v »r - f.ok niti J* i* prosveta glasilo slovenske: narodne: podporne jconote: CHICAGO, ILL., SOBOTA 2. JUNIJA (JUNE) 1917 Stev i—number 129. ornica |e crta-i cenzuro za časopisje. ousovVpeoti oen-0*1, zanjo pa le 144. /tthinRton^D. C. - Cenzorski ■vek v^redlogi o Spyonazi je Z s Kl»*°vi Proti 144 Je ^ni zbornica sklonila, da ae uredloga o špijom.ži konfe- *..u .KllM.ru. da črta v nji ■trke ............ n. . - poikioualei so rekli, da so ze f določbe v predlogi o Spijo-dosti ostre in da lahko zade-, vsakega časnikarja, ki bi Ind ibil v take svrhe, in zatega-je poseben odstuvek o cenzu-irpot refren. ij stori zdaj uprava! ofore miruje, mogoče bo iska-^uzuro v drugi formi. kongresno zbornico je zelo iviU vest, da hoče uprava po-iu vesti o sla 1»iii zdravstvenih jueriih v mornarici, da razsaja-BH>d mladeniči pomorska škr-ošpice in druge bolezni. O-irijoaalci so rekli, če bo spre-oditsvek o cenzuri, tedaj bodo ko kaznovali vsakega uradni-ki bo prinesel take vesti. jiMieje *o prišli na sled, da jc Kresna zbornica odklonila ,000 v proračunu za zdravstve-naprave v mornarici. Senat je potlačil izpoved admirala isteda, vrhovnega zdravnika v narici, v katerem je opisal e-laične bolezni v mornarici in iwerc, v katerih se nahajajo niki. se je to zgodilo, dokazuje še jasno, da je cenzura nepo- Mirovni pogoji in vojni cilji Amerike. AMBRIŠKO LJUD8TVO JIH IZVE PBAV V KRATKEM. i v eli ma. •uročilo admirala Bralsteda, ki 0 potlačeno od senata, se gla- Opozarjam na razmere v mor- ici i ozirom na moštvo in o-M) bolnikov, ki so sedaj bolj tične in nevarne, kot sem jih aj preje kol lake spoznal, lakaj je tsko! Vzrok je tale: 1-mo priprave za 70,000 mož in nc vci". Nastalo je hipno nnrn-mje in tisoči prihajajo v mor-rico. bolnike imain \ okoli 2,(mx) itelj. Danes imam* okoli 3,000 ,j»kn podvržena javni kritiki in vsak vojak pravico obrniti se jsvnost, da se odpravijo slabe 'nerc, dotlej lahko govorimo pišemo, d« nimamo militarizme. »kw hitro je po gn žen a beseda jsvnost, prihaja mrlitarizeni. °OšTEOA JAPONCA SO UVEDLI NA ELLIS ISLAND. York, NY. Agent je ju- departments in Doselili -' "jadniki ho pridržali Higonia-^woiojnina, bogatega japon • in njegovega slu. HencNnke Tsinrna, ko ata > pHmikimi ir Paname v wfc.da ju ''mo oblečen in Washington, D. O. — Mej tem ko obdržavajo shode po deželi in sprejemajo rezolucije, da naj predsednik pove mirovne pogoje in vojne cilje Amerike, prihaja iz dobro poučenih krogov vest, da je predsednik Wilson brzojavil noto ruski provizorični vladi. Nota ima namen ugladiti pot ameriški komisiji, ki jena potu v Petrograd in seznaniti Rusijo z ameriškimi pogoji v vojni proti kajze-riznm in junkerstvu. V noti je ratolmačeno, da se je Amterika pridružila vojni, da svetu ostane ohranjena demokracija. Pravijo, da se nota nanaša na vojno poslanico, ki jo je predsednik sporočil kongresu. Nota razpravlja o "osvojevan-ju in odškodninah", ravno o tem, kor jo povzročilo razkol med rusko provizorfčno vlado in radikal-ci v vojaškem in delavskem svetu. Predsednik je napravil med odškodnino in vojno odškodnino, ki jo tirjn osvojevalec, razloček z jasnimi in lahko razumljivimi besedami, da bo lahko pojmiti, kaj je odškodnina za pogažene kraje nami o v, ki so jih v tej vojni opusto-šili brez njih krivde, in kaj je odškodnina, ki jo zahteva vojni o-svojevalec. Znano jc o predsedniku, da misli, da Združene države ne bodo nikdar podpirale zahteve po toki odškodnini, ki naj sc sovražniku naloži kot kazen. To ne pomeni, da Belgija ni u-pravivna do odškodnine za škodo, ki jo je povzročil vpad vanjo. V dobro poučenih krogrh govo re, da Združeno države ne bodo zahtevale najmanjše odškodnine zA svoje žrtve, anvpak rekle« bodo, da se mora povrrliti škoda, ki jo jc napravila vojna nedolžnim narodom. Ko dobi ameriški poslanik Franci« v Petrogradu noto, jo objavijo in ameriško ljudstvo bo na jasnem, kakšni so mirovni pogoji in vojni cilji Združenih držav. Ladigradniki \ Newport Newsu počivalo. 8TAVKA JE USTAVILA DNJO LADU. ORA- Zbornica |e spre leta živilsko predlogo. JE IZVRSTNA BATINA ZA ŠPEKULANTE Z ŽIVILI. Washington, D. O. —Veliko število uničenih in izurjenih rokodelcev, ki jih je nemogoče nadomestiti kar čez noč, jc prenehalo delati v ladjedelnicah Newport News Shipbuilding and Dry Docking kompauije nu llampt Roa-dsu, dasiravno sc je vludu tnulila, da poravna .spor. Delavci so odklonili po sredo vanje Gompersa, predsedniku "A-raeriške delavske federacije" ln P G. Lewisa, zveznega pogajalca, ki sta odšla na željo delavskega tajnika Wilsono na pozorišče. V ladjedelnicah v Ncwportu News imajo več dela zu vlado kot v kateri drugi ladjedel. v Ameriki Mornariški department jim j« po veril delo, ker-so dobro opremljene s pripravami zo gradnjo ladij in v sporazumu, da hite z delom in ga ne vstavijo. Hitro delo so pose bno zahtevali za razruševalce in druge majhne ladje, ki jih potre Irnjejo za lov na potapljače. Poleg teh naročil ima kompanija v Xew port. News tudi naročila za oklop njače in velike oklepne križarje. Delavci so zahtevali vsled neznosne draginje povišanje mezde. Ko je pričel postajati položaj resen, je delavski department odpo dial-Lewisa na lice mesta, da izrav na spor. Mornariški department je sporočil kompaniji, da mora nadaljevati z delom. V sredo je bila obdržavana konferenca v Washingtonu. Kompani-jo je zastopal Fred. J. Gaunlett. Vlada je povedala, do ni zadovolj na s položajem. Nemogoče jc na- domestiti feučenih in Izurjenih njkmip^ij* nikdar sitih špeku- KAKO UMIRAJO PROLBTAROI delavcev * drugimi, ne da se zo časni gradnja ladij. Delnvci delajo noč in dan in v trdi partijah. Vlada je sklenila pogodbo na podlagi desetodstot-nega dobička gradbenih troškov, tako, do troški ne morejo zavleči gradnje ladij. Ce je stvor tako, zakaj kompanija ne pridna zboljšanja mezde in tako konča stavko. New York, N. Y. — Nellie Cordi se jc pred enim letom štela za srečno delavsko ženo. Njen soprog je bil zdrav in močan, cleca je bila tudi zdrava. Ali v delavsko stanovanje se jc priplazila bolezen — jeitika, in se lotila Jolina, njenega soproga. John sc je bolezni upiral. Delal je nekaj tednov, pa jc zopet ostn! doma, ker ga je bolezen položila na postelj. Komaj je malo okre vol, že je šel za delom. Oni dan je šel Cordi zopet za delom. Vzel je s sabo kruh ln mleko in zvečer se ni vrnil do ik mow Nekdo je šel drugo jutro mimo Cordijevoga stanovanja in vdari' mu je plin v nos. Obvestil je po licljo, ki je kmalu vlomila vrata v stanovanje. Na tleh je ležala mati — Nellie Cordi, v naročju jc držala sedem mesecev staro dele Ellen, poleg sta pa ležala mali John in Francis. SPLOŠNA STAVKA. Buenos Aim, Argentina. — De lavska federacija v republiki V rugvaj je proglasila splošno stsv ko. Krrojavke ia Montevideja na znanja jo, da je vlada nsdomestila policijo z vojaki. Poročilo molči o vzrokih splo šne atavke!^- 10,000 ZAMOBOEV BB J» V B-NEM LETU PBIBELILO V CLEVELAND. Avstrijski cesar Karel obela svobodo!? V BERLINU SE STRINJAJO Z NJEGOVO OBLJUBO I Washington, D. 0.—Kongresna »boniioa jc aprejela predlogo za tira >iia vanje produkcije, trans-portacije in razdelitve živil. Predloga potrjuje, do je sociali-etična trditev pravilna, ki proglo-6ft produkcijo, transportacijo in razdelitev živil za družabno funkci jo, ki mora biti pod nadzorstvom človeške družbe skozi njeno upra-Vo, mesto, da ae jo prepušča privatnim monopolistom, da vrše to <$clo anarhistično. Leverjeva predloga jc korak naprej v socialni zakonodaji, v aiiziranju produkcijo Uvil. Predloga dovoljuje približno #14,000,-000 v to svrho. $#85,000 pojde za uravnavo mesne produkcije, preprečenje bole-■ni med klavno živino m ai boljše konzervironje mesnih produktov in sira. Za vzkladiščenje produktov in spniena za farmarje je v (»ostavki $6,219,000. Za potnnožitev produkcije Živil ia za poduk, kako je treba ravnati z živili, da se ne spridijo, pojde ♦2,532,000 je dovoljenih za avto-rativno zbiranje informacij z oziram na Živilske zaloge, razdelitev živil in pomoč, da pridejo živila, kl ae hitro spridijo, pravočasno nt trg. Za razne druge potrebe je določenih #547,000. ZaposljenWi bo 3600 oseb, ki bodo dobivale od 3600 do #2,400 let-ne plače. Zakon za nadzorovanje živil je potreben, da se z njim preprečijo GORKI RAZKRIL NEMŠKO— BOLGARSKE INTRIGE. Petrograd, 1. junija. — Maksim (lorkij, znoni socialistični pisatelj, je včeraj objavil v svojem listu "Novoja Žizn" senzorno razkril je o intrigah bolgarskega powla nika D. Hizova v Berlinu, kateri je hotel pridobiti (lorklja za oro-dje v agitaciji -/.a s<^paraten mir D. Rizov, je poslal v Petrograd dva nemška agenta, ki sta osebno izročila Oorkiju pismo z mirovno ponudbo, katero je zadnji zdaj objavil. Pismo obsega tri kolone prostora v listu. Gorki j Je sam za mir, ali ponudba iz Berlina mu je pa bila že odveč. Rizov piše v svojem pismu, do sta Nemčija in Avstrija pri volji jamčiti, da ne bosta nastopili več z ofenzivo pro ti Rusiji in obe centralni sili hočeta izprazniti rusko ozemlje brez vsake nadaljne kaplje ruske krvi. Dalje poudarja Rfatov, du Nemčija in Avstrija nikakor nc mislita u-grožati nove ruske svobode. Po mnenju Rizova je Anglija največja iu prava militaristi*na difavs ns svetu, ne pa Nemčija, in Rusija nima nikakršnih moralnih ob vernosti do pogodbe t zavezniki, lantov in obvaruje ljudstvo pred oderuštvom. Predloga ue pooblašča poljcdclakega tajništvo, da le skrbi za živila in dožene njih množino, ampak da določi tudi vporabo živeža, mtinimnlno in maksimul-no. ceno. Poljedelski department luhiko zasleduje špekulante in oderuhe od producenta do konr.unicn-ta. Podjetniki, ki imajo tovarne za konzerviranje živeža, lastniki skladišč, žitnic in drugI kapitalisti so podrejeni poljedelskemu tajniku in se morajo ravnati po njegovih navodilih. Za nakupovanje in prodajo sc-men farnrurjimi ima poljedelski tajnik neomejeno mo*. Prodajo jili po režijski ceni proti gotovini nli pa na upanje. Ce kapitalisti nočejo prodati sc mena po ceni, ki jo poljedelski tajnik smotrn zo primerno, lahko zapleni semena in plača zanje ce-no, kj Jo je določil. To Je batina zu oderuhe, ki so farmarjem oddajali semena po oderuških cenah na upanje. SUBMARINKE POTOPILE TBT AMERIŠKE LADJE. London, 1. jun. — Sovražna sulxnarinka Je potopila ameriško jsdfemico "The Diriga;" en mor nar Je izgubil življenje. Dalje so podmorski čolni po*opUi še dve drugi ameriški jsderni<*l "Pran ees M." In "P. Walton." SAMOMOB IZ STE AH U PBBD BEGIBTBACIJO Cleveland, Ohio. — Prebival m Jf' fino oblečen in «• /obražen mo*. ___ ___ * dmland"..... ae jc ns' bMmlee dnjem letu pomnožilo «T »s. (li ...... »i« bi<*eniiee y ^ 'adi teg« r Bilb« h »• f prtM- — zamorcev, ki so jih importindi iz \ Vork in po ,|ržsv. Prišlo je le r.,000 de " - I v bilimjo, Je |mi Uwv, s t njih druiinsioi M Mi vilo pomnoži na 10/100. Chioago, DI. — 'il-letni Prsnk ....... _ ______________I tebi t z, dotna iz Galicije in salu kajti kršitev |H»g(Hlb je že Viekajjnar na 172« W. 17. ulica, si je po-navadnega v tej vojni. Končno jr|^nal kroglo v glavo iz »trahu pred Rizov predlagal v pismu: " Rusi | registrscijo. imel je šele prvi dr-js nsj t s ko j aklene pr«uirje v Uvljanski pspir in »nialil Ja, da sporazumu, da Nemčija tn Avstri takoj po registraelij oblečejo ja obdriita sedanje fronte tolik« vojaško suknjo. čn*a, dokler se ne snide nstsvo-| --- dsjns akupščtns, ki noj odlogi, daj OSTRA KAZEN li bo mir sli vojns." »ADI (iorkij ol^js ponudbo bolan ' iskcir« diplomat* kot zarot,,iško. Mew York, N. Y - M.gHHr.t-r* ^ ___ni M,dnik Krotel je obsodil 4 .- r " VBEME. letnegs Thomss O'Briens zs nc- Moaoče lahki dafffVTii tift'M.i čas v ječ«, ki ps nc ame ^mam»m- . .i . -ii - -1 . f • ,i.,i . f» yj^l^, --- I tempe rat uri ne bo .apremembe: preacgat. ^ ^ 1 Xi seveft>zspo«lni. »retlrsli, ker je P^jsčU Priznal I Llnčni vri......»b 4:17 a m; je, da je ž, četrtič rad, berače- Ltd lični zah.nl ob 7:1» P |»'J« P^'1 Amsterdam, 1. junija. — Po vesteh iz Dunaja je cesar Kari v svojem včerajšnjem prestol nem govoru v državni ubomlci dejal, da želi ljudstvu več svobode. Rekel je tudi, da je Avstrija z vent a zaveznica Nemčije in da je ne bodo sovražniki nikdar štrli. Dui je je namignil, da bi se morala Rusija spomniti svojega starega prijateljstva s Avstrijo in da lahko ima zelo liberalen mir, ako hoče. Kari jc rekel med drugliu: "Zavedam se trškega bremena, ki mi ga jc nuložila božja previdnost, inlkar som bil poklican za voditelja držuve. Koristi države pa zuhtevajo, da k vlado koope-rira popularna zbornica. Z lojalnim srnlelovanjcm mojega ljudstva in njegovih zastopnikov pričakujem uspehu. Moje mnenje je, da blagONtanje države, katere Slavna eksistenco Ima Jamstvo v ueomujani obrambi državljanov, ki stoje trdni v največjem viharju svetovne vojve; nc more imeti v mirnem času boljših korenin kakor v nedotakljivih pravicah zrelega, putrljotičncga in svobodnega ljudstva. Zavedam se pa dolžnosti, ki mi jo nalaga ustava in illicit i moram prod očmi določbe temeljnega zakona, ki polaga odi no v moje roke odloke, ki imajo priti v velikem momentu po skle njenem, miru." Dalje jo rekel Kari, da je v Av stri ji nemogoč srečen rnzvoj Jav nego življenja brez ruzAlrJenju u stavnih provic in administrativ nih temeljev, posebno na reškem ne. Prosil je poslance, da mu naj »omagajo ustvariti razmere, k >odo omogočile svoboden narodu in kulturni razvoj eiiuko prlvlle giranih ljudstev. Dejal je tudi, da je odložil prisego na ustavo do ča-na, ko bo položen temelj novi, močni in srečni Avstriji. Obljubil je ,da hoče biti pravičen, prikupen in zaveden vladar "svojih dragih narodov" v smislu ustav-nost i, ki jo Je podedoval od svojih dedov, ln v duhu demokracije, ki je v viharju vojne le ostala obvarovana pred polarjem (I). »o pridobitvah doma in na fronti je Avstrija še vedno mogočna najmogočnejši vojni vseh časov (t !>. Iz Karlovih besed, kl so precej mistične, je torej posneti, da ob-juhi ja reforme po vzgledu Franc Jožefa, ki jc obljubil avtonomijo Galiciji. I« Berlina poročajo, da so nemški vladni krogi zelo zadovoljni n Karlovim prestolnim govorom In vladno nemško časopisje nsvdu-šeno povdarja Karlove bcnedc naša zvesta zaveznlcu," kl po menijo Nemčijo. Kari atcer n! o-menil mirovnih pogojev v podrob nosi ib, toda povedal jc dovolj Ja sno, da sta Avutro-Ogrska ln Nem čijs pripravljeni vsak Čas poga jati se za mir, ako bo zadovoljiv. Dalje piše berlinsko Časopisje, ds Je cessr Ksrl govoril "zelo demo kratfcčno" in obljubil, da bo vin dal "v ustavnem duhu." To seve dn znsčl, ds bo njegova pozicija v dvojni monarhiji utrjena. Vsi nemški listi ps niao enako navdušeni. Na primer "Berliner Tsgehlstt" poroča, ds prihsjsjo češki poslanci z zelo .predrznim zahtevami iu da se lahko zgodi, da ostane vlada v manjšini. "Ta-gchlatt" Je mnenja, da bi me mo rsls vlsds bolj pripraviti, če Je hotela otvoritl parlament. Po krvavih bojih ob Soci postala mirne)še. Na vzhodnji fronti se pripravl|a|o za hud spopad ZADNJE VB8TI, Berlin, 1. junija. — Nemški vojni stan porote, da Je oilvei močan topniški ogenj na raalič-nih aekcijah na ruiki fronti. Topovi io prišel! a akoijo pri Smar -gonu, Baranovidu, Brodi ju in ob železnici ZloAov-Tarnopal, London, 1. Junija. — Kennedy Jouaa, ravnatelj aa ftiviliko ekonomijo poroča, da ja Anglija la -gubila la 6 odstotkov v ladjah, ki prevažajo lito. Now York, N. Y. - NawyoHka luka ja bila precej Aaaa zaprta ia ladja dopoldan. V morja io ipu-itili tudi mrežo za potapljača. To J^ dalo povod raznim govorioam, ki io učinkovalo tudi na borao. Madrid, 1. junij*. — Iagredov v Baroeloni so m udeleMli tudi vo -Jaki. .Vač ofioirjav ja aaprtlh v trdnjavi Montjuioh. Mad njimi ja an polkovnik, en podpolkovnik, an major, an kapitan in dva l*Jt-nanta. Kopenhagan, 1, junij*. — Polj-ild klub ja sklonil, da pooblaiti sooialiitičnaga poslanca Daaain-skaag, da stavi nujen pradlog v avitrijiki abornioi, d* oba vojni stranki priznata narodom pravioo, da ia sami vladajo in da m iklane trajen mir. Predlog poživijo vlad«, d* itorl vm, kar je ▼ njenih nošah, d* a« tak mir v najkrajšem taau. Pri nagovoru budim peitansko-ga občinskega sveta j« kralj Ka. ral izrekal, da lell aa Ogrsko iplo-ino, enako In tajno volilno pravioo. Grof Tiaaa, bivii ministrski predsednik, zagovarja omajano volilno pravioo, da ohrani Ma4i*-rom nadvlado nad drugimi narodi na Ograkem. Kaanaja j« odne-hal od avojo aahteve in J* priporočal omejitve la aa delavoe. Waahington, D. 0. — Pradaod-nik Wilaon Ja iadal proklamaoijo, v kateri avarl vm, ki m imajo dn* petega junija registrirati po aako-nu, naj m na akuiajo odtegniti r*-giitraoiji, kar m bo proti takim OMbam nastopilo po aakonu. BITKA OB BOOl JB POMB- VELIKE DEMONSTRACIJE ZA MIR NA DUNAJU. K "dsn J, fhw»*ke, 1. junija^ — Iz Dunnjs poiWsjo, ds no bile vče-raj ob priliki otvoritve državne-ga zbora velike demons«rsrlje de-Isvcev p<> dunsjakih ullenh. Delu vri »o o«tsvili delo Wi ae vde-llešili »hodov AiA J-iuiuh kjaiib uu*; '•ta, nakar so korsksll pred zbor-nič no palačo. Delsvei so msnifes-tirsli zs mir. Rim, 1. junija, — Ns Tirolskem In v Ksruskih Alpsh je hudo de-že v Je in gosta megls je ustsvlla artilerijsko bojevanje. Kdtfio patrulje so bile aktivne. Hevemo od pogorja TonaJe so Avstrijel Uvr-šili dvs nensdns nispada ns naše sprednje poaielje, toda napadalci so se morsli umakniti. Drugs dva sovrsžns nspsdo ns severni strani goro Pizzul in v dolini Koeols-ns sts bila tudi odbita. — Na Go-riškem je naša artilerija krepko od govor jsls svstrljskemu ognju in naše nspsdsjočo psrtije ao ovi-rsls sovrošniks, ki se je hotel utr-d it I v svojih novih pozicijsh. V okolišu Vodic so nsše baterije rsz-pršile sovrsine četo, kl so se xbl-rsle zs nspsd. — V Albaniji so nsše čete v pondeljek zvečer na-psdle svstrijske neredne oddelke irfi reki Osum, 25 kilometrov iztočno od Bersts. Bojevsnje ee Je vršilo drugi dsn In nsidednjo no t. (Iknpirsli amo vssl Ore vrnil, Ve. lisest, Oso j s In Ksfs. Avstrijske redne čete, ki prišle z namenom, ds nam vzamejo omenjene krsje, so bile odbite. Avstrijsko poročilo. Ihinsj vls l/indon, 1. jun. — Ns front I »b Koči jc Wlo včersj artilerijsko bojevsnje Tekom dne- Ta jan ffitMii dv* Kallkuak* *» IMids blizo Hv. Ivsns, Južiioiztoš-IIO oznujo usmiljenje..). "Povišali" «o plačo, dali «ho nam nekaj drobtinic iz svoje bogato obložene mlr/e. Toda ne veni, kako Jm>, ako so bodo vsr potreliMČine tako družile. Ne bode več mogoče izhajati z zaslužkom, ker se že sedaj -težko izhaja,' posebno ožeujeni, kur iz I ustne izkušnje vem, ker sem "pečlar". Sedaj se trikrat več porabi za življenjske potrebščine, kot se je pa tpred trgmi leti. Ako žc som to-žko izhajam z zaslužkom, kako morajo ipoteui ae družinski očetje, ker morajo otroke, ženo ln sumi sclie preživeti. Imamo samo eno trgovino v tem kraju, in radi tegn šc posebno občutimo to draginjo,' ker moraš vse plačati, kekor ti zasoli trgovec. Ako ne marafi plačati, pa pusti in pojdi v G milj oddaljeno mesto. Ako se bo vifc taiko dražilo, mislim, da bodo morali premogovniški baroni malo bolj globoko poseči v žep, sieer se bomo začeli gledali kot p.s in mačka. Že večkrat nem premišljeval, dn bi se v tej naselbini ustanovil Moeija lističu i klub, ker nus Slovencev "ni ravno Maji'no Število. Fladi tega /poživljam vse tukajšnje rojake, začnite se malo bolj zanimati za delavsko stranko, Ker edino ona se bori za d.davske interese in nobena druga nc. Ne spimo dalje spanje pravičnega kot smo dosedaj, ampak zdrami ma we in pokažimo svetu, da se tudi mi zanimamo za deuvsko or ganizaeijo; ne pustimo, da bi laki važni dogodki, kot se ravno se duj dogajajo, nc imeli nionenega vpliva na nas, ampak podaj mo si roke in stopimo v \Tpite bojevnikov, Iti nc Jmjujejo za zboljšanje delavskega položaja. Iludi tega poživljam rojake v tukajšnji nrt-selbinL vstanoviino socijnli-slični K lun* in pridružimo se p radi deluvski stranki. Onih par centov, katere hodcmio plnčevnli mesečno, nas še -tudi ne bo spravilo na be-roško palico, ohogatcU pa tudi ue bomo, ako jih ne plačamo. Koristi bomo pa vendar le HneH>, nko ne mi, pa naši potomci. Podnčujte vnše otroke že sedaj o krivicah, katere nam delajo kapitalisti, da bodo »pognali pravi delavski položaj, da ne bodo garali samo za kapitalistične nikdar p«rine žepe, da ne IkmIo eelo svoje življenje darovali in žrtvovali kapitalističnemu molohff, luff moramo mi sedaj. Vsak izmed še tako mnlozavcduih delavcev mora sposnat*, dn hi morali delavei delati -krt se nekdaj sužnji, ko ne bi bilo delavskih or-gani/neij, edine ta raartorrk bi bil, da so v nekdanjih čn*ih suf-nji < Mri vali obleko ru livež og-n as varuj. Delavei, ot. resi te ae tega mišljenja in nikar ne verujte te ga, kar vam pravijo nasprotniki o strmoglavljen in delavstvo vesoljnega sveta bode obhajalo svoj vstajanja dan ln zasijalo nam bode solno« SV0B0 DE. Martin Mlekuž. rugim je rekel r "Bratje v Kristusu! Pomislite, v kakšno nevarnost ae poda jet e vsaki dan, ubogi "knapje." Koliko smrtnih nesreč vedno prigodi v rovih, kjer vi delate, lujte in molite." M »Hm in »i, no sedaj bo pa rekel: "Zdramile ae, ubogi sužnji in zahtevajte o ^ i«»o. Najbolje bi Z\, ^ io.o v,i skupaj, blokih? ke' *> storili v \iw v »i tako borno poa*wn »emu do boljie nUš. PRIHODNJA sija TETBKDNE^TCob^ X 1,1 t,Hl1 V Ben^tn N'nvin, junija.) Gross, Kans. — Kar se tiče de lavskih razmer v tej naselbini nimam nič kaj d-olxrega poročati V rovu štev. 7 Shcrilan Coa and Mining Co. v Brezy Hill Kopt., je ta družba napravrla e lektrične naprave za odstreljava-nje premoga. Toda, ker je bila vsa traprava ničvredna, se je velikokrat dogodilo, da se Be polovica strelov ni vžgala. Radi tega so pa premogarji postajali nejvoljiii in so zahtevali odškodnino za zguho časa in smodnika. Toda družba je ostal« trmasta in se ni hotela za te zahteve niti omeniti. Radi tega je zaipovedal predsednik di-strikta štev. 34 U. M. W. of A. Alex Howat, da so Pnstavi delo v vseh rovih te družbe. "Premo garji so uatavili 28. maja vse de lo v premogokopih. Koliko časa bo to trajalo, se ne ve. — V poudeljek 21. maja smo izgubili šobfata, rojaka JShn Černu-ta. Zjutraj je šel zdrav Vn vesel na delo kot drugi. Te« kake tri ure so ga pa pripeljali mrtvega domov. Vpowlen je bil v rovu štev. IT Sheridan Teal and Mming Co. v Geoasu, Kans. K«j je brl vzrok njegove smrti, se ne ve. Nekateri trdijo, da ga je zadela srčna kep. Umrli je !>il član društva "Zvonček," štev. 20« S. N. P. J., katero se je vdeleiilo korporativ-no pogreba na Frontenneu, Kans. Htsr je h« nekako fiO let in neoše-njen. Ako ima kaj sorodnikov tukaj v Ameriki in v starem kraju, tega jaz fte vem. Doma je bil ne- na Primorskem. , vnlc\*Wnlno je, d« smo se vsi vtlelešili njegovega pogreba in mislim, d« tudi nolrenemu ni bilo žal, kdor je slišal pridige na nje-Ifl allljni ndi aknpno nastopile proti njim T dar poaaliil. T>n bi p« vso pridigo Poglejmo p«r let nazaj, koliko napisal, j« p« papir predrag. Med j smo bel j zaslužil«, sedaj pa kljub Venice, Oal. — Mestece iau jako lepe parke, po katerih »edaj igrali otroei, toda, mt* občinski odbor je sedaj »U«* da jc krompir veliko veeje vala« sti in je one dele parka, kjer X rastla trava, zapovedal prebrati in posaditi s krompirjem-zijski dijaki bodo te njive ob* lavali rn požarna lrt-am»»a bo «• času suše namakala. Set* P* skrbi mesto. R00K1FELLER ZA ODPtiW . JETIKE V FRAKCIJI Nečw York. - Prihodnji ^ see pojde poselm« k.an^U« vodvstvom Dp. I.iv«ng-t4v»m Francijo, da aknš« odprav ' » berkulozo. Ta komisija b<. i ^ e i ran a ml Roekefel^rjeve ve. (kl tukaj bodo ikIp^" nekaj oseb, drugo oaobjt wu-p dobili v Franciji. IVan-J'^ v vseh večjih franco-W\ posebne oddelke, ^ delovali nnto, da ' ^ ložo, katere je meiuU £ širjena med francoskim *' To je zelo hvaležno dels-T človekoljubno, toda uPJ ^ to veličanstvo" b, -jg^ ozrlo na svoj« lo omejiti nevarno proM-^ tako »H® lezen, k.tera -med delavei. Seveda tukaj nko | s pstoetoa -------------- Opnr. P ljufclM >*i in "--•ELSTa"* »radi MP «1 'f1- ' (y i evropskega bojišča. 1 junija. -»«•« *\h°-■zi » vsako reno reoku-hribov. jih preo «vojo kapelo. Automoblll In kočija so dtils- pri mi'nl vsak či*s. K« |>Hporodsm , ' Joief Pavlak, lastnik , * Tol.: Canal 61*1» •62 IV* iWk SI« :t :: » Chlcaflo, 111. Razmerje med Nemčijo tn Norveško. Kristjauija. — Napeto razmer je med Nemčijo in Norvežko vsied brezobzirnega potapljanja norveških ladfj se je šc bolj ns pelo, ko je bilo včeraj razglašeno, da so nemške sulunsrinke poto pile nadaljne štiri parnike. Nemški parniki v službi Amerike. Washington, I). C. -pNa uka* pre<|; JS. V »*" b • Is, . '■'"•'is iu Italija bo-' v enakem to. »n tukaj upajo, "lguvorn i.aM delav- »fc.^ . ........ iiasrl (iciav- ^ V Petrogradu ui. PROPAGANDA ZA MPMŠKO REPUBLIKO. mrzel curek vode za Dt ingote. Waahington, d. 0. — Džingoti vidijo v vaakein državljanu, ki i-ma nemško hue, izdajalca Združe. nih držav. Zadnji čas so pričeli bombardirati mornarici depart-me n t a pismi, v ksterih *o opozarjali na nersrnost, ki prihaja od te-ga, da v nsomsrtri sU*šijo ^asiuiki in' mornarji« ki imajo nemšks i-mena. Mornariškemu tajniku v nezmisrlno sinničenje iu počrnj« s!Z vi ustanovili org .n za. izjavo, d. je takH, piaem a,t do gr in ji dali inn "Prijatelji nemšk.--cpnWike". Organize s:j i deb propagand««, da ae spodi nemške-ga ka jest j» in ustanovi nemška Mogoče se po izjavi ohladi kn džingotom, ki vidijo *trsho\e za' vaakkn vogalom. , Dr. Koler BLOVBMSK1 ZMUV1IIK 139 Fmm A vn fnsisii .ir. art e saxs ^^tHa? #f NEGUJTE SVOJI LASE %% j a gft Ispešno zdravstveno 1 w J w j zdrsvl(en|e brezplačno ■JmL JaL IA ffUI IN MUDI SPOLOV" Ali VMM »ihuUJ« l«*J«f Ali VAM IMI« M- •ui").. 7r.hlTrT.lvlt Ali •• V.ftl (s.i. mM. raikl|.n( «11 l#|»l||vlT All Wu lwU »M „1,1 «Uv. »II lm«t« IriMitisi«t Ali .U »b- U.O »U i«•» T • . .. . AS« tri»U* «4 h«t»r. lis#ee*Biiia »•• Xus). )• Uhko n*varne, mu* ub«J e« llw.tr«v.n. fca|lr». lualtint m «l..«.tt-m .v»»c«fc»m lN«»" < I rsosTO ynsAvuawia. Ml m prmpn**" »•*• ■truth*, 4s U->- • "Oel^sea" s.»a»t II.ea vredne IkaUj« Csivipur« *i.» I »u imi • tw» .m hnjihr« "tU.nlieB •ffc", ek« nnm |m.*I1.U I« »«tU» v « ■N i", ah« nam a<»ail.t« ie v .rrSrf Bv caamhali ta |»«brUl« v.nft. .O- »hav |a •vai« pa« is neU**«s nejMk*. ^I»r.Hla .fwlalisil Is |Ki»lir«. jra M ne !'*»«»• libwtorr, s..« 441. ITim C Ul • lu»m, SION I.AHOSATOar HO* 4IS.HNIOM H V l'rll»Ui>« V am i».*ll>.m |e v ca eaAUia ateaSlia. fr»Jm e«*IS<« ml t«l><4 • va>« 01. ee < aUiiara H. I I* h nil I •.»'Ba-. »Ua a Ua-a'TTta kHIuIIu i>t«m m i NORTH SIDE STATE BANK XPCK. ST*I/iGS. tuyo. IMA KAPITALA M REZERVE 1108,0011.00 Je Izredno iirtpravljrm In opremi Jen za porfornnle; a SLOV£NCI> ilrtVAtl, NOVAKI (o drugimi SLOVAN I ||< ^a|MM aag« v atav« A-mM** p» aelailSfc «—••»• riatalfna I oSaloto« obrnil mm ksalr vlage. motna. sonzssvativsa in MAHSSIlHA IMstlfOCIJA - 5323232348534823232323485348 4848234823534848484853534823235323232353485348532348234823485348 GOSPOD MIRODOLSK1 Spaal Jodp atriUr. '/S//1/S//////*/////////////'///'//'/////'/"/S"'/'///"//"/"'""/' Blago torej bodi tvoje gret ki sreča bode tvoji I* O da bi bilo zare* vedno tako, da H samo blago aree le »rečnega delalo človeka! A kaže nun življenje, da človek z najblažjim srcem more biti, in je tudi tolikokrat, tako nesrečen! A to ja gotovo, da prave sreče ni brez dobrega srca. Dobro srce jo imel gospod Mirodolaki in mirno vest, ki mu ni nič hudega očitala. All to ni be sreča T Dokler jo človek fte mlad in krepak, dokler mu vre pa žilah gorfcj} kri — f' veselo mu ptiči po-jo," ven svot jo njegov; kamor položi trudno glavo, tam jo doros, vso mu jo prijazno, vse mu vrata odpira, in sree. A pridejo lota, sivi ao ntu glava, podajo moči, — tedaj aa mu abuja v sreu neznano prej hrepenenje po miru in pokoju, po tihem kotu, kjer bi preživel, kar mu je ostalo dni. Košček svoje zemlje si čeli, mimo streho, svoje gojišče pod njo iu okolo ognjišča — o hudo jo človeku, zapuščenemu, samemu na .avetu zatisniti trudno oči! Ljube mehke ročico naj inu jih zatisnejo, sladke otročje roke! Ko je bival modri Solon za gonta pri mogočnem kralju lidijskem, (katerega bogastvo je dandanašnji v pregovoru, razkaže mu nekega dne kralj vse svoje neizmerne zsklsde; potem gs vprsša, kdo se mu vidi najsrečnejši na svetu. Modri Atenjan imenuje mu neznano ime, ime Tela, skromnega Atenjana; in zakaj f "Imel je Tel Atenjan lepe in pridne roke, in njegovi otroci so imeli otroke, in vse je videl žive in zdrsve." Oj srečni gospod 'Mirodolaki! Zmeren v mladosti, delaven v krepkih Aetih, vživafi zdaj mir , in pokoj na stsre dni. >'a svoji zemlji bivaš, pod ; svojo streho, in tvoj ja uajlep&i dar nebeški: življenje ti lepšati d vo, kvarki. dve ljubi, pridni, lepi hčerki. Katero fcmušrrrajši f sam ne vel, to pa i veš, da ibi nobene ne df|l za vse zaklatte sveta. Navada je pisateljem, da vestno, natanko popisujejo osebo, s katero seansnjajo svojega braJ-oa — lase in oči, lice in život, hojo in obleko. Mi ne .bodemo popiaovali hčer gospoda Mirodol-akega. O lasov it a je bila lepota Helene, za katero je storilo amrt toliko slavnih. junakov v krvavi vojski; z eno besedo je ne popisuje Homier; samo to nam poroča vestni poročevalec: Ko ao jo videli stari junaki trojanski, Šepetali so si na uho: Vredna je krvave vojske! Tsko poročsmo tudi mi, ksj ao govorili ljudje o hčerkah gospoda Mirodolskega: "Zora je kakor mati božja v velikem — in Breda kakor sv. Marjeta v stranskem oltarju." Ko sta šli v nedeljo praanično p-pravljeni s svojim očetom v cerkev, stali so ljud-je, žanake in moški, ter zamakneni gledali nebeški podobi, toliko, da niao pripogibali kolfn pred njima. — . In matif — Razširjena je bila vera pri starih Grkib, da prevelika človeška sreča zbuja aa-vist bogovom. Kdor se je torej presrečnega čutil, daroysl jim je prostovoljno, kar je imel najluh-šega na evetu. Ako bi bil tudi imel gospod Mrrb-dolsJti to žalostno vero, mi se mu bilo mati. Daroval je bH, dasi ne prostovoljno, kar mu je blfo nsjljuhšo na svetu. Zvesta mu družica v viharnem življenu, mati njegovih otrok, s katero je upal prelivati v mirni areči, v obljubljeni deželi poslednje avoje dni, nI mu »polnila zadnje žil je I nr Kmalu potem, ko je stopil v pokoj ter preselil ae v te kraje, zapustila ga je, preoelila se v pravo obljubljeno deželo, deželo večnega miru. Kdor je videl v tem žalostnem času nesrečnega moža, ne hll bi mialil, da ai kedaj opomore. Vendar — Čas ima sdravilo najhujšim ranam, fin č4ovek ne veruje aam, koliko mu jo mo*i trpeti. In — to jo hilo pač najboljše adravilo — saj ni bil sam; pustila mu je draga družica dve cvetoči hčerki v spomin in tolažbo. Kadar se mu je obnovila žalost, zbudilo ae hrepenenje po iaguhljeni tovarišici, kadar jc želel videti ljubo nj^no obličje, mile njene oči, oarl ae je v Zoro nli Bredo, katera je bila ravno poleg njega; obe sta bili podoba svoje matere. Ni čuda torej* d fc je taiko ljubil avoji hčerki ; ^ljubezen do žene zijn^Ma se mo je a ljubeznijo do otrok. Zapustila je bila blaga žena svoje Ij^be, ' vendar nfcobill zapuščeni ; bivala je nevidna med njimi, njen duh, njen blagoslov je plsvsl vedno nad ljubo družinico; nad vsem prijsznan domov-jem. Reanične so bejpde pesnikove: , " . • MiJOf ' Kraj, koder dober, blag je Človek hodil, Ostane .posvečen ns večne čase! n. Popoldne je hilo, lep poletni dsn! Gorko je prepekslo solnce a jasnega neba; vendar vse živo jo bilo po Tihem dolu; mlado in star. se je gkbs lo in trudilo po njivsh ki trsvnikih. Malo je motilo pridne delaroe, da ao jim tekle znojne kaplje po 4«lu m po licih. Vse je bilo veselo; dobra jo bila letina, vsegs obilo! Na niskem grM ob Tihem dolu, v majhni prijanni koči ja bUa ženica sama doma. Nji nI bilo treba truditi sa v vročini na polju. Majhna je bHo njena Isstninst hišica, košček vrta, dve njiviei, la je kmalu obdelsno in preskrbljeno. Vendar veselo jo ženks; kskor teiko kedo po vsem tihem daln. Svojegs sina pričakuje, in kakega sins! 8 takim se na more ponsšstl najbogatejša. najahlaatnejša THiodoh'snks. Poročil ji K d—prids: poaedal ni na tanko ns ure ne dn*. var vsak čaa ga prišakuje. O ti blaženo materino aree t R tabo se primerjati ne more, ksr j« najlepšega, nsjhlažjegs ustvsrila nebeAka mo-drost in dobro«s;, ti si prsvi bber vesoljne stvs-ritvo. Ia tebe ishsja dohrndejnn ir" r kot s, katera oživlja vae človeštvo; fat tebe fcvirsjo vsi blagi čuti, ki dvigajo človeško area; ti si livljenjs vir, ki ne usahne 8 tiho rsdoatjo te gledsjo — lepše prikazni ne vidijo ns zemlji — kveličani nelrtkl duhovi, tva Je vesolje, tvoja žalost, tvoje hrepenenj* Hi tvojo ljubezen! —me »prikodnjiš.) Ne prezrite navodil za registriranje. POTREBNI ODGOVORI NA VAŽNA VPRAŠANJA. kih. Rezervnih let ni trebs navajati. Končao je treba imenovati državo, v kateri je služila. Oseba, ki je služils v Združenih državah, naj pove, če je bila pri narodui strsži sli milici, pri zveznih prostovoljcih ali regularni armadi. Pri milici in narodni straži je treba navesti državo. Martin Luter. Chicago, UL — Registriranje vseh moških oseb v starosti od 21. do 31. leta se vrši dne 5. junija t. 1. V današnji izdaji prinašamo zadnjikrat va£na navodila /a naše rojake, kako jim je treba odgovarjati na vprašanje, ki so tiskana na registrovalnem listku. Ns listku so Sledeča vprašanja: J. Ime in starost v letih. 2. Naslov stanovanja, itev. ulioe, mesto in država. 3. Datum rojstva, mesec, dan in leto. 4. Ta točka vsebuje štiri vprašanja in sioer: (1) rojen držsvljan, (2) naturaliziran državljan, (3) inozemec, (4) če je že vzel prvi papir (izjavljenec). Na ta vprašanja je treba odgovoriti natančno m detajlirano, kot je tiskano na listku. 5. Kraj rojstva, mesto, država, narodnost. 6. Co nisi državljan, katera delale si državljan ali podanik? 7. Kaj je sedanje rokodelstvo, delo ali u-rad| 8. Za katerega delal? Kje delaš f 9. Pod to točko je treba, da oseba naananl aa koga mora skrbeti: Očeta, mater, ženo) otroka pod 12 letom, ali sestrb 'ali brata pod 12 letom. Te osebe morajo biti popolnoma odvisne od zaslužka osebe, ki spolni popisovalni listek iu natačno mora biti povedano, katere osebe preživlja. 10. OŠe-njen ali samec? — Katere rase? U. Kakšno vojaško službo si o-pravljal? — Sarža — vrsta — ko liko let — narod im država. 12. Ali zahteval, da si izvzet od nabora? Navedi vzroke. Za Slovence je najvažnejša 4. točka. To to^ko je tolmačiti ta kole:— (1). Vsakdo, ki je bil rojen > Združenih državah, Alaski nli na Havajskem otočju je rojen državljen, čeprav so bili njegovi stariši Slovenci in avstrijski podaniki. Kdor je bil rojen v Porto Ricu je ameriški državljan, če ni so bili njegovi stariši podaniki ali državljani tuje države. Ce je bil kdo rojen v inozemstvu in je bil oče ob času njegovega rojstva državljan, če se mi sam odpovedal ameriškemu državljanstvu. (2). Naturaliziran državljan je vsakdo, ki je vzel drugi državljanski papir. Kdor ima le prvi papir, ni državljan, ampak je le izjavljenec. Naturaliziran državljan je tudi vsakdo, če še ni bil star 21 let, ko je njegov oče vzel drugi držav Ijanski papir im je prišel v Zdru žene države, ko še ni bil star 21 let. (3). Izjavljenec (declarant) je dotični, ki je še vedno podanik a-li državljan tuje države, ampak je že prisegel in izjavil, da ima namen postati ameriški državljan. Za tako izjavo dobi vsakdo prvi državljanski papir. Dotični, ki je vzel prvi papir po 26. septembru 1906 in je prvi papir star več kot sedem let, ni iijavljaneo (decla rant). (4.) Inozemec je vsakdo, ki ne spada v tu omenjene tri razrede. 'Regititrirati se morajo celo sovražni državljani im podaniki. Važna je tudi točka 6, na kate ro odgovarjajo le inozemci in ifcja-ljenci. Zapomnite si, h ■ Uj zamotanem položaj«, ter V, J vrnil neopazen v WittenU^ J to gu je Ritu nekoliko 'J v miru, dokler ni leta jo slavno debato popolni paril Johanna Kcka. Ker d J ga ni mogel proti ajenm, a^J Ka je oči to, da se Luter'i,o „J ma strinja z nauki Mkemfl verea Jan Husa, kateri jeJ grmadi sežgan radi sHšnib i, J verskih naukov. Lutrova 13 je bila zapečatena. Luter JS je takoj zavedel nevarno*Ui terej se je nahajal. Vedel j(l bro, da ako pade v roke ceiJ inkviziciji, tedaj ga nobena J ne reši grmade. V kljub teuifl še vedno napadal Hiiu „ puai| knjigami. Mnog« j<» pripo^J tudi njegovemu refona*t3 mu delu tiskarstvo, katero >3 že v precejšnji rabi v 15 Ktoletjl I^eta 1521 je papež izdal vitj)J sko "bulo", v katerem je Mu] Lutra preklel, ter izolsil iz J lišl ce cerkve in ob enen iiodnj tudi smrtno obsodbo, sličual kega resnicoljuba .lana 11J Grehe sta imela skoro oba Htil naj tudi Luter zgori na groj Priprosti ljudje so Lutra \kJ cenili, in ravno to ga je nijil varovalo, da ga ni mogla letm če, dobrs stanovsnjs v nizko eero. Irglssite kc r o,. Colombia IW ®^ naj se z«rls«i pri ksnd C'nyetsnu v Augsburgu. Tedsnji Ssksonski knez mu nikskor ni hotel dovoliti, ds hi šel preti ksrdinala C'svet sns brez dovolj močne strs-že, ker je poznsl dovolj dobro KADIT« nLLMA* Unisko izasts^ Ibjrkus Cigars......... s. N. P. y ^m Ksrs Mustafa, katerega ni mogel nič kaj trpeti, ni mu hodil rad pred oldičje, in Perun aam we ga Je ogibal, kjer je mogel; še celo gospodarju, kadar ata ae srečsls, hi Šel s poti, skoraj vselej morsl se je ogniti gospodsr, ksr je rad storil dobri gospod. Vedel se je oblsatno, ka-kor da je njegovo vse to lepo doax/Vje; tsko liibš- , ko, ta ko visoko privzdigujoč noge, ni stopal sain gospod Mirodolaki! Prvi se je zjutraj Kolcodinov glas mogočno razlegal po itihi dolini. On je znamenje dajal, ca njim so se oglsšsli drugi po vr-»tš, vssk po svoji moči. Po prsvici torej bil je znan K^kodin po vsi dolini okrog in radi so ga ljudje vpletali v govor. Pogosto se je čulor Zgo-denj je, ali glasan je, ali pa tudi: Stopa, kakor m i rodolski peteJ in. * Ako nam se je samo nekoliko posrečijo se-»naniti prijaznega Igralca z gospodom Mirodol-skiflii, ugane sam lahko, asi ni niun trelia oliširno poročati, da je imeJ naš prijatelj polefc imeno-vanih živali dve lepi fcravici v hlevu, v posebnem oddelku iskrega konjiča in ulnjak na vrtu. Lepi sd kraji z visokimi gorami, bs»trkni jezeri iu grmečimi alapovi, daleč »lujejo po svetu okrog, in njih lepote glas vabi nebrojno število srečnih ljudi v njihovo krilo. S takimi lepotami ni se mogel ponašati kraj, kjer si Je J)tl posts-vil šotor gospod Mirodolskv. Dolinica ne preširoko; griči ob straneh, višji iai nižji, z njivami po čez prepasani, po njih vrhovih prijazne vasice s tremi, Itirsni belimi kočami, na pol skritimi med * ' sadu jim drevjem; v dolu polja, travniki, pa bistra voda po sredi tekoče — to ni nič posebnega; ali kuel je ta Ocraj nekaj 4ako prijetnega, tako ljubega, da se je moral prikupiti vsakemu, zlasti kedor so je umaknil v njegovo krilo iz mestnega hrupa ln nemira, in po pravici se je imenoval "Tihi dol". Tu se ni bilo bati gospodu Mirodol-skemu onih pustih ljudi, ki se z dolzega časa, "belega kruha pijani," zapustivši mesia pomladi, razsipajo po deželi, one nearečne nadloge, ki tako lajiko najlepši kraj pristudi pravemu narodo-ljubu. Gospoda Mirodolakega domovje je bilo na severni strsn i Tibegs dols v stranski dolinici; srednje visoke gore s tesumini tsnrečjem obraščeue branile so jo mrzlih severnih *ap; proti jugu odprto, dajala je lep razgled po vsi prijszni dolini. Ob strsneh bili so prijetno nainešani gozdi — bukve, gabri, meeesni, z gostitn grmovjem pod ss-bo, ki daje mnogovrstnim ptičem zs vetja in hrane. Illša je stala ob kraji gore, tam kjer\ie je začenjala polagoma dvigati iz ravnine. Mimo hiše po sredi vrta tekel je po belem kamenjči bister studenec, zUvsjoč se po krstkem s prijetnem toku v "veliko vodo." Lep kos gozda ob ktra-neh je bil imovina gospodu Mirodolskega, polje do velike vode vse njegovo! Srečni gospod Mi-rodokki! Predno je prišel gospod Mirodolaki v te kraje, dolinios, sdaj njegova, ni imela posebnega i-mena. On jo je kratil, dol ji je lepo ime: "Mirni dol." Hitro se je bilo med ljudstvom ukoreninHo to prijasno in tako primerno ime; ln ne samo to I dali ao celo po domov ji hue posestniku; imenovali so ga, morebiti ne vedoč mu pravega 1-tnena, sploh aamo mirodolskega goapoda; in tudi mi, dasi mu vemo prsvo ime, z vsi i gs bodemo vedno ssmo g oh pod a Mirodolwkega. Dasi tsko rs-di ustTežemo — ts je prvs naša zapoved — česti-temu bralcu, in kako še le ljubeznivi bralki! — pravega imena našega prijatelja od nas vendar ne zvedo — zakaj T še tega jim ne povemo; morebiti za to, ker gokpod še živi im ker bi mu bilo neljubo, ako ga motimo v srečnem njegovem zavetju ^norebit i nam kaj drugega brani, kedo va! • . Za to pa, upamo, ne bodo brali z manjšo po-somostjo, z nisnjšim veseljem te povesti; da bi jo Is brsli s toliko rsdoatjo, s kolikorlno Jo mi pripovedujemo, da bi nc jim ačasom tako priljubil, kakor nam, gospod Mirodolski; da bi ga prijazno spremljali v ve»«elih hi žalostnih urah, katere mu je tudi prinesel Hvljenja večer. Ce jim pa tudi zamolčimo pravo Ime — to pa skoraj zvedo, Samo nekoliko potrpljenja, kedo je bil in kaj je bil gos|Hsl MirodnUki. Ksj je areča človeška t — Vaak hrepeni po nji, vaak Ie4a za njo; vmak je išče v drugi podobi; ta si nahirs blaga, ta hlepi p« časti ln slsvi. Več k cM je dosegel, bolj mu rase poželenj« — neugsNiis fte j«! Delo in trud, nepofcoj Vn skrb na dsjo mu oddihljsjs, čs«s, ds bi v4ivsl, Ksr Je pridobil. Ts meni isvoHti boljši del; kskor od evets do cveta Ishkrikrill met nI j, leta od veneljs do vo-«elja, ds mu mači ml h be, da sa mu slednjič pristudi vend je, ds toll ns zadnje n kraljevim pov-eem: V«e prozno, vse ničevo! Ni-li sares dano človeku srečnemu biti I — ne vse življenje — viivsti ssmo nekolllto krsikih in srečnih trenotkov, ko se jc nsgnilo Ji vi jen je, ko »e mu aotnee bliia zatonu V Naj bode viharen linn — človek je na svetu, da ae bori ln trpi — sli ne »me Želeti vsaj mirnega, srečnega večera t Kedks cvetica je sreča v ti ^solzni dolini;" išče je vsak; najde jo mah*do. -lT'f^ si ljudje delajo o nji; večina je išče po viimkih ffora h; m iali si ^o kakor pononno visoko raatlU no, ki s fforečkni hojami vabi še od