZD GLG. Takrat je bila izdelana srednjeročna orientacija in za pet let v naprej smo postavili koliko in kaj moramo delati v naslednjih letih, da bomo ustvarili primerne rezultate. Za nami sta torej dve leti, prihajamo pa v tretje leto srednjeročnega plana, zato bo tudi naloga plana za leto 1978, da pregledamo, kako izpolnjujemo postavljene cilje. Vendar, kot bo razvidno iz plana, delno odstopamo od teh ciljev, čeprav ne po vseh TOZD. če naredimo primerjavo po vrednosti, sicer srednjeročni plan že prekoračujemo, vendar ta primerjava ni realna, ker je v zadnjih letih prišlo do velikih sprememb v cenah repromaterialov in cenah naših proizvodov. Količinska primerjava, ki je sicer realnejša pa le kaže, da nekatere TOZD zaostajajo za 5—11 %. Vsekakor bi bila naloga leta 1978, da čimveč zamujenega nadoknadimo, kajti čim bolje se bomo bližali letu 1980, tem težje bo zamujeno nadoknaditi. Od doseženih rezultatov v naslednjih letih pa bo odvisna marsikatera zastavljena in predvidena investicija.
Tudi na področju proizvodnje in
aktiviranja začetih investicij bo plan za leto 1978 prinašal novosti. V vseh TOZD se bo pričelo proizvajati nove proizvode, v dveh TOZD pa še aktiviralo nove investicije. Tako bomo spomladi pričeli s proizvodnjo ter-mopan stekel in enojnimi okni, v poletnih mesecih pa v novo zgrajeni proizvodni hali montažne objekte po novi tehnologiji in novem sistemu, ki bo omogočal predvsem hitro in cenejšo montažo, kar predstavlja danes največjo oviro pri doseganju primerne akumulacije. Na proizvodnji podbojev pa že v prvih mesecih prehajamo na novo tehnologijo, s katero bomo zmanjšali porabo lesa, s čemer pa se bo tudi skrajšal čas izdelave in s tem vzporedno direktni stroški proizvodnje. To bo bistveno spremenilo doseženo akumulacijo TOZD Preddvor, kar bo iz plana še posebno razvidno.
Še vnaprej pa bo ostal nerešen problem za marsikatero TOZD, delovna sila, ki bo že v planu prikazana, kot primanjkljaj. Za zadnja leta je značilno, da je bilo za doseganje plana poleg pomanjkanja suhega žaganega lesa, eden od glavnih problemov pomanjkanje delovne sile. Kot bo razvidno iz plana, ta problem v letu 1978 ostaja še vnaprej, ker se bodo pojavile še dodatne potrebe po delovni sili z usposobitvijo novih investicij (termopan). Ker je ta problem poznan v Škofji Loki v večina delovnih organizacij, bodo prihodnji plani morali sloneti predvsem na izboljšavah na obstoječih proizvodnih procesih in moderni tehnologiji s čimmanj šo potrebo po delavcih, ne pa sedanji plani, s katerimi hočemo
nadoknaditi primanjkljaj delovne sile z opravljanjem dela v podaljšanem delovnem času, predvsem v prostih sobotah, kar povzroča neza-I dovoljstvo med delavci in povečane stroške proizvodnje.
Ne bi smeli mimo problematike, ki je dokaj aktualna, pa čeprav s planom za leto 1978 še ne bo v celoti precizirana, namreč formiranje skupnega prihodka oziroma dohodkovnih odnosov. Ker je na tem področju potrebno rešiti nešteto problemov, tako znotraj delovne organizacije med posameznimi TOZD, kot navzven na relaciji SOZD GLG in drugih delovnih organizacij, s katerimi poslovno sodelujemo. S planom za leto 1978 še vedno predvidevamo, da se bo skupni prihodek oziroma dohodek posameznih TOZD formiral na osnovi dogovorjenih internih prodajnih cen. Seveda v teku leta pa bo tudi ta problem moral biti ustrezno rešen za vse TOZD, ki proizvajajo oziroma prodajajo, kajti tržišče bo tisto, ki bo priznalo rezultat našega dela.
Omenjenih je le nekaj vprašanj, ki bodo nakazana v planu za leto 1978. Z nekaj zanimivimi podatki in številkami pa boste seznanjeni v naslednji številki, ko bo plan že dokončno oblikovan. Zaključimo lahko le eno, kakršenkoli plan bi bil, je odvisen od skupnih prizadevanj vseh nas. Če bomo dobro delali, bomo ustvarjali tudi dobre rezultate, kar se bo poznalo tudi v naših žepih, posebno, če bomo dosledno uresničevali samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov, kjer je zapisano, da je dohodek odvisen izključno od ustvarjenih rezultatov dela.
Franc Ziherl
Pred volitvami
V teh dneh se izteka mandatna doba prvih delegatov in delegacij. S tem se torej končuje tudi prvo obdobje uveljavljanja novega načina odločanja in upravljanja čim večjega števila delavcev in občanov na vseh ravneh družbeno političnega in gospodarskega življenja. Oceno tega obdobja je težko podati z neke vrste matematičnimi številkami, temveč zgolj z opisnim načinom in seveda zato z merili uspešnosti in prizadevnosti. Na kratko rečeno to prvo obdobje je prineslo predvsem uveljavljanje delegatov in delegatskega odločanja in upravljanja. Manj pa je bilo tistega pravega sodelovanja neposrednih proizvajalcev, torej delavcev. Ti so kot delegati le preredko sodelovali v razpravah, pa tudi v svojih sredinah, ki so jih delegirale, še niso najbolje izpolnjevali svoje vloge. Tu mislim na prenašanje zahtev in sklepov, pa na predloge in podobno. Kljub temu pa lahko rečemo, da je bilo pretek-
lo delegatsko obdobje vseeno uspešno in je potrdilo, da je to edini možni način vključevanja čim večjega števila delavcev v vse vrste odločanja.
V kratkem bodo volitve novih delegatov in delegacij. Kjer liste niso zaključene bomo imeli možnost izbirati tiste, ki bodo po naše mmnenju lahko najbolje izpolnjevali svoje obveznosti in nas najboljše zastopali. To pa nikakor ni več fraza temveč iz dneva v dan postaja bolj resničnost. Skoraj vse naše družbeno in politično življenje se namreč odvija preko delegatskega sis.te-ma. Primerov lahko naštejemo kar se da veliko. Vrsta samoupravnih interesnih skupnosti dela po željah in navodilih delegatov iz sredin, ki so jih delegirale. Otroško varstvo, zdravstvo, komunala in še bi se dalo naštevati je običajno tako, kot jo »krojijo« delgeati. Seveda pa so prav ta področja tista, ki nas vse najbolj vsak dan neposredno zadevajo. Tega se moramo
zavedati sedaj pri vol j en ju delegatov.
Še bolj pa se tega morajo zavedati bodoči delegati. Tisti, ki so jih izvolili, so jim zaupali odločanje v njihovem imenu. Zato se torej od vas delegati tudi pričakuje, da boste redno hodili na sestanke, da boste sodelovali v razpravi in seveda tesno sodelovali z okoljem, ki vas je delegiralo. Le na ta način bo res prišel do izraza delegatski sistem in s tem tudi volja in želja večine delavcev — občanov.
Morda se vam bo zdelo, da je preveč besedi izrečenih za tak dogodek. Ko pa vam bomo povedali koliko delegatov je samo iz Jelovice predvideno za delegacije, potem boste verjetno drugačnega mnenja. Vseh skupaj jih je namreč kar 156. Se drugače povedano — vsak sedmi delavec Jelovice je delegat!
Poglejmo še njihov spisek po temeljnih organizacijah:
TOZD Okna in vrata — 5 posebnih delegacij po 5 delegatov in 1 združena delegacija z 7 delegati. Vsi so delegirani za samoupravne interesne skupnosti. 1
delegacija za zbor združenega dela — 5 delegatov.
TOZD Montažni objekti — 5 posebnih delegacij, 1 združena delegacija in 1 delegacija za zbor združenega dela občine. Torej povsem isto število delegatov to je 25.
TOZD Trgovina — 2 združeni delegaciji z po 7 delegati (SIS), 1 delegacija za zbor združenega dela z 5 delegati.
TOZD Jelobor — isto število delegacij, torej 3 in tudi 19 delegatov.
Delovna skupnost skupnih služb — isto število delegacij kot temeljni organizaciji Trgovina in Jelobor ter tako tudi 19 delegatov.
TOZD Primarna senčila — 2 združeni delegaciji (za SIS) z 18 delegati in 1 delegacija za zbor združenega dela občine z 7 delegati.
Toliko je torej vseh delegatov. Upajmo, da bodo opravičili zaupanje obenem pa jim želimo čim uspešnejše zastopanje delavcev Jelovice.
u. r.
IMovo vodstvo Jelovice
Z reorganizacijo delovne organizacije Jelovica v več temeljnih organizacij je bila potrebna tudi ustrezna kadrovska sprememba, širši družbenopolitični aktiv Jelovice je zato že pred časom ocenil delo posameznih vodilnih delavcev v Jelovici in tudi predlagal njihove nove delovne zadolžitve. Potem, ko se na razpis v časopisih za delovna mesta direktorjev temeljnih organizacij ni javil niti en sam kandidat, je politični aktiv dal popolno podporo vsem predlaganim kandidatom. Tako je potrebno reči, da so vsi novo imenovani direktorji že dalj časa v Jelovici, da so vseskozi opravljali pomembne naloge in da praktično niti ni nekih večjih »revolucionarnih« posegov. Seveda pa je ob njihovem imenovanju treba povedati tudi to, da bo delovni kolektiv v temeljnih organizacijah vsekakor moral z njimi tesno sodelovati, saj bodo lahko le tako povsem opravili svoje delo v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju in tako tudi opravičili svojo izvolitev. Poglejmo sedaj kateri tovariši sestavljajo novo vodstvo Jelovice:
TINE KOKELJ glavni direktor delovne organizacije Jelovica
O glavnem direktorju, ki je kot veste po poklicu diplomirani ekonomist in ima tudi diplomo politologa (torej dve fakulteti) in
prav sedaj pripravlja tudi magi-stersko nalogo in je član ZKJ, bi vam le težko povedali veliko takega, kar še ne veste. Na vsak način pa je potrebno reči, da je izredno prizadeven družbenopolitični delavec tudi izven svoje delovne organizacije. Tako ima celo vrsto pomembnih političnih zadolžitev, med njimi naj omenimo samo eno in sicer je predsednik zdravstvene interesne skupnosti. Seveda ima še vrsto pomembnih funkcij v krajevni skupnosti, na občini in tako naprej.
VEKOSLAV ŠKET vodja delovne skupnosti skupnih služb
Istočasno je tudi pomočnik glavnega direktorja. Če bi tovariša Šketa želeli podrobneje predstaviti, potom je treba reči, da je star 30 let, da je član ZKJ, da je v Jelovici štiri leta in po poklicu diplomirani pravnik.
Med njegovimi funkcijami je treba omeniti njegovo funkcijo sodnika združenega dela v Kranju, je član komisije za splošne akte pri občinski skupščini Škofja Loka in še drugje sodeluje.
Na vprašanje o delu skupnih služb je odgovoril, da bodo te morale delati na novih osnovah, to je v korist novih temeljnih organizacij. Svoje delo bodo torej morale na vsak način prilagoditi reorganiziranosti. Treba je reči, da bo v okviru skupnih služb začela delati proizvodna služba, katere osnovna naloga bo izboljšanje tehnološkega dela v temeljnih organizacijah.
JANEZ MALOVRH
direktor
TOZD Jelobor
Tudi novi direktor temeljne organizacije Jelobor (Gorenja vas in Sovodenj) je član ZKJ, v Jelovici je že 10. leto, star je 36 let, po poklicu pa diplomirani inženir strojništva. Doslej je bil vodja oddelka za investicije in vzdrževanje.
Če bi želeli našteti vse njegove politične zadolžitve, potem bi bil spisek precej dolg. Tako je med drugim namestnik sekretarja tovarniškega komiteja ZK Jelovice, predsednik zbora združenega dela v občini Škofja Loka, član delegacije za republiški
zbor združenega dela in tako naprej.
In še beseda dve o programu Jelobora. Proizvodni program je stalen, zato bo potrebno nekaj več narediti še za izboljšanje strojne opreme za boljšo tehnologijo nasploh. V Gorenji vasi bo potrebno dograditi del tovarniške hale, tudi vzdrževalni servis je tu potreben, pa nova jedilnica in nenazadnje nova upravna stavba. Na Sovodnju pa bo potrebna le še modernizacija žage in položiti nekaj asfalta. Seveda pa bo o programu dela in gradenj mogoče več reči čez kakšen mesec, ko bo nova temeljna organizacija povsem zaživela.
BRANE MEDJA
direktor
TOZD Primarna senčila
Po poklicu je diplomiran inženir lesne stroke, član ZKJ, star 36 let in zaposlen vseskozi v Je-
lovici oziroma prej v LIK Kranj. Skupno kar 11 let. Doslej je bil v Jelovici na delovnem mestu razvijalca za stavbni program v razvojnem oddelku.
Pred časom je imel več družbeno političnih dolžnosti, vendar se je preselil v Ljubljano in je večina teh dolžnosti tako prešla na druge. TOZD Primarna senčila, ki ga sestavljata obrat Kranj in Preddvor bo po njegovem mnenju imel pred sabo prav v prvem obdobju izredno pomemben program dela. V Preddvoru je v načrtu še letos pomembna naložba v novo žagal-nico in energetski objekt. Tudi perspektiven program te temeljne organizacije v okviru GLG bo naloga, ki jo bo potrebno skupno rešiti kar najhitreje. S tem programom pa bo potem tesno povezana tudi izgradnja nove tovarniške hale v drugem zazidalnem obdobju.
ZDRAVKO RIBNIKAR
direktor
TOZD Montažni objekti
Skoraj 30 let je že v Jelovici oziroma prej v LIK Kranj. Tovariš Ribnikar je bil doslej direktor razvojno investicijskega sektorja, star je 53 let, po poklicu pa je inženir lesarstva.
Med njegovimi dolžnostmi naj omenimo predvsem tiste pri republiški in zvezni gospodarski zbornici predvsem v odborih za standardizacijo stavbnega pohištva.
O delu in programu TOZD Montažni objekti pa meni, da položaj ni prav nič rožnat, saj je denimo temeljna organizacija dosegla letni in tudi srednjeročni načrt, pa je kljub temu rezultat poslovanja negativen. Predvsem je vzrok temu v nerealnih cenah montažnih objektov. Veliko bo potrebno po njegovem mnenju narediti v naslednjih mesecih, da bodo rezultati temeljne organizacije boljši. Tako bo potrebna precejšnja kordina-cija na vseh področjih, da se bo v tovarni delalo samo tisto, kar bo že čez nekaj dni na gradbišču in bo potem tudi vgrajeno. Seveda pa bodo morali pri tem sodelovati res vsi zaposleni te temeljne organizacije, saj bo negativne rezultate moč odpraviti le s kolektivnim delom.
PETER PETRIČ direktor TOZD Trgovina
Od vseh novoimenovanih direktorjev je sicer najmanj časa zaposlen v Jelovici — 3 leta — pa vendar je že doslej s svojim delom dokazal, da mu je bila no-
va dolžnost zaupana povsem upravičeno. Do tega imenovanja je bil direktor informacijskih si-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Novo vodstvo ...
(Nadaljevanje s 3. strani)
stemov. Tudi tovariš Petrič je član ZKJ, po poklicu pa diplomirani ekonomist in star 33 let.
Med dolžnostmi naj povemo, da je član izvršnega odbora komunalne interesne skupnosti v Škofji Loki, član izvršnega odbora zavarovalne skupnosti Triglav in drugo.
Osrednja naloga, ki ga čaka na novem delovnem mestu bo po njegovem vzpostaviti delo v temeljni organizaciji tako, kot je je bilo predvideno s spremembami samoupravne organiziranosti v Jelovici. Vzpostavljeni so povsem drugi odnosi, kar pomeni, da se bo od trgovine v prihodnje tudi precej več zahtevalo kot doslej.
MILOŠ MARTINOVIC direktor
TOZD okna-vrata
Direktor Martinovič je v Jelovici že 8 let, star je 38 let, po
poklicu je diplomirani inženir gozdarstva ter je tudi član ZKJ.
Med družbeno -političnimi dolžnostmi naj omenimo le dve. V novi mandatni dobi je bil izvoljen za člana medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, pri GLG pa je predsednik koordinacijskega odbora za stavbno pohištvo.
Po njegovem je osnovno delo, ki čaka temeljno organizacijo Okna-vratai čim doslednejše izpeljati novo organizacijo in pa vpeljati sodobno tehnologijo. Sedanji tehnološki postopek je precej zastarel, izboljšati pa bo treba tudi produktivnost v tej temeljni organizaciji. Ce doda-
mo še podatek, da se bo kaj kmalu začela montaža strojev in seveda kasneje tudi proizvodnja v novi tovarni poliuretanskih oken, potem je našteto že dovolj dolžnosti in obveznosti.
u. r.
Nesreče v letu 1977
Kljub temu, da imamo v podjetju še delovne prostore in nekaj strojev, ki ne zagotavljajo zdravega in varnega dela (stari stroji, stari delovni objekti), je to v celoti sodobna industrijsko usmerjena tovarna z določeno tradicijo. Izdelujemo kvalitetne izdelke, ki so plod kvalitetnega dela delavcev ter sodobnih strojev. Odnos delavec — stroj pri tem prinaša določene težave. Težave nastanejo takrat, če zavestno zanemarjamo zakonitosti, katere obstajajo v tem odnosu. Te težave se izražajo predvsem pri nesrečah pri delu. Razumljivo je, da so nesreče bile in tudi bodo vnaprej, kolikor časa bo ta odnos obstajal. Glavna naloga je, da se borimo, da je teh nesreč, posebno s težkimi in smrtnimi posledicami, čim manj.
V letu 1977 smo imeli sto nesreč pri delu. Glede na leto 1976 so se nesreče povečale iz 97 na 100 nesreč. Število delavcev se je v tem obdobju povečalo iz 1112 na 1240, kar pomeni, da nesreče padajo. Zaradi stotih nesreč smo izgubili 2310 delovnih dni ali 322.013,21 dinarjev. V preteklem letu se je ponesrečil vsak dvanajsti delavec. Po diagramu je razvidno, da je bil mesec maj in september najbolj varen, februar
pa najbolj nevaren mesec. Največ nesreč se je zgodilo v ponedeljkih med 8. in 10. uro. Vzroki nesreč so različni. Največ je vrezov z ročnimi orodji in ročnimi strojčki. Porušitve polizdelkov zaradi nepravilnega zlaga-
nja so bili vzroki poškodbe rok in noge. Nepravilen način dela in zanemarjanje varnostnih predpisov so bili tudi vzroki nesreč. Primerov nesreč na poti na delo oz. iz dela je vedno več. Tako smo imeli v preteklem letu težko nesrečo na poti iz dela. Zaradi vinjenosti se je zgodila ena nesreča, kar pa seveda ne pomeni, da so stvari, ki zadevajo ti-
ste, ki ga radi cukajo med delovnim časom, urejene. Moram poudariti, da bomo proti takim v bodoče še ostreje ukrepali.
Zaradi nezadostne oskrbe z osebnimi zaščitnimi sredstvi ni prišlo do nesreč. Uporaba zaščitnih rokavic, očal, predpasnikov, vate, čevljev itd. so zagotavljali varno delo. Za boljšo kvaliteto teh sredstev pa bo treba pri pro-
izvajalcih v bodoče ustrezno ukrepati.
Za konec naj zapišem še to, da je število stotih nesreč za naše podjetje preveliko. Zato pozivam vse člane kolektiva, da naj pri svojem delu upoštevajo navodila o varnem načinu dela. Delajmo tako, da ne ogrožamo sebe niti svojega sodelavca.
Oddelek var. pri delu Matjaž Tičar
Tudi zobna ambulanta
Jelovica je ena redkih delovnih organizacij v škofjeloški občini, ki ima svojo zdravstveno ambulanto. Čeprav so nekateri ob njeni ustanovitvi mislili, da je morebiti nepotrebna, so danes vsi prepričani, da je bila odločitev o njeni postavitvi še kako pametna in tudi potrebna. Odsotnosti z dela zaradi bolezni so običajno najbolj problematične v večini delovnih organizacij. Zato je zmanjševanje števila bolezenskih dni in seveda tudi preprečevanje bolezni še kako pomembno za rezultate celotnega poslovanja organizacije združenega dela.
Če torej lahko rečemo, da je splošna zdravstvena ambulanta povsem upravičila svoj obstoj v Jelovici, potem lahko tudi dodamo, da bo to še v večji meri veljalo za zobno ambulanto. Ta je začela delovati pred dnevi in po številu pacientov
sodeč je bila zelo potrebna. Na našem posnetku je sicer videti šele montažo stola, vendar je od takrat že minilo precej časa. Ker vas bo verjetno zanimalo, kako boste prišli na vrsto za popravilo zob, naj vam povemo, da bo stomatolog Janez Klopčič delal v ambulanti vsak dan in sicer ponedeljek, sreda in petek dopoldne, torek in četrtek pa popoldne. Vendar naj vas že sedaj opozorimo, da bo tudi v tej ambulanti pač potrebno počakati na vrsto, saj bo zdravljenje prišlo na vrsto nekoliko kasneje. »Vrstni red« popravila zob bo namreč tak, da bodo vsi delavci (nekako po obratih) najprej sistematsko pregledani, zatem bo zobozdravnik najprej odstranjeval zobe, ki jih ne bo več mogel popraviti in bi utegnili pacientom v kratkem času povzročiti bolečine, šele zatem pa bo prišlo na vrsto tudi zdravljenje zob — plombiranje in vse drugo.
Čeprav torej še ne bo tako kmalu večina zob delavcev Jelovice popravljenih, pa je treba reči, da je prav gotovo nova zobna ambulanta kar se da pomembna pridobitev za tovarno. Mogoče bi jo lahko kar primerjali s kakšno drugo naložbo v Jelovici, ki je sicer proizvodna. Bolezen zob pri delavcih v lesni stroki je kot že sedaj kaže, (pregledi pa bodo to verjetno še posebej potrdili) dokaj pogosta in tudi velikokrat vzrok izostanka delavca z dela oziroma bolečine dostikrat vplivajo tudi na manjšo storilnost.
u. r.
		


Najprej nam povejte za kakšno izboljšavo ste prejeli nagrado in priznanje?
»Izboljšavo sem predlagal za stroj, ki obdeluje podboje. Na stroju sem namreč — najpreprosteje povedano — dodal še eno stikalo in na njem se lahko odslej dela dva delovna postopka. Prej sta bila za to potrebna dva stroja. Istočasno pa sem predvidel še dodatek tretjega, kar bi pomenilo resnično velik izkoristek tega stroja in seveda tudi velik prihranek na času.«
In koliko znaša prihranek samo za izboljšavo, ki omogoča na stroju dva delovna postopka?
»Po nepopolnih izračunih, točni bodo seveda ob koncu lota, najmanj 20 starih milijonov dinarjev prihranka.«
»Po pravilniku, ki ga je Jelovica sprejela že pred časom, mi je komisija dodelila 12200 dinarjev (novih).«
Pogovarjala sva se v njegovi delovni sobi, ki bi jo lahko označil za eno samo novatorsko delavnico. V njej je namreč vse potrebne stvari izdelal sam in čeprav je stisnjen v podstreho in je do te delavnice treba iti po dolgem in mračnem hodniku, je v delavnici izredno prijetno, verjetno ravno zato, ker je v njej moč kaj videti. Predvsem pa obiskovalec dobi občutek, da tisti, ki v njej dela stalno nekaj izboljšuje in razmišlja.
— Verjetno to ni edina izboljšava, ki ste jo predlagali in naredili. So še druge?
»No ja, kar precej bi se jih dalo našteti. Pred časom smo nameravali odpeljati v Nemčijo star stroj Harbs, kjer naj bi ga predelali in izboljšali. Ta predelava pa bi stala kar dobrih 40.000 nemških mark. Pa se je vsem to le zdelo predrago in smo se predelave lotili kar sami. Iz enega stroja smo tako naredili kar tri in vsi še danes delajo. Pred časom sem tudi predlagal izboljšavo stroja za vrtanje, in njegova zmogljiviost se je povečala še za enkrat. Prav sedaj pa pripravljam izboljšavo pri sesanuj prahu s podbojev, ki je sedaj ročno, meni pa upam, da bo uspelo namestiti mehanski sesalec.«
Po vsem, kar ste naredili in kar o vas pravijo sodelavci, bi človek sodil, da ste najmanj inženir strojništva?
»Še zdaleč od tega. Izučil sem se za strojnega ključavničarja v Zlit Tržič in v Iskri sem delal izpit za popravilo strojev. Po odsluženju vojaškega roka pa ga je pritegnila elektrika in že kar 25 let dela z šibkim in jakim tokom. Sem kar neke vrste samouk, kar jetudi najbolje, da vsako stvar sam »odkrijem« in jo tudi bolje razumem in spoznam.«
IMaš
intervju
Že v prejšnji številki »Jelovice« smo pisali o nagrajenih novatorjih, ki so s svojimi izboljšavami in izumi prispevali precejšnjo gospodarsko korist Jelovici. Tokrat smo se odločili, da vam predstavimo enega od njih in sicer Staneta Černelča, obratnega elektrikarja na TOZD Primarna senčila v Preddvoru.
»Vse stroje gotovo ne bi bilo potrebno kupiti. Morda precizneje povedano — osnovne je treba kupiti, dodatke pa bi se marsikdaj dalo narediti kar pri nas. Mi tu v Preddvoru delamo ročna orodja kar sami in so prav tako dobra kot, bi jih kupovali kje drugje. Primer je takoj pri roki. Takoimeno-vana »U« vodila smo krivili prej ročno, z izdelanim lastnim orodjem pa jih sedaj mehansko. Seveda je prihranjeno veliko fizičnega dela. Reči pa moram, da bi veliko stvari lahko naredili še novih, če bi le imeli boljši reskalni stroj. Ta, ki ga imamo tu v Preddvoru je namreč še izpred vojne in je precej zastarel. Veliko je sedaj tudi ročnega piljenja.«
Še dolgo bi se z njim lahko pogovarjal o delu in problemih, ki jih imajo on in ostali na tem obratu. Je pač eden tistih delavcev, ki mu ni vseeno v kakšnih razmerah delajo delavci in tudi ve, da znanje koristi vsem skupaj. Seveda pa bi bilo zanimivo izvedeti tudi, ali je vse njegovo delo in razmišljanje le v podjetju. Ali se ukvarja še s čem drugim?
»Predvsem doma popravljam vse električne stroje in aparate. Zato imam tudi vedno dovolj dela. Težava je le v tem, iker stanujem skupaj z ženo in štirimi otroki v majhnem stanovanju v kulturnem domu v Preddvoru, kjer opravljam tudi dolžnost hišnika. Upam, da to ne bo predolgo več trajalo, saj je stanovanje res majhno in sem že prosil za večje pri stanovanjski skupnosti v Kranju.«
Le nekaj dni po najinem razgovoru je bil v Glasu objavljen izid natečaja za dodelitev stanovanj in med tistimi, ki so na spisku je tudi Stane Černelč. Tako se mu bo kot vse kaže že kmalu izpolnila njegova dolgoletna želja. Dodamo naj še to, da je sekretar osnovne organizacije ZK TOZD Primarna senčila, torej obratov Preddvor in Kranj. Res je na obeh obratih trenutno le 5 članov ZKJ, vendar pravi, da bodo že v kratkem sprejeli še dva člana, največji problem pa je v tem, ker denimo v Preddvoru ni veliko mladih in je pač teže tudi pomlajevati članstvo. Več mladih je v Kranju in tam bo poskušal kot sekretar čim bolj oživiti družbeno politično delo.
Vsega vam verjetno o njem nismo povedali. Pa vendar dovolj, da boste vsaj malo pobliže spoznali delavca, novatorjS in člana ZK Staneta Černelča. To pa si je zagotovo s svojim dolgoletnim delom tudi zaslužil.
j. Čadež
Športna rekreacija
V sezoni 1977—1978 smo pričeli s treningi že v mesecu septembru. Trening nam je zelo koristil, ker smo prijavili ekipo za tekmovanje v »B« ligi, ki se je pričela v mesecu novembru v organizaciji TTKS občine Kranj. V tej ligi tekmuje 8 ekip in sicer:
Jelovica, Gumar — Kranj, Exoterm — Kranj, Triglav — mladinci — Kranj, Živila — Kranj, Simon Jenko — Podreča, TVD Partizan — Bela. Tekmovanje poteka tako, da igra vsaka ekipa z vsako dvakrat. Po prvem delu, oziroma prvi polovici tekmovanja je rezultat naslednji:
1.	kolo JELOVICA — BELA 2:0 (2508:2368)
2.	kolo ŽIVILA — JELOVICA 2:0 (2451:2331)
3.	kolo JELOVICA — GUMAR 2:0 (2381:2020)
4.	kolo PODREČA — JELOVICA 0:2 (2264:2341)
5.	kolo JELOVICA — EKOTERM 2:0 (2577:2492)
6.	kolo TRIGLAV — JELOVICA 0:2 (2380:2389)
7.	kolo JELOVICA — PREDDVOR 0:2 (2431:2599)
Skupaj je ekipa Jelovice zbrala 10 točk in je po prvem krogu tekmovanja na drugem mestu v lestvici. Trenutna uvrstitev je zelo solidna, seveda se bo treba v drugem delu tekmovanja kar močno potruditi, da obdržimo priborjeno mesto. Tekmovanje bo končano v začetku marca, takrat pa bomo objavili končne rezultate.
Janez Umnik
silili
.v.\\XvX-X\v ,’ŽM
st
šport — šport — šport — šport — šport —
TOZD PRIMARNA SENČILA
Kegljači in strelci uspešni
V TOZD primarna senčila se ne moremo pohvaliti z izjemno športno dejavnostjo. Skušamo pa med našimi delavci vzbujati zanimanje za športno-rekreacij-sko dejavnost. V okviru te dejavnosti smo se udeležili sindikalnih športnih iger občine Kranj. Teh iger smo se udeležili v dveh panogah ločeno obrat Preddvor in obrat Kranj. Seveda je udeležba v dveh panogah skromna glede na vrsto športnih dejavnosti, ki obsegajo ta tekmovanja. Glede na velikost naših obratov in strukturo zaposlenih pa moramo biti tudi s tem zadovoljni. Tekmovanja smo se udeležili v kegljanju in streljanju z moškimi ekipami obeh obratov. Obrat Kranj je prijavil udeležbo tudi v namiznem tenisu in malem nogometu vendar se teh tekmovanj ni udeležil. Kljub temu, da smo k tekmovanju pristopili z bolj skromnimi željami, češ kaj moremo mi proti »velikanom« kot na primer: »ISKRA«, »SAVA« in ostale večje delovne organizacije občine Kranj, smo le dosegli kar dobre uvrstitve vseh štirih naših ekip.
Tako se je uvrstila kegljaška ekipa obrata Preddvor na 6. mesto med 54. ekipami in je zaostala za zmagovalno ekipo le za 23 podrtih kegljev, kar je zelo lep uspeh. Ekipa obrata Kranj pa je zavzela solidno 21. mesto. V panogi streljanje z zračno puško pa je ekipa obrata Preddvor zavzela 11. mesto med 36. ekipami, ekipa obrata Kranj pa 21. mesto. Iz teh uvrstitev je razvidno, da smo zmožni doseči tudi več z oziroma, da so kegljači imeli nekaj priprav, strelci pa samo dva treninga pred tekmovanjem.
S tem hočem poudariti, da bi bilo zelo koristno, da bi se organizirala razna tekmovanja med TOZD v okviru »JELOVICE« in tudi tekmovanje med ostalimi članicami SOZD. Ob tej priliki bi povedal, da so kegljači tako moški kot ženske zelo aktivni. Moška ekipa sodeluje v občinski »B« ligi, kjer tekmuje 8 ekip in v občinski »TRIM« ligi v Škofji Loki. Ta tekmovanja bodo zaključena v mesecu marcu in bomo o rezultatih takrat poročali.
Janez Umnik
Tekmovanje šahistov GLG
V soboto 28. 1. 1978 je bilo v organizaciji sindikata GLG prvič ekipno prvenstvo šahistov GLG, katerega so se udeležile sledeče ekipe:
ZLIT: Meglič, Km, Juričevič, Tomažič
Ekipno prvenstvo je bilo v prostorih DO Jelovica, katerih šahisti so tudi prevzeli tehnično organizacijo. Sistem tekmovanja je bil dvokrožen in so se ekipe tako pomerile dvakrat. Po zanimivih bojih je naslov ekipnega
Tekmovalno vzdušje
JELOVICA: Rupar, Kalan, Bertoncelj, Medja
GG KRANJ:	Brešar, Marič,
Stempiha, Kelih GRADIS: Pešič, Zorko, Vidovič, Tomažič, Muslija ALPLES: Dolenc, Latrič, Su-Škar, Mohorič
LIP BLED: Železnikar, Fujs, Fujs ml., Alej ar
prvaka v šahu v GLG osvojila ekipa Jelovice, drugo mesto so zasedli šahisti iz GG Kranj, tretje mesto pa šahisti iz Alplesa Železniki. Naprej pa so se ekipe razvrstile takole: LIP Bled, ZLIT Tržič in Gradis LIO Škofja Loka.
Prvo uvrščena ekipa je prejela pokal, drugo in tretje uvrščeni
Izročitev pokala
pa diplomi. Tekmovalci so izrazili željo, da bi prvouvrščena ekipa dobila prehodni pokal in da to tekmovanje ne bi bilo prvo v okvim GLG.
Vsem udeležencem, posebej pa prvim trem iskrene čestitke,
Zmagovalna ekipa Jelovice
posebej tudi zato, ker je bilo to prvo tekmovanje znotraj GLG. Še bolj množično pa naj bo prvenstvo GLG v veleslalomu in tekih, ki bo predvidoma 25. marca letos.
E. S.
IZID ŽREBANJA
NOVOLETNE
NAGRADNE KRIŽANKE
»GLG«
Uredniški odbor je 30. 1. 1978 izžrebal nagrade, ki so bile razpisane v zadnji številki glasila »GLG«. Izmed 215 rešitev križanke je žreb odločil takole:
1.	nagrada — Šparovec Valentin — Jelovica Škofja Loka
2.	nagrada — Kunstelj Antonija — LIP Bled
3.	nagrada — Vragolovič Valentin — LIP Bled, TOZD Rečica
4.	nagrada — Bogataj Anton — Železniki, Log 25
5.	nagrada — Praprotnik Borut — Prešernova 13, Radovljica
6.	nagrada — Šlibar Srečo — Aljaževa 5, Bled
7.	nagrada — Mencinger Kristina — Cesta na Ravnem, Boh. Bistrica
8.	nagrada — Močnik Ivanka — Aero-Celuloza Medvode Vsem nagrajencem čestitamo. Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke:
Vodoravno:
ZDRUŽENO GOZDNO, DRAMATIKA, PRAI, EAK, GITICA, ARN, SM, DOM, KRAVAL, Z, VLAKOVODJA, SOVE, DREVESA, OBILIC, LAGOS, RATITOVEC, NON, RA, RSN, ACETAT, BISAGA, ISKALO, VI, RTAC, NA, IR, BULDOG, JOGI, ETA-MIN, GALI, VO, ANANAS, DVORJAN, JONES, MAMELUK, OSTALINA, ACP, NLB, TIBESTI, EDO, BM, O, OIA, AT, STAŠ, SA, TREND, GZ, TJA, TIN, NS, VOJSKA, OAZA, KO, IDEA-LIZATOR, ITALIJANI, OKNO, DNN, S, NOMENJ, K-M-P, ODRA, KIST, VRANA, NA-AR, CREP, ACEV, E, NT, OE, MAN, INES, ANO, SE, SRKALICA, LA, ELLA, TORTICA, LEONARDO, NOJ, JA V NOVEM LETU.
S. E.
Razprava na Startu
Smučanje za prvake Jelovice
Letošnja zima je zelo bogata s snegom in nam je tako omogočila organizirati letošnje tekme, ki so bile one izmed najbolj množičnih, kar pa je razumljivo saj lansko leto ni bilo tekem. Na tekmi so nastopali tudi tečaj-
služ.ene kolajne in diplome katere jim je podelil tov. Stražar. Želja nas vseh skupaj je, da bi se prihodnjo zimo udeležilo tekme še večje število smučarjev saj je geslo sindikalnih tekem: važno je sodelovati.
Nestrpnost na Startu
niki katere sta vodila Bedekovič Klemen dn Tičar Matjaž in so dosegli 'kar dobre rezultate.
Tekmovanje se je po tradiciji zaključilo na Srednji postaji žičnice pri Cemažarju, kjer so se tekmovalci podprli in prijeli za-
Na cilju
V letošnjem letu se bodo Jelovški smučarji udeležili tudi občinskih tekem, tekem v okviru GLG in zimski lesarijadi. Na vseh teh tekmovanjih jim želimo veliko uspeha.
KOOS in KŠR Jelovice se zahvaljujeta vodji tekmovanja in tehnični ekipi za uspešno izpeljavo sindikalnega prvenstva Jelovice v veleslalomu na Starem vrhu.
SMUČARSKI TEKI
Najcenejša zimska rekreacija
O smučanju pri nas teko pogovori v vseh krogih vsaj nekaj mesecev na leto. Ta zimski šport in oblika rekreacije je »zastrupila« takorekoč vso Slovenijo. Tudi tri slabe zime niso naredile koraka nazaj. Letošnja dobra zima pa je ponovno pričarala vse tiste lepote in užitke, ki jih nudi smučanje. Vendar iz leta v leto postaja vedno bolj jasno, da počasi to smučanje postaja domena le nekaterih. 10 do 15000 smučarjev je novih na leto in vseh skupaj je že ikar blizu 200.000. To pa je toliko, da jih naše žičnice nikakor ne morejo prepeljati na hrib brez daljšega čakanja v vrsti ob vznožju. Ta »moda« smučanja je potegnila za sabo tudi druge zaslužkarske dejavnosti. Oprema za smučanje je postala draga, lahko bi rekli da predraga za vse, ki si svoj osebni dohodek služijo z delom v tovarni. Obleči in obuti smučarja in kupiti nove smuči namreč stane že več kot 700 starih tisočakov. Če dodamo še to, da je treba opremo kupiti za 4 člane družine in dodati še potem stroške nedeljskega smučanja in pa tistega v počitnicah, potem resnično postaja počasi sprašlji-vo, če je to še ljudski šport.
S tem sestavkom bi radi vsem tistim, ki bi se radi pridružili tem smučarskim množicam, in še vedno oklevajo, svetovali, naj se raje odločijo za veliko cenejšo in tudi veliko bolj zdravo smučanje — to so smučarski teki. Cela vrsta prepričljivih podatkov govori o tem, da bi ljudski šport pri nas morali postati smučarski teki in ne alpsko smučanje. Celotna oprema z smučmi, palicami, čevlji, dresom in vsem ostalim stane dobrih 150 starih tisočakov, za štiričlansko družino torej toliko kot stane oprema za alpsko smučanje le enega samega. Druga prednost je v rekreaciji in nudenju užitka. Smučarski teki so najbolj univerzalna oblika rekreacije, saj se giblje celo telo. Poškodbe so resnično redke, medtem ko niti on smučar ki vijuga na vlečnicah ne more zagotovo trditi, da bo prismučal v dolino s celimi nogami. Zadnji čas tudi raste število smučarjev tekačev in z njimi tudi število tekaških prog. V vsakem večjem kraju lahko najdete urejeno tekaško progo in na njej vrsto tekačev, vseh starosti in poklicev, ki so skočili za dobro uro na smuči in pretekli nekaj kilometrov. Vse to lahko počnejo po opravljenem delu in to vsak dan. Za alpsko smučanje pa je treba vzeti dopust če želiš med tednom smučati. Ni zamudnih vrst in čaknja, za nobenega tek na smučeh ni nedosegljiv in ni prenaporen. Tu ni starostnih omejitev, saj najdete vse od
otrok pa tudi take, ki so stari krepko čez 70 let.
Se bi lahko naštevali. Morda bi bilo najbolje, da povemo še to, da tekaške smuči zadnji čas v Elanu kar kopnijo in so že praktično prodali vso zalogo, čeprav so se celo bali, da jim utegnejo te smuči ostati v skladiščih. Okrog 7000 smučarjev tekačev bo letos prvič stopilo na te smuči. Skoraj vsako nedeljo so na sporedu rekreacijska tekmovanja (tako imenovani maratoni), ki že postajajo prava srečanja družin in posameznikov, kjer se sklepajo povsem drugačna poznanstva in prijateljstva, kot pri smučanju v modnem alpskem središču. Premislite, povprašajte znanca, ki ima take tekaške smuči in se odločite. Iz lastnih izkušenj vam rečem, ne bo vam žal.
Dodamo naj še to, da bo tudi v Jelovici sindikat še letos organiziral prvič sindikalno tekmovanje v smučarskih tekih in pričakovati je, da bo začetek privabil tudi druge. Na koncu pa prisluhnimo besedam Klemna Bedekoviča, pripravnika v Jelovici, ki je letos stopil pa več letih alpskega smučanja tudi na tekaške smuči:
»Odločil sem se za teke predvsem zaradi velikih gneč na žičnicah, zaradi drage opreme, premalo časa imam, pa še prijetno je. Ko mi je prijatelj prvič svetoval naj poizkusim teči na smučeh, sem se mu smejal, danes pa sem mu hvaležen. Iz prej navdušenega alpskega smučarja sem postal zagrizen tekač. In rečem vam, ni mi žal, kot tudi vam ne bo če se boste odločili za teke!«
čaj
ZAHVALA
V imenu Kobalove družine se najlepše zahvaljujem za denar, ki ga je družina dobila namesto objavljene osmrtnice za upokojeno Marjanco Kobal, umrlo pred kratkim.
Za Kobalove, sestra Kati Leban
JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka
Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Ziherl Franc, Zupan Anton, Drnovšek Marjan, Kosem Malči, Kustec Lidija, Žabkar Jože, Pečenko Vera, Žakelj Valerija. Odgovorni urednik: Pavlin Franc
JELOVICA. 7
Kam bodo šli osmošolci ?
Vsako leto Skupnost za zaposlovanje Kranj zbira podatke o tem, kam nameravajo mladi, ki končujejo osnovno šolo. Podatke, ki jih dobimo, primerjamo s kadrovskimi potrebami in kasneje, vključitvami. Da bi lahko spoznali namere letošnjih osmošolcev, je bila kot že vrsto let, tudi v tem šolskem letu med učenci, osmošolci v škofjeloški občini izvedena anketa o izbiri poklica.
Iz ankete je razvidno, da več kot polovica škofjeloških osmošolcev (kar 57,5 %), želi nadaljevati šolanje na štiriletnih šolah, da se jih nekaj manj kot 35 % želi vključiti v dvo in triletne šole, in, da je le 7,5 % takih, ki želijo ostati doma na kmetiji, brez dodatnega izobraževanja v kmetijskih šolah ali poiskati zaposlitev takoj po končani osnovni šoli, nekaj med njimi še ne ve, kaj bi.
Podatki bodo bolj zanimivi, če povemo, da jih letos zaključuje osnovno šolo 529, da je tistih, ki želijo v štiriletne šole, preko 300 in kar 63 takih, ki si želijo nadaljnjega izobraževanja na gimnaziji — verjetno zaradi bližine ustrezne šole. Velikemu interesu vključitve v gimnazijo — kjer bodo spet sprejemali le pridne (prav dobre, odlične), sposobne učence, sledi precejšnje zanimanje za pedagoško gimnazijo (28), šolo za medicinske sestre (29), ekonomsko šolo (20), upravno administrativno šolo (15) ter vzgojiteljsko (13). Na omenjene šole želijo predvsem dekleta. Fantje se raje odločajo med štiriletnimi šolami za elektrotehnično (30), strojno tehnično (22) ter miličnike (12). Omenjenim šolam slede gradbeno tehnična (13) in lesno tehnična (11), kamor spet nameravajo fantje in dekleta. Za ostale srednje šole:	kemijsko tehnično,
kmetijsko, veterinarsko, tekstilno, farmacevtsko, laboratorijsko, aranžersko ter šolo za oblikovanje pa se odloča po eden ali dva. Redki so, ki izbirajo med umetniškimi šolami. Vendar bi letos eno dekle le želelo na srednjo glasbeno šolo in en fant na baletno. Tudi za vojaške šole število kandidatov ni veliko (3).
In za katere poklicne šole se odločajo?
Če prikažemo namere fantov in deklet skupaj, potem lahko rečemo, da je že nekaj let največji interes za poklic prodajalca, čeprav se jih za to letos odloča le 30. Temu sledi zanimanje za poklic kuharja (9) in natakarja (5). Kar 9 deklet bo ši-vilij, 8 frizerk ter 6 administratork. Medtem ko bo 9 fantov ključavničarjev, 8 orodjarjev, 6 finomehanikov, 5 obratnih elektrikarjev, kar 11 pa mizarjev. Po eden, dva največ trije, pa bi želeli biti strugarji, avtokleparji, monterji stavbnih inštalacij, strojni mehaniki, elektromon-terji, avtoelektrikarji, zidarji, tesarji, strojniki težke mehanizacije, ličarji, tiskarji, gumarji, mesarji, slaščičarji in fotografi.
Tudi za takojšnjo zaposlitev po končani osnovni šoli ni ne vem kakšnega interesa. Le 9 jih
je ob namerah razmišljalo o tem. To je glede na to, da je prostih mest vsako leto precej in da ostajajo celo nezasedena, tudi razumljivo. Zakaj se ne bi vsak, ki se le lahko, izučil nečesa!? Zanimivo je, da raste zanimanje za zaposlitev doma na kmetiji. Letos je po namerah razvidno, da se za to odloča 9 fantov, od tega bi se sicer 4 želeli nadalje izobraževati na poklicnih kmetijskih šolah, kakor tudi 2 dekleti, od skupno štirih.
Glede na prikazane namere lahko rečemo, da vključevanje letošnjih osmošolcev ne bo lahko. Vsekakor pa veliko lažje za fante kot za dekleta, ki imajo omejene možnosti. Dekleta se žal še vedno odločajo le za nekatere poklice in ne izbirajo med vsemi možnostmi. Najbrž zato, ker se premalo zavedamo, da dekleta lahko prav dobro ali še bolje izkoristijo svoje sposobnosti tudi v tako imenovanih »mo-
Vodja tekmovanja:
Ziherl Franc Časomerilci:
Korenč Sašo, Oblak Mira Start in cilj:
Guzelj Viki, Bizjak Franc, Kržišnik Jože, Jelovčan Zofka, So-vinec Jože Sodniki na progi:
Matjaž Grošelj, Lebar Cveto, Urh Jože Traser:
Miklav Ivan
Dolžina	
proge:	moški	ženske
850 m	650 m
Višinska	
razlika:	100 m	80 m
Število	
vratič:	24	18
REZULTATI:	
ženske nad 30 let:	
1. Oblak Smiljana	0.49,2
2. Ziherl Anica	1.18,6
ženske do 30 let:	
1. Ziherl Magda	0.48,6
2. Kranjc-Kikelj Irena	0.51,0
3. Čadež Slavka	0.55,2
4. Škrlcp Urška	1.03,0
5. Platovšek Ivica	1.28,2
6. Ogrizek Dunja	2.36,6
Prijavljenih 10 tekmovalk, od-	
stopila Potnar Kati, ni	startala
Tavčar Magda.	
moški nad 45 let:	
1. Pavlin Franc	1.22,8
moški od 35 do 45 let:	
1. Miklavc Ivan	0.51,6
2. Medja Brane	0.54,6
3. Rupar Ivan	0.57,0
4. Jenko Franc	1.00,0
5. Klevišar Rajko	1.02,4
6. Jamnik Avgust	1.03,6
7. Blatnik Alojz	1.03,6
8. Radelj Janez	1.07,2
9. Mravlja Peter	1.10,8
10. Čulum Lado	1.13,8
11. Tajher Jože	1.15,6
12. Jarc Stane	1.22,8
13. Livk Stane	1.24,6
ških poklicih«. Razvidno je, da se mladi znova odločajo le za nekatere poklice in, da je za poklicne šole, glede na potrebe gospodarstva, veliko premalo zanimanja. Zakaj tako? Gotovo tudi zato, ker je žal še vedno prisotno, tako pri nekaterih starših kot učencih, mnenje, »v srednjo šolo naj gre, da mu ne bo treba delati!«, kot da tehniki in inženirji ne delajo, kot da umsko delo ni delo!
Če izhajamo iz izhodišča, da je šolanje drago, da je za dosego kateregakoli poklica potrebno vložiti veliko truda in prizadevnosti ter da naj se mladi odločajo v skladu s svojim predznanjem, interesi, nagnjenji, sposobnostmi in družbenimi potrebami, da ne bi kasneje, ko bi šolo uspešno končali, bili pred vprašanjem kje se zaposliti, ker so vsa mesta na tistem področju dela zasedena, potem zagotovo lahko rečemo že sedaj, ko so znane šele namere, da bo pred dejansko vključitvijo za marsikoga potrebna preusmeritev.
Olga Bandelj
moški do 35 let:
1. Božič Milan	0.54,0
2. Osredkar Miro	0.55,8
3. Stanovnik Janez	0.57,0
4. Poljanec Franc	1.00,0
5. Kovač Marjan	1.00,6
5. Bedekovič Klemen	1.00,6
7. Kovačič Bojan	1.01,8
8. Krmelj Rajko	1.04,2
9. Pirc Brane	1.05,4
9. Dolinar Brane	1.05,4
9. Vovk Aleš	1.05,4
9. Žabkar Jože	1.05,4
13. Penko Mitja	1.06,0
13. Kržišnik Polde	1.06,0
15. Mažgon Zmago	1.09,0
16. Bizjak Pavle	1.09,0
17. Galičič Bojan	1.10,2
18. Rogelj Lado	1.13,2
19. Šubic Marjan	1.15,6
20. Jelovčan Viktor	1.15,6
21. Gladek Jože	1.16,8
22. Peternelj Avgust	1.18,6
23. Kržan Ivan	1.19,8
24. Gladek Franc	1.28,2
Prijavljenih 25 tekmovalcev.
Ni startal: Selan Roman, šifrer Milan.
Odstopili: Peternelj Miro, Tičar Matjaž, Bevk Miloš, Rakovec Rajko, Pagon Gabrijel.
Komisija za šport In rekreacijo Miklavc Ivan, 1. r.
II. Prvenstvo v smučanju LJAO na Starem vrhu
Kranjčani
najboljši
Škofja Loka je slovesno sprejela goste vojake-smučarje. Naša delovna organizacija Jelovica je prevzela pokroviteljstvo nad ekipo Maribora.
Povabili smo jih v sredo 8. februarja, da nas obiščejo. Razkazali smo jim proizvodno halo in jim pripravili skromno malico. Tovariš Martinovič jih je seznanil z osnovnimi podatki o naši delovni organizaciji. Ob tej pri-
liki so nas vodje ekipe Maribora obdarovali z zlato športno plaketo in s knjigo Oružane snage SFRJ, v katero je vpisal posvetilo komandant mariborske garnizije polkovnik Jože Berce. Ekipi Mariborčanov smo podelili značke Jelovice, nalepke in zastavice.
V četrtek zvečer je bila na Mestnem trgu slovesna otvoritev prvenstva. Slovesnosti so se udeležili načelnik štaba Ljubljanskega območja generalpodpolkovnik Jože Ožbolt, republiški sekretar za ljudsko obrambo Miha Butara, predsednik skupščine TKS SRS Bojan Polak-Stjenka, predsednik smučarske zveze Slovenije Janez Kocijančič, številni drugi gostje in veliko Ločanov. Predsednik organizacijskega odbora prvenstva podpolkovnik špiro Nikovič je v uvodnem govoru pozdravil tekmovalce, goste in občane Škofje Loke, zaželel tekmovalcem čim več športne sreče, veliko borbenosti in dobre tekmovalne rezultate. Po uvodnem govoru sta tekmovalce pozdravila predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar in predsednik občinske konference ZSMS Alojz Bogataj. Nato je generalpodpolkovnik Jože Ožbolt prvenstvo odprl, obenem pa tekmovalce vzpodbudil k športni borbi za doseganje čim boljših rezultatov. Športniki — vojaki Kranja so bili veliki favoriti v vseh disciplinah, kar so tudi opravičili. Prvi zmagovalec je bil član ekipe Kranja Bojan Cvajnar v teku na 10 km. Nato pa so si sledili v biatlonu Zvone Kemperle (Kranj), odličen tretji je bil član Maribora Valjavec, v veleslalomu Matjaž Šoberl (Kranj) in v patruljnem teku na 10 km ekipa Kranja v postavi Cvajnar, Podlogar, Pogačar, Bu-rič, Alič in Velimirovič, pred ma-riborčani in Postojnčani. Končni vrstni red ekip: 1. Kranj, 2. Maribor, 3. Postojna, 4. Vrhnika, 5. Ljubljana, 6. Novo mesto.
Mariborčani, ki smo jim bili pokrovitelji, so dosegli lep uspeh z osvojitvijo 2. mesta. Vodja ekipe je ob koncu tekmovanja dejal: »Sami ste videli, kako so pripravljeni naši vojaki. Poudarjam, da je večina tekmovalcev, ki se nikoli ni resneje ukvarjala s smučanjem, da v biatlonu skoraj ni bilo tekmovalca, ki bi prej tekmoval v tem športu. Tekli so fantje, na primer Haljilj Hidjih iz Prištine, ki so prvič v JLA stopili na smuči. Vidite to je naš uspeh.«
Sklepna slovesnost je minila v prijetnem vzdušju ob podeljevanju plaket, medalj in diplom. Načelnik štaba ljubljanske ar-mijske oblasti general-podpol-kovnik Jože Ožbolt je poudaril velik družbenopolitični pomen prireditve in s tem je bilo II. prvenstvo LJAO 78 končano.
Boj za športni uspeh pa je obenem potrdil moralnopolitično enotnost in pripravljenost pripadnikov JLA.
Roman Selan
ZAHVALA
Delavcem Jelovice sc iskreno zahvaljujem za denarno pomoč ob moji nesreči.
Hvaležna Anica Jenko Iz Kranja
Rezultati sindikalnega prvenstva v veleslalomu na Starem vrhu dne 16. 2. 78