ŠTEVILKA LETO LH. 23. OKTOBER 2020 CENA 1.80 EUR Poslovanje UE Mozirje v času epidemije Osebno urejanje nujnih zadev po predhodnem naročanju STRAN 11 V Velenju predstavili dosedanje rezultate projekta SPIN STRAN 7 Zasajena prva lopata Franjo Naraločnik Uspeh mladih Mozirjanov za začetek gradnje izvoljen za državnega na državnem srečanju 3. razvojne osi svetnika mladih raziskovalcev STRAN 8 STRAN 6 STRAN 11 STRAN 18 p Oglasi C Ime meseca Zgornje Savinjske doline 6 rak i S rt bral ke tednika Savinjske novice ste izbrali ime meseca septembra v Žgouiii Savinjski dolini. To jiL S(liija Ftnhnik Herman. patronada sesti1;*, ki sre jo hmike in bralci Savinjskih novic Izbrali za na) zdravstveno delavko '¿gurnje Savinjske doline. Obraočje f!¡['iit.'¡;ii delovanja jo predvst-m ohfina Mozirje, a jo tekom tet Etrukovno usposobljeno, vedno dostopa nasmejano ¡jl topline polna patronažno sestra spoznalo volilu» ZgornjeüávlnjfanouTudi izven službenega ía^i nikoli ne odreče poraof i. »Lepo je, kci pride novo življenje ko je ía družino vesel dogodek. Dj ll^hi pa ko pride bolezen-Trudim ül* pomagati, koBEnr sl.> največ da in olajšati zadeve. Ljudje potrebujejo takrat oporo,* |e povedala. Med pravočasno prispelimi glLisovnieami i/, zadnjega kroga jc bil žreb naklonjen Tanji Klemenšek Kakim, ObrLnl&ka 3, Nazarje, ki prejme p raki i lihi nagrado. Nagrajenka pii-vzumc nagrado v tajništvu Savinjskih novÍL v Mozirju lujkasneje ün petka, 6. novembra 2020. GT INSTALACIJE vodovod | ogrevanje | toplotne črpalke | kopalnice •vodovodnih, - plinskih in * ogrevalnih napeljav in naprav + 02 RK Zgornje Savinjske doline Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v četrtek, 29. oktobra, od 7.30 do 11.00 v Osnovno šolo Blaža Arrtida Lučc. Obvezna je predhodna prijava na transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje na telefonsko številko 03 423 35 97 med 7. in 15. uro vsak delovni dan. S sabo prinesite dokument s fotografijo. 2 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Iz vsebine: Temo tedna Prostovoljstvo še vedno trden del naše družbe........ Tretja stran .....................4 V Sloveniji rozglošeno epidemijo Vse več ukrepov vlade zaradi slabe epidemiološke slike........................6 Temotsko prilogo Podjetje KLS v primežu velikega padca prodaje avtomobilov in covida-19............. Literarni večer Nov cikel literata Davorina Lenka buri duhove .......14 ......17 Mozirski goj Kolo pony z všečki odšlo v prave roke............19 Moriborsko Pohorje Hrastnikova na svetovnem prvenstvu peta in šesta.......... ........21 Psihološko stobilni smo bolj odporni Situacija, v kateri smo se znašli zaradi pandemije koronavirusa, je izjemna in predstavlja velik izziv za vse tudi na psihološkem področju. Seveda vsi sedanjih razmer ne doživljamo enako obremenilno, ker smo ljudje pač različno odporni in prilagodljivi, toda za večino omejitveni ukrepi ter nevarnost okužbe vendarle predstavljajo psihološki pritisk. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zaradi resnosti posledic, ki jih aktualne razmere povzročajo pri ljudeh na področju duševnega zdravja, poskrbeli, da so strokovnjaki zdravstve-novzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih strokovnih služb v okviru zdravstvenih domov na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi s koronavirusom. Namen takšnega telefonskega svetovanja je nudenje osnovne psihološke podpore posameznikom, ki jo potrebujejo, ni pa namenjeno poglobljeni, torej psihoterapevtski ali psihiatrični obravnavi. Svetovalci na telefonskih linijah so psihologi ali drugi ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci z delovnimi izkušnjami na področju duševnega zdravja. Ustrezno psihosocialno podporo potrebujejo tudi prostovoljci, ki se vključujejo v aktivnosti, potrebne za zajezitev širjenja virusa. Na področju prostovoljstva smo se med spomladansko epidemijo Slovenci in Slovenke odlično izkazali, vse pa kaže, da bo angažiranje prostovoljcev obeh spolov potrebno tudi v času druge epidemije. V izrednih razmerah ravno prostovoljci velikokrat postanejo najmočnejša sila, brez katere marsikatera akcija sploh ne bi bila izvedljiva. Psihologi poudarjajo, da je duševno zdravje veliko več kot le odsotnost motenj. Najboljša pot, da dosežemo duševno zdravje, je, da razvijemo odpornost, ki je definirana kot zmožnost, da se lahko, ko se znajdemo v stresni situaciji, hitro vrnemo v stabilno čustveno stanje. Izkazovanje odpornosti ne pomeni, da nas nič ne more vreči iz tira, prav tako ne pomeni, da ne izkusimo čustvene bolečine ali žalosti. Ključno je, da smo se sposobni »pobrati« in znova optimalno funkcionirati v čim krajšem možnem času. Dobra novica je, da se odpornosti lahko naučimo. Obstajajo tehnike, s katerimi lahko pozitivno vplivamo na svoje misli, izražanje in obnašanje, kar posledično stabilizira procese v našem telesu in prispeva h krepitvi imunskega sistema. A temu, žal, v sedanji situaciji odgovorni ne namenjajo dovolj pozornosti. Namesto, da bi ljudi naučili loviti ribe, jim jih nudijo na krožniku, a že jutri bodo ti ljudje znova lačni psihološke podpore. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 43, 23. oktober 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. ¿13,23. oktober 2020 3 Tema tedna, Anketa PROSTOVOLJSTVO SE VEDNO TRDEN DEL NASE DRUŽBE Tako prostovoljci kot občani v psihosocial Leto 2020 je med drugim tudi leto, ko so na preizkušnji medčloveški odnosi. V razglašeni epidemiji, s katero se v teh dneh znova soočamo, se bo izkazal velik pomen organiziranega in kakovostnega prostovoljstva. V primeru vstopa okužbe v gornjegrajski center starejših občanov se lahko pojavi povečana potreba po prostovoljcih, ki bi pomagali kot podporno osebje. Zato je zelo pozitivna novica, da se je lani število prostovoljcev v Sloveniji zvišalo, tudi v Savinjski regiji narašča vpis prostovoljskih organizacij. Prostovoljci pa v stresnih razmerah potrebujejo psihološko podporo, kar imajo urejeno na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR). V SLOVENIJI BLIZU 300 TISOČ PROSTOVOLJCEV Lani je v državi število prostovoljcev in opra- izrednih razmerah potrebujejo no podporo vljenih prostovoljskih ur naraslo. 284.131 prostovoljcev je opravilo 11.612.792 ur prostovoljskega dela. Največ dela so opravili na področju socialne dejavnosti (62,96 % vseh prostovoljskih ur v letu 2019) in veliko na področju vzgoje in izobraževanja (10,41 %). SAVINJSKA PO ŠTEVILU PROSTOVOLJCEV DRUGA REGIJA Savinjska regija je po številu prostovoljcev druga regija v državi, enako po vpisu javnih zavodov, po številu prostovoljskih organizacij in opravljenih ur pa je na tretjem mestu. Je edina regija v državi, ki je imela lani med prostovolj- Dr. Andreja Lavrič: »Zelo pomembno je, da vodstva občin poskrbijo za organizacijo nudenja psihosocialne pomoči občanom.« Naša anketa Kako gledate na prostovoljstvo? ^^ Barbara Žlebnik, Zgornje Pobrežje S prostovoljstvom se ukvarjam že od osnovne ■ šole, ko smo zbirali star papir, prodajali voščilni-B& j p* I] ce in preko gasilskega društva pomagali pri raz-J ličnih opravilih. Z leti si sposoben čedalje več in J^m tako lahko tudi več narediš za druge. Prostovolj-I no delo mi da zadovoljstvo in notranje veselje, ko lahko s svojim delom ali časom nekomu pomagaš ter polepšaš dan. Premalo se poudarja in spodbuja prostovoljstvo pri mlajših. Predvsem osnovna šola bi lahko bila bolj dejavna na tem področju. Se pa z mladimi zelo trudijo v gasilskih organizacija in jih tako vzgajajo v prostovoljce, te pa, kot vidimo, uporabijo prav na vseh področjih, kot so nesreče, športne prireditve, sociala in še zdravstvo. Jani Tevž, Bočna Celo življenje sem že gasilec. To je sicer obveznost, a zelo lepa. Občutek, da pomagam ljudem, je neprecenljiv, obenem pa si kvalitetno zapolnim prosti čas. Na socialnem področju se mi zdi, da je več žensk, na tehničnih področjih pa prevladujejo moški. Mladih je zelo malo, saj imajo še veliko obveznosti tako s študijem kot pozneje s službo. Ko si starejši in imaš že urejeno življenje, lahko lažje posvetiš svoj čas prostovoljstvu. Slednje je še kako pomembno na področju sociale - pomoč predvsem starejšim in revnim. Marjana Rihter, Devce S prostovoljnim delom se ukvarjam že, odkar pomnim. Veliko sem delala v različnih socialnih ustanovah, kot so Ozare, Šent, krajevni odbor RK. Prepevam v različnih zborih in tako delujem tudi na kulturnem področju. Rada se likovno izražam in svoje izdelke sem podarila različnim ustanovam. Zdi se mi, da je tovrstno delo način povezave med ljudmi. Ob tem nisem samo dajala, temveč tudi pridobila veliko modrosti in izkušenj. Vse, kar daš, se ti večkratno povrne. Sama menim, da je največ potreb po prostovoljnem delu na področju sociale, med revnimi, v gasilskih organizacijah. V vrstah prostovoljcev se mi zdi, da je več žensk kot moških, najdejo pa se tudi mladi. Albin Robnik, Luče 2e kot osnovnošolec sem pristopil v gasilske vrste in spoznaval organizacijo. Pozneje, ko sem bil starejši, sem priskočil na pomoč ob različnih nesrečah. Veliko svojega časa sem vložil tudi v udarniško delo. Največ pa pomagam starejšim. To, da lahko s svojim delom polepšaš nekomu dan, je zame veliko zadovoljstvo. Kot gasilec sem veliko časa vložil v delo z mladimi. Opažam, da je med prostovoljci več žensk kot moških. Mladina se redko odloči za tovrstno delo. Bojan Napotnik, Radegunda Na nak način se celo življenje ukvarjam s prostovoljnim delom kot vodja raznih športnih sekcij, društev in organizator prireditev. Prostovoljec je predan dejavnosti, za katero je pripravljen žrtvovati svoj prosti čas. Bolj ko si v letih, bolj moraš verjeti v delo, ki ga opravljaš, da si to še vedno pripravljen delati. Na področju, kjer delujem sam, je več moških, vem pa, da so ženske na svojih področjih zelo aktivne. Največ prostovoljcev sem spoznal kot aktivni športnik, predvsem na področju malega nogometa po celi dolini. Potem so tu še razna interesna združenja in aktivi žena. Največ je po mojem prostovoljnih gasilcev. Če bi bile omenjene dejavnosti sistemsko urejene, prostovoljstva ne bi več potrebovali. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Tema tedna, Aktualno ci več moških kot žensk. Ima 224 prostovoljskih organizacij in lani zabeleženih 684.025 opravljenih prostovoljnih ur (5,89 %). TUDI PROSTOVOLJCI POTREBUJEJO PODPORO Prostovoljni gasilci so v spomladanskem zaprtju države veliko pomagali ljudem. Včasih se Prepoved dela za Vlada je konec preteklega tedna z odlokom med drugim prepovedala ali omejila delo gostincem, frizerjem in kozmetikom v tako imenovanih rdečih statističnih regijah v Sloveniji. Le-ti so sicer še vedno mnenja, da lahko svojo dejavnost kljub slabši epidemiološki sliki varno in strokovno opravljajo še naprej skladno s priporočili NIJZ ter da gostilne in saloni niso bili vir okužb. ZAPIRANJE SE JIM ZDI NEUPRAVIČENO V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno--podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ponovno opozarjajo, da gostinski lokali nikoli niso bili viri okužb, zato se jim zapiranje zdi povsem neupravičeno. Kot alternativo zapiranju gostinci predlagajo, da bi lahko poslovali vsaj obrati s terasami, podobno kot maja, in vsi obrati, kjer lahko zagotovijo ustrezno razdaljo med mizami. Tako gostinci kot frizerji in kozmetiki zahtevajo, da jim država v celoti krije nadomestila plač zaposlenim, temeljni dohodek za delodajalce, znajdejo v zelo stresnih situacijah, včasih tudi s tragičnim koncem, zato potrebujejo predvsem psihološko podporo. Kako deluje psihološka podpora in pomoč prostovoljnim gasilcem po nesrečah, je sredi septembra na izredni covid seji v Nazarjah razložila dr. Andre- gostince, omejitev pri dejavnostih stroške najemnin in ostale fiksne stroške. Prav tako želijo, da se jim v tem času zamrzne odplačevanje bančnih kreditov in lizingov. GOSTINCI SE DRŽIJO PRAVIL Predsednica sekcije gostincev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici (OOZ) Mozirje Sabina B. Ambrož je glede ponovnega zaprtja gostinskih lokalov povedala: »Tesno sodelujem s predsednikom sekcije pri OZS Blažem Cvarom. Sprožili smo poziv gostincem, da se včlanijo v zbornico, saj bomo le tako, če bomo dovolj številčni, pridobili na reprezentativnosti in bomo s predlogi bolj uspešni. Podatkov o okužbah v gostinstvu ni, saj se gostinci dosledno držimo pravil, smo pa edini zaprti. Zaposlitev dajemo velikemu številu ljudi in ljudje so žalostni, ker ne vedo, kaj jih čaka. GOSTJE UPOŠTEVAJO PRAVILA Pozvala bi vse gostince, da se včlanijo v OOZ Mozirje, saj bomo le skupaj močni. Članstvo v Zgornji Savinjski dolini je namreč zelo majhno ja Lavrič iz sektorja za operativo URSZR. Kot je povedala, je v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami psihosocialna pomoč razdeljena na psihološko podporo in pomoč reševalcem (gasilcem, gorskim reševalcem, operaterjem na klicni številki 112 itn.) ter na psihosocialno pomoč prebivalcem ob nesrečah. V SAŠA REGIJI TRIJE ZAUPNIKI ZA IZVAJANJE PODPORE Pomoč se izvaja s pomočjo zaupnikov, to so primerno usposobljeni izkušeni prostovoljni gasilci, ki izvajajo psihološko podporo svojim kolegom. Ti zaupniki sodelujejo s psihologi državne enote URSZR. V času trajanja spomladan- 224 prostovoljskih organizacij je v Savinjski regiji. ske epidemije so razbremenilne pogovore izvajali predvsem za člane štabov Civilne zaščite. V SAŠA regiji delujejo trije zaupniki - prostovoljni gasilci. Lavričeva je poudarila, da je v razmerah, kot smo jih doživeli letošnjo pomlad, podobne pa so tudi sedaj, zelo pomembno, da vodstva občin poskrbijo za organizacijo nudenja psihoso-cialne pomoči občanom na lokalnem območju, pri tem pa se lahko povežejo z nevladnimi organizacijami, ki to pomoč nudijo. Tatiana Golob, foto: Roman Mežnar nekaterih drugih in posamično bomo le malo dosegli. Naš predlog je bil, da o zaprtju odločajo župani, ki najbolj poznajo situacijo glede okuženih v svoji občini, a žal smo s svojimi predlogi preslišani. Gostinci se držimo ukrepov, ki jih je zapovedala vlada in smo najbolj kontrolirani s strani raznih inšpektoratov. Naši gostje so razumevajoči in se dosledno držijo nošenja mask.« ENA STRANKA NA 20 M2 Vlada je v torek sprejela spremembo odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji. Določila je, da lahko tudi v rdečih regijah frizerski in kozmetični saloni sprejmejo eno stranko na 20 kvadratnih metrov. Frizerji in kozmetiki pri OZS pa kot zgled navajajo sosednje države, ki kljub slabi epidemiološki sliki tovrstnih omejitev nimajo. Tudi kozmetiki in frizerji poudarjajo, da njihovi saloni niso bili nikoli vir okužb. ŠMS Janko Žuntar, predsednik GZ ZSD in zaupnik za nudenje psihološke podpore: »V Gasilski zvezi Zgornjesavinjske doline (GZ ZSD) smo v skladu z dogovorom, ki smo ga sprejeli na izredni seji, pozvali naše operativce, da se opredelijo, ali bi lahko kot prostovoljci delovali v gornjegrajskem centru starejših, če bi tam prišlo do okužb med stanovalci in zaposlenimi in bi bila potreba po pomoči. Sedaj zbiramo odzive, moram pa reči, da zastraševanje v zvezi z boleznijo co-vid-19, ki ga ljudje dnevno doživljamo, ne pomaga. Tudi sam sem bil potrjeno okužen s koronaviru-som, na lastni koži pa sem izkusil tudi celoten postopek od testiranja do iskanja mojih stikov in seveda odločbe o karanteni. Moram reči, da sem nad določenimi postopki v procesu razočaran, okuženi se zaradi načina komunikacije dejansko lahko počuti prestrašenega, če ne celo stigmatiziranega. Zato bi morali v prvi vrsti poskrbeti, da ljudje te bolezni ne bi čutili kot nekakšne stigme, katere posledica je lahko tudi prikrivanje simptomov in oseb, s katerimi je oboleli bil v bližnjem kontaktu. Le če se znebimo tako močnega negativnega prizvoka in stigmatizacije, lahko pričakujemo dober odziv prostovoljcev, ki jih bomo potrebovali. Strah in stiske obolelih in njihovih sorodnikov pa bodo pripeljale tudi do psiholoških težav, na kar opozarjam že od spomladanske epidemije dalje. Ljudem je nujno potrebno nuditi psihološko podporo, prav tako ne smemo pozabiti na psihološko podporo samim prostovoljcem. Gasilci imamo to urejeno preko zaupnikov, ki izvajajo psihološko podporo svojim kolegom. Tudi jaz sem zaupnik in vem, da lahko razbremenilni pogovor kolegu, ki občuti stisko, zelo pomaga.« GOSTINCEM, FRIZERJEM IN KOZMETIKOM VLADA OMEJILA DELO Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 5 Aktualno V GABERKAH PRI ŠOŠTANJU ZAČETEK GRADNJE 3. RAZVOJNE OSI Zasajena prva lopata, zdaj ni več poti nazaj V četrtek, 15. oktobra, so v Gaberkah pri Šoštanju stekla gradbena dela za izgradnjo severnega kraka tretje razvojne osi. Simbolično prvo lopato so zasadili minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, predsednik uprave DARS-a mag. Valentin Hajdinjak, koordinator odbora za izgradnjo hitre ceste na Koroško dr. Matic Tas-ic in predstavnik konzorcija izvajalcev Kristjan Mugerli, direktor CPG Kolektor. »ZDAJ NI VEČ POTI NAZAJ« Minister Jernej Vrtovec je ob tej priložnosti dejal: »Danes je pomemben dan za Koroško, Šaleško dolino in vso Slovenijo, končno začenjamo z gradnjo severnega kraka 3. razvojne osi, ki jo resnično potrebujemo, da se Koroška in Šaleška regija razvijeta. To je priložnost za gospodarski preboj teh dveh regij. Zdaj ni več poti nazaj, zdaj, ko smo začeli graditi, nas nič več ne more ustaviti.« ŠESTNAJST LET ČAKANJA »Načakali smo se od leta 2004, ko je Državni zbor RS sprejel nacionalni program o gradnji avto cest z obvezo, da mora biti prostorski načrt za tretjo razvojno os narejen do konca leta 2010,« je povedal dr. Matic Tasic in dodal: »Nujno potrebujemo to cesto, saj smo predolgo odrezani od sveta. 16 let čakanja, načrtovanja različnih tras in variant je bilo predolgih, da bi še verjeli v uresničitev sanj, naše nujne potrebe in pravice do možnosti enakopravnega razvoja. Upamo, da se bo v naslednjih letih zares zgodilo, kar bi se moralo že zdavnaj.« Predstavnik konzorcija izvajalcev Kristjan Mugerli (z leve), predsednik uprave DARS-a mag. Valentin Hajdinjak in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec ob simboličnem začetku gradnje severnega kraka tretje razvojne osi TRETJA RAZVOJNA OS NEOBHODNO POTREBNA ZA GOSPODARSTVO Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje mag. Franci Kotnik je povedal: »Ta cesta je neobhodno potrebna za naš nadaljnji razvoj, ob dejstvu, da je regija pred obdobjem prestrukturiranja, ko bo prišlo do zaprtja Premogovnika Velenje in posledično do ukinitve velikega števil delovnih mest v sektorju energetike. Obstoječi in novi investitorji bodo zainteresirani za na- ložbe, ki lahko prinesejo nova delovna mesta na našem območju, le v primeru, če bomo imeli konkurenčno poslovno okolje, ki si ga brez dobrih cestnih povezav ni mogoče predstavljati. Od družbe DARS pričakujemo, da bo poskrbela za maksimalno učinkovite postopke gradnje, od države pa, da v najkrajšem možnem času izpelje potrebne postopke za začetek gradnje tudi na odseku med Velenjem in Šentrupertom.« Tekst in foto: Jože Miklavc S PONEDELJKOM V SLOVENIJI RAZGLAŠENA EPIDEMIJA Vse več ukrepov vlade zaradi slabe slike epidemiološke dani so vsi shodi, vse prireditve, verski obredi, poroke, maše. OMEJITEV GIBANJA NA PROSTEM V torek je bila po 5.891 testiranjih okužba z novim koronavirusom potrjena pri 1.503 ljudeh, kar je 25,51 odstotka vseh testiranih. Hospitaliziranih je bilo 333 bolnikov s covidom-19, 55 se jih zdravi v intenzivni negi. Osem bolnikov s covidom-19 je umrlo. Skupno je doslej umrlo 200 bolnikov, po zadnjih podatkih le eden iz Zgornje Savinjske doline. V zgornjesavinjskih občinah je bilo v torek 67 potrjenih okužb. Vlada bo zagotovila brezplačno cepljenje proti covid-19, ko bo cepivo. Z razglasitvijo epidemije je začel delovati tudi vladni klicni center za informacije o novem koronavirusu. RAZGLASITEV EPIDEMIJE V nedeljo od polnoči je vlada za 30 dni ura- dno razglasila epidemijo. Od nedelje namreč vse statistične regije v državi dosegajo stopnjo incidence, ki zahteva razglasitev epidemije. Veljati je začel državni načrt na področju Civilne zaščite, ki zagotavlja, da bodo imeli župani na razpolago strukturo za pomoč in ukrepanje, če bi se razmere slabšale. ŠTEVILNE PREPOVEDI Od ponedeljka od polnoči ni več možnosti prehajanja iz regije v regije. Od takrat velja tudi poostren ukrep glede zbiranja ljudi na javnih krajih. Znižano je število oseb, ki se lahko zbira na prostem, in sicer z deset na šest ljudi. Edina izjema so družinski člani. Prepove- Od torka od 21. do 6. ure velja omejitev gibanja na prostem razen za prihod in odhod na delo, intervencije povezane z odpravljanjem nevarnosti ljudi in premoženja ter nujne zadeve, kot je požar ali izliv vode v objektih. Nadzor nad spoštovanjem odloka bosta izvajala policija in zdravstveni inšpektorat. S ponedeljkom se od doma šolajo učenci od 6. razreda dalje. V Splošni bolnišnici Celje so povečali število postelj za bolnike s covid-19 s 25 na 75 postelj. Nenujne zdravstvene storitve odpovedujejo po vseh bolnišnicah. 6 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Aktualno i V SOLČAVI ZAPRTE JAVNE USTANOVE IN TRGOVINA Občina Solčava je bila ena redkih v Sloveniji, kjer so se s prvimi okužbami srečali šele v preteklem tednu. Ker pa je bila prva okužba zaznana v trgovini, ki je središče dogajanja v občini, je županja Katarina Prelesnik aktivirala štab Civilne zaščite in izdala odredbo o zaprtju podružnične osnovne šole in vrtca, občine, Centra Rinka, režijskega obrata in samopostrežne trgovine. CEPLJENJE PROTI GRIPI V ponedeljek se je začelo izvajati cepljenje proti sezonski gripi, ki je letos brezplačno za vse državljane, kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. 2e prvi dan se je samo na zdravstveni postaji v Nazarjah cepilo 151 oseb. Cepljenje izvajajo na zdravstvenih postajah v Mozirju, Nazarjah, Lučah in na Ljubnem ob Savinji. Skupno aktivno potrjenih okuženih oseb v 14 dneh na navedeni datum Oktober 11. 15. 16. 17. 18. 19. 20. Občine Mozirje 9 17 19 19 19 20 20 Nazarje 7 5 5 5 6 5 7 Rečica ob Savinji 8 8 9 9 9 7 7 Ljubno 5 8 8 8 8 8 11 Gornji Grad 2 5 6 6 6 6 8 Luče 2 2 4 4 5 6 9 Solčava 0 0 2 2 4 4 5 Skupaj 33 45 53 53 57 56 67 Vir: covid-19,sledilnik,org UKREPI ZA ZAŠČITO OBČANOV Kot je povedala županja, so se za ta ukrep odločili, da zaščitijo občane. »V tako majhni občini so ljudje med seboj še bolj povezani, zato so ukrepi namenjeni ohranjanju zdravja vseh prebivalcev.« Prelesnikova je povedala, da so se te- stirale osebe zaposlene v šoli, na občini, poveljnik Civilne zaščite in zaposlene v trgovini. Med štirimi okuženimi v ponedeljek ni osebe, ki bi bila resno bolna. »Se pa trudimo, da se noben Solčavan ne bi znašel v bolnici,« je ukrepe komentirala županja. ŠMS V VELENJU PREDSTAVILI DOSEDANJE REZULTATE PROJEKTA SPIN Ohranjajo delovna mesta in lajšajo prehode v nove zaposlitve V sredo, 14. oktobra, so v Velenju na novinarski konferenci predstavili dosedanje rezultate in učinke projekta SPIN, ki osebam, katerih zaposlitve so ogrožene, omogoča brezplačno podporo pri kariernem razvoju in usposabljanju za pridobivanje kompetenc za večjo zaposljivost in atraktivnost na trgu dela. Vse aktivnosti v projektu so za udeležence brezplačne, saj jih sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. INFORMIRANJE, MOTIVIRANJE, KARIERNO SVETOVANJE IN USPOSABLJANJE Na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija (KRVS) projekt SPIN izvaja na javnem razpisu izbrani konzorcij, ki ga sestavljajo: Invel, inkubator za razvoj podjetništva iz Velenja, Društvo za razvoj človeških virov in socialnih programov Novus iz Velenja, Racio razvoj HR&M Consulting, poslovno svetovanje iz Celja, Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica in SKEI, regijska organizacija Velenje. Cilj projekta na območju KRVS je z informiranjem, motiviranjem, kariernim svetovanjem in usposabljanji vsaj 400 osebam od 1.600 vključenih omogočiti ohranitev delovnih mest oziroma lažji prehod v novo zaposlitev. ZADOVOLJNI UDELEŽENCI IN DELODAJALCI Dr. Selma Filipančič Jenko, direktorica podjetja Invel in vodja projekta, je uvodoma predstavila dosedanje izkušnje, rezultate in učinke projekta. Pri tem je izpostavila zadovoljstvo udele- Direktorica podjetja Invel in vodja projekta dr. Selma Filipančič Jenko je uvodoma predstavila dosedanje izkušnje, rezultate in učinke projekta. žencev in delodajalcev, kar se odraža v večjem povpraševanju po vključitvah od dejanskega števila razpoložljivih mest. PROJEKT UMEŠČEN V KATALOG AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V nadaljevanju je direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije Irena Kunta-rič Hribar predstavila pomen projekta za ose- be, ki so pred izgubo zaposlitve. Z namenom hitrejših prehodov v nove zaposlitve je bil projekt umeščen v katalog aktivne politike zaposlovanja. UČINKOVITA PRILAGODITEV IZOBRAŽEVANJ V ČASU EPIDEMIJE O uspešnem sodelovanju z zavodom za zaposlovanje je spregovorila mag. Alenka Rumbak, direktorica Območne službe Celje, ki je izpostavila pozitivne učinke sodelovanja pri vključevanju iskalcev zaposlitve in presežnih delavcev. Sledila je predstavitev usposabljanj s strani mag. Sandre Bera, strokovne sodelavke v projektu iz podjetja Invel, ki je poudarila učinkovito prilagoditev izvajanja izobraževanj v času epidemije novega koronavirusa. Predvajane so bile tudi nekatere izjave udeležencev usposabljanj. OKTOBRA ŽE PRESEŽEN MINIMUM IZVEDENIH USPOSABLJANJ V projekt SPIN je na območju KRVS vključenih več kot 1.200 zaposlenih, ki so bili ob vključitvi pred izgubo zaposlitve, od tega je 981 oseb že dobilo celostno podporo pri aktivnostih razvoja kariere z izdelanim individualnim kariernim načrtom, 555 oseb pa je (delno ali v celoti) zaključilo usposabljanja. V mesecu oktobru bo že presežen minimum 20.480 opravljenih ur usposabljanj, ki je bil predviden za izvajanje usposabljanj do konca junija 2022. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 7 Intervju JERNEJU MARINŠKU TRETJI MANDAT RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE NAZARJE »Moj največji cilj v tem mandatu je pričeti z gradnjo nove glasbene šole« Ravnatelj GŠ Nazarje Jernej Marinšek: »V zadnjih letih smo kazalnike delovanja glasbene šole uspeli obrniti strmo navzgor.« (Foto: osebni arhiv) Jernej Marinšek je s 1. septembrom nastopil tretji mandat na mestu ravnatelja Glasbene šole Nazarje. Pod njegovo taktirko smo vajeni pestrega glasbenega dogajanja, za katerega kot pomemben vzgojno-izobraže-valni subjekt Zgornje Savinjske doline skrbi ravno Glasbena šola Nazarje. Številni učenci iz vseh občin doline vsako leto znova pod budnim očesom mentorjev vstopajo v svet glasbe, rezultat njihove nadarjenosti in truda pa so odmevni koncerti, ki tu in tam prerasejo v prave glasbeno--plesne spektakle. O razgibanem dogajanju govori tudi podatek, da je nazarska glasbena šola v preteklih desetih letih pripravila preko 900 glasbenih in drugih dogodkov. Poleg tega z investicijami v inštrumente in ostalo opremo s pomočjo občin in donatorjev vseskozi skrbijo za visok kakovostni nivo izobraževanja, vse hujšo prostorsko stisko pa nameravajo reševati z gradnjo novih prostorov. - Prepoznavni ste po neutrudnem prizadevanju, kako prebivalcem Zgornje Savinjske doline približati glasbo in ples v različ- nih oblikah in hkrati poskrbeti za kakovosten nabor glasbenega dogajanja v dolini. Kaj bi izpostavili kot najbolj izstopajoče v vaših preteklih dveh mandatih? Obdobje med leti 2010 in 2020 je zaznamovalo veliko novosti ter številni projekti, od obele-žitve 20-letnice Glasbene šole Nazarje, gostovanja na Kongresu Združenja glasbenih šol Nemčije v Stuttgartu. V letih 2014 in 2017 smo na povabilo predsednika države Boruta Pahorja nastopili v predsedniški palači, leta 2017 in 2018 je bila naša glasbena šola soorganizator tekmovanja TEMSIG. Z zavzetostjo in predanim delom vseh vpletenih smo v tem času kazalnike delovanja in poslovanja glasbene šole uspeli obrnili strmo navzgor. Kar se programskih sprememb tiče, smo v preteklih letih uvedli tri nove programe: harfo, plesno pripravnico in balet ter ansam-belsko igro harmonike. »Vse od leta 2010 do danes smo uspeli z dobrim gospodarjenjem usmeriti preko 145.000 evrov za nakup inštrumentov in pripomočkov.« V tem obdobju je bilo veliko narejenega na področju koncertne dejavnosti, šola je postala središče glasbeno-kulturnega dogajanja tako v kraju kot v dolini. Naši učenci so bili izredno uspešni na tekmovanjih, od koder so se vračali z najvišjimi nagradami in priznanji, mnogokrat tudi s prvimi mesti. Uspeli smo vzpostaviti odličen kolektivni duh z odlično kadrovsko zasedbo, kar je izrednega pomena pri zagotavljanju kakovostnega in uspešnega dela, vodenja in povezovanja ter doseganja vedno višjih ciljev. - S spremembo odloka o ustanovitvi Javno vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Nazarje ste posegli tudi na organizacijsko raven, hkrati niste pozabili na pomoč socialno šibkim. Se je s tem glasbeni šoli izboljšal ekonomski status? Ena izmed prednostnih in velikih nalog, ki sem si jih zadal v prvem mandatu, je bila sprememba odloka o ustanovitvi. Marca 2012 sem na kolegiju županov sprožil postopek za spremembo odloka, ki smo ga po šestih letih, leta 2018, uspešno pripeljali do konca in vse občine Zgornje Savinjske doline so postale soustanoviteljice Glasbene šole Nazarje. S tem je glasbena šola izboljšala predvsem svoj ekonomski status, stroški pa so se bistveno bolj transparentno porazdelili med vseh sedem občin. Še ena novost, ki smo jo uvedli v tem času, je ustanovitev šolskega sklada, ki ga je svet zavoda na mojo pobudo potrdil novembra 2013. Šolski sklad zagotavlja pomoč socialno šibkim, spodbuja ustvarjalne dejavnosti učencev, zagotavlja sredstva za višanje standarda izobraževalnega programa itd. Financira se iz donacij in sponzorskih sredstev ter iz lastnih sredstev s strani naših javnih nastopov za druge inštitucije. - V teh letih se je v glasbeni šoli zvrstilo precej priznanih slovenskih in tujih imen iz sveta glasbe. Nekateri so tu izvajali mojstrske tečaje. Kaj doprinesejo takšna gostovanja? V zadnjem času smo bili deležni pozornosti priznanih posameznikov in inštitucij, ki naše delo opazijo, cenijo in postavljajo na visok nivo. Lahko rečem, da smo postali prepoznavni v širšem merilu. Številni priznani domači in tuji gostje so s svojim obiskom glasbene šole pripomogli k dvigu kakovosti našega vzgojno-izobra-ževalnega dela ter pomembno prispevali k prepoznavnosti našega zavoda v domačem in v mednarodnem merilu. Njihovo priznanje visoke ravni glasbenega znanja naših učencev ter strokovnost, profesionalnost in organiziranost na nivoju šole pa nam dajejo dodatno motivacijo in potrditev, da smo na pravi poti. »Programa, ki je bil predviden za pomlad 2020, ne bomo nadomeščali z izjemo predvidenega koncerta Maestoso, ki je bil namenjen predstavitvi novega klavirja.« - V sodelovanju z občinami Zgornje Savinjske doline ste pred leti uspešno izvedli nakup harfe in marimbe. Letos spomladi ste po 21 letih od zadnjega nakupa klavirja uspeli uresničiti dolgoletno željo in s pomočjo občin in donatorjev kupili nov klavir. So s tem večje investicije oziroma potrebe po inštrumentih zaenkrat pokrite? Vsekakor so z nakupom klavirja, harfe in ma-rimbe večje investicije v inštrumente pokrite, vendar še zdaleč niso zaključene. Vsako leto vlagamo v nakup novih inštrumentov in s tem nadomeščamo tudi do 20 let stare inštrumen- 8 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Intervju te, ki so iztrošeni do te mere, da njihova obnova ni smiselna. Delno širimo nabor inštrumentov predvsem za ansambelsko ter komorno igro, ena izmed večjih investicij v prihodnosti pa bo prav gotovo nakup tolkala - timpanov. - Naloga ravnatelja glasbene šole ni le zagotavljanje ustreznega nivoja glasbenega poučevanja, potrebno je zagotoviti tudi primerne prostore in opremo. Kako zadovoljni ste z doseženim na tem področju? Vsa leta vlagamo v zgradbo in skrbimo za njeno vzdrževanje, seveda s pomočjo občin. Tukaj so še druge investicije, ki so pogoj za konkurenčnost našega zavoda ter kakovostno delo učiteljev, ki svoje znanje prenašajo na učence. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo pouk v glasbenih šolah od ponedeljka, 19. oktobra, v celoti poteka na daljavo.« Tako smo iz lastnih sredstev in iz sredstev dona-torjev vse od leta 2010 do danes uspeli z dobrim gospodarjenjem usmeriti preko 145.000 evrov za nakup inštrumentov in pripomočkov. Menim, da je ta vsota za našo šolo zavidanja vredna in si jo štejem kot velik uspeh. - V enem od prejšnjih pogovorov ste dejali, da vas resnično veseli, da so se pričeli pogovori o gradnji novih prostorov glasbene šole, saj je na zdajšnji lokaciji prostorska stiska vse hujša. So se od takrat zgodili že kakšni premiki naprej in kakšni so obeti? Naša šola je z vpisom učencev v zadnjih desetih letih prerasla prostore Osnovne šole Nazarje, v katere smo se vselili leta 1999. Pogoji za delo niso več primerni za uspešen razvoj mladih glasbenikov in plesalcev ter predvsem za dvig kakovosti pouka. Poleg tega smo uvedli nove programe, ki za svojo realizacijo potrebujejo dodatne in predvsem primernejše prostore. Največja težava, s katero se srečujemo v obstoječi zgradbi, je pomanjkanje prostorov za individualni in skupinski pouk, nujno moramo pridobiti novo baletno in koncertno dvorano ter prostore za vadbo tolkal in orkestrov, prostore za tehnično osebje. Poleg tega obstoječa zgradba ni zvočno in akustično prilagojena za inštrumen-talni in pevski pouk. Glasbena šola Nazarje je s projekti, koncerti in drugimi dogodki postala središče glasbe-no-kulturnega dogajanja v dolini. Naša dolina pa nima koncertne dvorane, ki bi zagotavljala osnovne pogoje za izvedbo klasičnih koncertov in drugih projektov, ki jih pripravljamo ne samo mi na naši šoli, temveč tudi druge kulturne inšti-tucije po dolini. K nam prihajajo izjemni glasbeni umetniki in poustvarjalci, ki za svojo izvedbo potrebujejo primerno infrastrukturo. Izobražujemo učence, ki dosegajo visok nivo znanja, ki zadostuje še tako visokim kriterijem za nadaljnje glasbeno izobraževanje na univerzah doma in v tujini. Moj največji cilj v mandatu, ki sem ga nastopil, in najverjetneje en mandat ne bo dovolj, je izpeljati vse potrebne postopke za gradnjo nove glasbene šole, zgrajene po vseh zakonskih kriterijih in merilih, ki so določeni za tovrstne objekte. Tako bi pouk potekal pod veliko boljšimi pogoji, ki jih dejansko nujno potrebujemo in ki si jih naši učenci, starši in zaposleni nedvomno tudi zaslužijo. Pogovori so stekli že v lanskem šolskem letu, idejna zasnova je narejena. Vse skupaj se je zaustavilo ob razglasitvi epidemije, nadaljevali pa bomo v tem šolskem letu. Projekt je obsežen, zato računam na podporo vseh občin Zgornje Savinjske doline, staršev in lokalnega gospodarstva. - Za vami je izziv, povezan s širjenjem novega koronavirusa in zaprtjem šol, ki ste ga spomladi uspešno premostili in poučevanje hitro pričeli izvajati na daljavo. Sedaj smo ob skokovitem porastu okužb priča ponovnemu zaprtju šol. Res smo uspešno premostili spomladansko zaprtje šol in uvedli delo na daljavo, kjer so se pokazale tako slabe kot tudi kakšna dobra stran takšnega načina poučevanja. Z novim šolskim letom smo si želeli predvsem običajnega načina dela, kot smo ga bili vajeni pred razglasitvijo epidemije, da bi se pedagoško delo, koncertna dejavnost, tekmovanja in drugi dogodki odvijali v naših prostorih in po ustaljenih tirnicah. Glede na trenutno epidemiološko situacijo pouk v glasbenih šolah od ponedeljka, 19. oktobra, v celoti poteka na daljavo. Čeprav si želim, da bi bila pravila za vse enaka in bi tudi učenci glasbenih šol do 5. razreda, tako kot v osnovnih šolah, pouk obiskovali v prostorih šole, razumem situacijo, v kateri smo se znašli, zato bomo ukrepom sledili in jih v celoti izpolnjevali. »Naši učenci so bili izredno uspešni na tekmovanjih, od koder so se vračali z najvišjimi nagradami in priznanji, mnogokrat tudi s prvimi mesti.« Vsem skupaj pa svetujem, da storimo vse, kar je v naši moči, da se situacija izboljša in da bomo čimprej lahko spet delali po ustaljenih smernicah, saj je kakovost pouka dela na daljavo v primerjavi z delom na šoli neprimerljiva. Poskrbimo za svojo varnost, saj bomo s tem v največji meri poskrbeli tudi za varnost drugih. - Korona kriza je v Glasbeni šoli Nazarje najmočneje posegla prav na področje prireditev. Za preteklo pomlad ste predvideli pester program, ki je žal v celoti odpadel. Z novim šolskim letom ste z glasbenimi dogodki ob upoštevanju navodil stroke ponovno previdno pričeli, a smo priča novim zaostritvam. Boste odpadli program lahko vsaj delno nadomestili? Programa, ki je bil predviden za pomlad 2020, ne bomo nadomeščali z izjemo predvidenega koncerta Maestoso, ki je bil namenjen predstavitvi novega klavirja. Koncert bo potekal drugače kot predvideno, v manjšem obsegu v dvorani naše šole in ne v Športni dvorani Nazarje, kot je bilo sprva načrtovano. Smo bili pa izjemno zadovoljni, da smo s koncertno dejavnostjo v tem šolskem letu lahko ponovno pričeli, saj je izjemno pomembna za mlade glasbenike, brez nje glasbeno šolanje izgubi velik del svojega namena. Tudi za letošnje šolsko leto imamo načrtovanih kar nekaj dogodkov. Gostili smo že Slovenski sekstet klarinetov. K nam prihaja nekdanji solo flavtist Izraelskega simfoničnega orkestra Eyal Ein Habar, izvedli bomo cikel klavirskih koncertov v sodelovanju z Akademijo za glasbo v Ljubljani. Skupaj s Sestrami Lamprečnik pripravljamo božično-no-voletni koncert, ki bo tokrat v športni dvorani Luče. Za pomlad 2021 pripravljamo projekt na-rodnozabavne glasbe ter še nekaj drugih koncertov in delavnic. Vse pa bo seveda odvisno od situacije, ki jo bo narekoval novi koronavirus. - Ste zadovoljni z vpisom novincev za tekoče šolsko leto? Ali v danih razmerah želja po odkrivanju glasbenih svetov v naši dolini kljub vsemu ni pošla? Vpis je zadovoljiv, čeprav je epidemija tudi pri nas pustila posledice, ki jih občutimo predvsem na oddelku baleta in plesne pripravnice. Kot velikokrat poudarim, je tudi Glasbena šola Nazarje na trgu. Odvisni smo od svojega dela, ki mora biti opravljeno z veliko mero strokovnosti, odgovornosti in predanosti. V kolikor delo ni dovolj dobro opravljeno, novih naročil ni. Zato se resnično trudimo, da delujemo po svojih najboljših močeh in da ostajamo prepoznavni. Verjamem, da bomo vsi skupaj z močno voljo in predvsem željo po ustvarjanju boljših pogojev za izobraževanje in razvijanje kulturne dejavnosti, ki bo v dobrobit vsem in katere uspehe bomo želi vsi v tej dolini, uspeli stvari premakniti naprej ter hkrati verjeli, da skupaj zmoremo, če le hočemo. Ključ do uspeha je osredotočenost na stvari, ki si jih želimo, in ne na tiste, ki se jih bojimo. Naše skupno vodilo pa naj bodo naši otroci, naš zaklad, naša »investicija« v prihodnost. Ne pozabimo, da je največja in edina prava naložba v življenju, naložba v otroke. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 9 Iz občin, Oglasi OBČINA NAZARJE Obnovljeni cestni odseki, obeta se novo krožišče V občini Nazarje so letos zaključili tri projekte na področju obnove občinskih cest, in sicer v Pustem Polju, na lokalni cesti Praznik (Birš) ter pristop do avtobusne postaje pri Osnovni šoli Nazarje. Ravno v tem času se zaključuje obnova dela lokalne ceste Spodnje Kraše-Brdo, predvidena je tudi rekonstrukcija posameznih odsekov državnih cest vključno z izgradnjo dveh krožišč. V PUSTEM POLJU OBNOVLJENA VODOVOD IN CESTIŠČE V naselju Pusto Polje je v zimskem času potekala obnova vodovoda, gradbena dela so se nato nadaljevala z obnovo cestne infrastrukture vključno s preplastitvi- Na 600.000 evrov je ocenjena vrednost investicije v izgradnjo novega krožišča višje od šole, ki se bo začela predvidoma prihodnje leto. jo asfalta, ureditvijo meteorne kanalizacije in razsvetljave. Vrednost investicije znaša okrog 128.000 evrov. PRENOVLJEN DOSTOP DO AVTOBUSNE POSTAJE Na osnovi soglasja direkcije za ceste so hkrati z obnovo pristopa do avtobusne postaje pri na-zarski osnovni šoli obnovili dostop do starega dela šole. Vrednost investicije je 39.000 evrov. Na državni cesti je bila ob tem odstranjena hitrostna ovira zaradi prilago- ditve pristopa do avtobusne postaje, druga pa naj bi bila odstranjena v sklopu gradnje krožišča v naslednjem letu na mestu, kjer se ima Občina Nazarje na direkciji za ceste odprtih pet projektov. Najbližje izvedbi je ureditev križišča na območju, kjer se na dr- Obnova lokalne ceste Spodnje Kraše-Brdo se v teh dneh zaključuje. na državno cesto priključita občinski cesti iz smeri Pod Slatino in iz Dobletine. ASFALTIRAN MAKADAMSKI ODCEP LOKALNE CESTE Med zaključenimi projekti je tudi asfaltiranje makadamskega odcepa lokalne ceste Praznik (Birš) v Dobletini vključno z ureditvijo odvoda meteornih vod v vrednosti 35.000 evrov. OBNOVLJEN DRUGI DEL CESTE SPODNJE KRAŠE-BRDO V tem času se zaključuje druga faza obnove lokalne ceste Spodnje Kraše-Brdo. Vrednost investicije znaša okrog 65.000 evrov. Uredili so tudi meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo. PREDVIDENO KROŽIŠČE Glede obnove državnih cest žavno cesto priključujeta občinski cesti Pod Slatino in dobletin-ska. Na tem mestu je predvidena izgradnja krožišča. Sledila bo parcelacija in odkup zemljišč, izvedba je načrtovana za nasled- nje leto. Vrednost investicije se ocenjuje na 600.000 evrov. Delež občine na osnovi dogovora o sofinanciranju naj bi znašal 170.000 evrov. NADALJNJE INVESTICIJE Poleg naštetega je predvidena rekonstrukcija ceste Smar-tno-Volog, gradnja krožišča na državni cesti na vstopu v IOC Priho-va, rekonstrukcija državne ceste v Pustem Polju ter projekt prestavitev ceste in gradnja pločnika na odseku Praznik-Rdeča armada v Kokarjah. SANACIJA DVEH PLAZOV V oktobru in delno v novembru bo potekala sanacija dveh plazov, ki ogrožata občinski cesti Zavodi-ce-Čreta in Vransko-Lipa-Šmar-tno. Vrednost investicije se ocenjuje na 210.000 evrov, delež sofinanciranja države pa na 165.000 evrov. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Asfaltiran makadamski odcep lokalne ceste proti kmetiji Praznik (Birš) 10 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Politika, Iz občin, Gospodarstvo, Iz upravne enote NADOMESTNE VOLITVE V DRŽAVNI SVET BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Franjo Naraločnik izvoljen za državnega svetnika Iz državne volilne komisije so sporočili, da je bil za državnega svetnika na nadomestnih volitvah izvoljen Franjo Naraločnik. V državnem svetu bo nasledil avgusta preminulega Bojana Konti-ča. Ljubenski župan je prvi kan- didat iz Zgornje Savinjske doline, ki mu je uspelo zediniti in prepričati dovolj občinskih elektorjev tako v Zgornji Savinjski kot Šaleški dolini. Več o tem v prihodnji številki. ŠMS ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Del parkirišča z novo asfaltno prevleko V preteklosti je bilo večkrat izpostavljeno slabo stanje parkirišča ob Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje. Ker je v občini ravno potekalo asfaltiranje cestnega odseka, so izvajalci ob tem Parkirišče ob Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje z novo asfaltno prevleko OBČINA GORNJI GRAD Popolna zapora ceste Gmajner-Kokalj Občina Gornji Grad je izdala obvestilo o popolni zapori občinske ceste Gmajner-Kokalj zaradi vzdrževanja vozišča - gramozi-ranja v večji debelini. Popolna zapora ceste poteka od 9. do 30. oktobra. V dolini Kanolščice so postavili znak prepovedan promet za vsa vozila z dopisom: cesta do kmetije Lamprečnik (Lenart 23) in Kokalj (Lenart 24) zaprta, dovoljeno do kmetije Vodušek (Lenart 29). Prometna ureditev v času zapore do domačij Lamprečnik in Ko-kalj je po cestah Gornji Grad-So-kat-Florjan, Drhnati-Brglez, Odcep Srnjakov travnik in Srnjakov trav-nik-Lamprečnik. ŠMS Bogatejši za štiri defibrilatorje obnovili tudi omenjeno parkirišče. Naročnik del je bila Občina Nazarje, stroški pa naj bi se po dogovoru delili med vse občine Zgornje Savinjske doline. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Enega od štirih defibliratorjev so aparati Nazarje. V BSH Hišnih aparatih so nabavili štiri defibrilatorje. Eden je nameščen pred vhodom v nazarsko tovarno, drugi pred vhodom njihove invalidske družbe na Prihovi, dva pa so postavili v njihovih enotah v Ljubljani. Aparati za oživljanje ne bodo namenjeni le zaposlenim, ampak tudi ostalim ljudem, ki bodo v bližini potrebovali njihovo pomoč. NABAVA AED OB PRAZNOVANJU JUBILEJA Ideja o nabavi AED - avtomatskega eksternega (zunanjega) de-fibrilatorja se je porodila ob praznovanju 50-letnice obstoja tovarne v Nazarjah. Po besedah predstavnice za stike za javnostjo Alenke Grašič so v BSH Hišnih aparatih v teh letih postali pomemben namestili pred podjetje BSH Hišni (Foto: arhiv BSH) del lokalne skupnosti in prav zaradi slednjega so se čutili odgovorne, da tudi sami prispevajo v okolje skrb za zdravje ljudi. S to investicijo so pripomogli k povečanju števila defibrilatorjev tako na lokalni kot nacionalni ravni. ZARADI OMEJITEV BREZ SLOVESNOSTI IN VAJE Slavnostno predajo so v Nazarjah načrtovali sredi oktobra. Tedaj naj bi pripravili tudi vsakoletno vajo, ki že vrsto let poteka v znamenju meseca požarne varnosti, na njej pa sodelujejo člani gasilske enote, Civilne zaščite in člani nujne medicinske pomoči podjetja. Ta letos zaradi odredb vlade in omejitev v času epidemije covid-19 ne bo izvedena. Marija Šukalo POSLOVANJE UPRAVNE ENOTE MOZIRJE V ČASU EPIDEMIJE Osebno urejanje nujnih zadev po predhodnem naročanju Ob ponovni razglasitvi epidemije zaradi širjenja novega koronavirusa in s tem povezanimi omejitvami v Upravni enoti Mozirje s strankami v okviru možnosti zadeve urejajo telefonsko ter po klasični in elektronski pošti. Za vse upravne postopke in storitve, kjer je nujna osebna prisotnost strank, je do preklica obvezno predhodno naročanje. BR Telefonske številke Upravne enote Mozirje: • osebni dokumenti, prijava prebivališča, tujci: 03 83 93 400 • promet: 03 83 93 388 • gradbena dovoljenja, kmetijstvo in ostalo: 03 83 93 422 E-pošta: ue.mozirje@gov.si Naročnik objave: Upravna enota Mozirje, Smihelska cesta 2, 3330 Mozirje Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 11 Organizacije, Iz občin POHOD NA MEJNI PREHOD PAVLIČEVO SEDLO V spomin na dan, ko je na meji z Avstrijo zaplapolala slovenska zastava V soboto, 10. oktobra, sta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko--Zadrečke doline in Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje - odbor Mozirje organizirala 4. tradicionalni pohod na mejni prehod Pavličevo sedlo, s katerim ohranjata spomin na prevzem nadzora na meji z Avstrijo v času osamosvojitvene vojne. NA SOLČAVSKEM MED VOJNO NA SREČO BREZ ŽRTEV Pohodniki so se zbrali pri planinskem domu Majerhold in se nato odpravili do dva kilometra oddaljenega mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Na cilju je pri spominski plošči, ki so jo na objekt mejnega prehoda lani namestili udeleženci vojne za Slovenijo, pohodnike najprej nagovoril predsednik mozirskega odbora PVD Sever za celjsko območje Jože Rojšek. Besedo je nato prevzela županja občine Solčava Katarina Prelesnik, ki je spomnila na dogodke pred 29 leti in poudarila, da so se na Solčavskem na srečo vse aktivnosti med vojno končale brez strelov in žrtev. Veterane je pozvala, naj o teh dogodkih seznanjajo mlade. Predsednik območnega veteranskega združenja Maks Slatinšek je poudaril, kako pomem- ben je bil dan, ko je na Pavličevem sedlu zapla-polala slovenska zastava, saj je to pomenilo, da je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Zahvalil se je pripadnikom Teritorialne obrambe, miličnikom in vsem ostalim, ki so sodelovali pri tem dejanju. Besede zahvale je namenil tudi županji Katarini Prelesnik za podporo in pozitiven odnos do veteranskih organizacij. VETERANI UPAJO, DA BO POHOD V LETU 2021 BREZ OMEJITEV Spominski pohod je bil zaradi znanih omejitev izveden z dovoljenim številom udeležencev. Veterani upajo, da bo mogoče naslednje leto izvesti pohod v neomejenem številu, saj bo Slovenija praznovala 30-letnico samostojnosti. JR Pohodniki pri spominski plošči na mejnem prehodu Pavličevo sedlo (foto: JR) EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI NA REČICI OB SAVINJI Na potovanja s čim manj onesnaževanja Na vožnjo po Rečici se je podalo veliko število kolesarskih navdušencev. V evropskem tednu mobilnosti je med 78 slovenskimi občinami sodelovala tudi rečiška. Moto tedna se je glasil Potovanja s čim manj onesnaževanja. Tudi na Rečici ob Savinji so bile zato vse aktivnosti usmerjene v gibanje in potovanje s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa in izpustov. Pripravili so dan hoje in dan kolesarjenja. V OBČINI NI VARNIH POTI DO ŠOLE Na »popotovanje« po Hmeljarski poti, eni izmed številnih pešpoti v občini, sta udeležence pospremila moderator programa Franci Podbrežnik - Solčavski in županja Ana Rebernik. Slednja je med drugim izpostavila, da otroke v šolo vozijo starši, ker občina nima varnih poti, ki bi omogočale pešačenje ali vožnjo s kolesom do šo- le. Na dogodku so izžrebali kar nekaj praktičnih nagrad (pohodne palice, odsevna telesa ...), ki bodo pripomogle dobitnikom k varnejši hoji. KOLESARJENJE Z ERIKOM ROSENSTEINOM Na srečanju s kolesarji je s Podbrežnikom spregovoril znani slovenski kolesar Erik Rosenstein, ki je številne udeležence odpeljal na vožnjo po domačem kraju. Pred tem so izvedeli prenekatero podrobnost iz njegovega bogatega tekmovalnega obdobja. Erik je namreč posegal po najvišjih mestih na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Prekolesaril pa je tudi Ameriko. TEDEN ZAKLJUČILI Z DNEVOM BREZ AVTOMOBILA Tudi na tej prireditvi je bilo žrebanje nagrad. Udeleženci so si ogledali razstavo likovnih del otrok, ki so ustvarjali na temo prometa in o tem, kako bi preoblikovali nekdanje reči-ško krožišče. Evropski teden mobilnosti so sklenili z dnevom brez avtomobila, v okviru katerega so zaposleni v občinski upravi v službo prišli peš ali s kolesom, akciji pa so se pridružili še drugi občani. Tekst in foto: Marija Šukalo 12 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Zgodovina in narodopisje i Ignac Orožen o podružnični cerkvi v Radegundi PETER WEISS Na poti po dolini ob reki Savinji je za župnijo Rečica ob Savinji na vrsti župnija Šmihel nad Mozirjem, ki ima eno samo podružnično cerkev, in sicer svete Radegunde v Radegundi. V prav starih časih je bila podružnica župnije Mozirje, leta 1788 pa je bila dodeljena novoustanovljeni lokaliji Šmihel nad Mozirjem, torej v času avstrijskega cesarja Jožefa II. (vladal je v letih 1780-1790), ki je preurejal meje škofij in župnij ter ukinjal samostane. - Prevod besedila Ignaca Orožna iz nemško pisane knjige Dekanija Gornji Grad (Maribor, 1877 str. 240-243) z opombami v oglatih oklepajih je prispevek urednika te strani, slika pa je iz knjige Avguština Stegen-ška Dekanija gornjegrajska (Maribor, 1905, str. 101). CERKEV SVETE RADEGUNDE »V GOLTIH« [Pri Orožnu: St. Radegund in der Golding Alpe (v Goltih)] Na vzpetini, ki se dviga ob tej cerkvi, je pred leti stal grad, ki je izginil brez sledu, ob njem pa je bila kapela sv. Vida, po kateri se je vsa tamkajšnja okolica še leta 1603 imenovala Sveti Vid [pri Orožnu: St. Veit].Tako je v fevdni listini z datumom 14. maj 1603, s katero nadvojvoda Ferdinand daje pooblaščencem štajerske dežele v fevd utrdbo Vrbo-vec, naveden gornjegrajski pod-ložnik Ožbalt Gostečnik iz Svetega Vida nad Mozirjem [pri Orožnu: zu St. Veit ob Praßberg]) njegova kmetija je ležala prav v sedanji občini Sveta Radegunda. Ta, stara kapela svetega Vida je gotovo sedanja podružnična cerkev svete Radegunde, ki se je - kot se bomo prepričali pozneje - še leta 1631 imenovala cerkev svetega Vida ali svete Radegunde pod Golt- mi, leta 1688 cerkev svetega Vida in svete Radegunde, leta 1690 pa cerkev svete Radegunde. Cerkev svete Radegunde, majhna, neugledna stavba, ima glavni oltar, ki je bil izdelan leta 1853, in dva stranska oltarja, izgotovljena v zadnjem času, in sicer Marijinega obiskanja na levi in svetega Martina na desni strani. Cerkev ima dva zvonova, od katerih so tistega, ki ga je leta 1657 ulil Miklavž Boset v Celju, leta 1845 tega pa še oltar svete Radegunde in svetega Martina. Na levi strani je v zidu kamnita skrinjica, v kateri so shranjene kosti svetnice, po kateri se cerkev imenuje. Tukajšnje relikvije so dvomljive, vendar pa jih ni treba vreči stran, temveč naj se kar častijo. Leseni oltar na pokopališču naj se uniči. - Tu je 98 krav, 162 ovc. Vpisanih je šest maš. 1655, 12. aprila, je Janez Plevnik, vikar v Mozirju, prosil, da bi generalni vikar Filip Terpin dal naredi- Cerkev svete Radegunde z vzhoda pred letom 1905. V ospredju je kapela, o kateri piše Orožen. prodali in je bil prepeljan v pokopališko kapelo svetega Štefana [na Oljniku] v Mozirju. Sedanja dva zvonova sta iz let 1810 in 1845. Iz prejšnjih časov lahko izvemo o tej cerkvici še naslednje. [V latinščini:] 1631, 4. decembra: Cerkev svetega Vida ali svete Radegunde pod Goltmi [pri Orožnu: Ecclesia s. Viti seu s. Radegundis sub Goutmi]. V prezbiteriju ima posvečen oltar svetega Vida, poleg ti bakreno skrinjico za relikvije v cerkvi svete Radegunde. Naročena skrinjica je še zdaj v zgoraj omenjeni zidni niši cerkve, v njej shranjene kosti pa niso pristne. [V latinščini:] 1668: Cerkev svetega Vida in svete Radegunde je posvečena od zdavnaj. Ladja [= glavni cerkveni prostor] ima lesen strop. [V latinščini:] 1690: Cerkev svete Radegunde ima en vinograd. Tu- kajšnja cerkev je pogorela, streha je obnovljena. V zvezi s tu omenjenim požarom pripovedujejo, da je v bližini cerkve neki pastir kuril, močen sunek vetra pa je zanesel ogenj v cerkveno streho. V zvoniku je še mogoče videti sledove požara. Na dan svete Radegunde [= 13. avgusta] je bil pri tej cerkvi pomemben praznik, ki pa ga že kako desetletje ne praznujejo več. Cerkvene posesti. (1.) Stanovanjska hiša, v kateri živi cerkovnik [= (narečno) mežnar ali mežner] in v kateri toči vino za cerkev. Stara mežnarija [ = (narečno) mežnija] je stala bližje cerkvi in pod potjo, ki je vodila od sedanje stanovanjske hiše k cerkvi. (2.) Vinograd na Brezju pri Mozirju, ki meri 849 kvadratnih sežnjev [= približno 30,5 ara]. Nekaj korakov od cerkve stoji kapela s sliko svete Radegunde. V severozahodnem kotu te kapele je v zidu pri tleh luknja, ki se izgublja v zemljo. V zvezi s to luknjo obstaja pripovedka, da gluhe in naglušne osebe, če vtaknejo glavo v luknjo in pri tem molijo, ozdravijo, pri tem pa slišijo blagoglasno glasbo. Zato je bilo v prejšnjih letih včasih mogoče videti gluhe, ki so hodili k tej kapeli in na omenjeni način iskali ozdravitve. OD OROŽNOVE KNJIGE NAPREJ To cerkev je potres v noči s 14. na 15. april 1895 poškodoval tako zelo, da jo je bilo treba podreti in postaviti novo, sedanjo, ki je bila posvečena leta 1903. (O tem piše Avguštin Stegenšek v knjigi Dekanija gornjegrajska, Maribor, 1905, str. 101: »Do leta 1898 so znašali stroški 18.682,34 krone in čuditi se moramo župljanom, da so prevzeli zve-činoma to breme sami na svoje rame.«) - Kraj se danes imenuje Ra-degunda, do leta 1955 se je imenoval Sveta Radegunda, iz časa po letu 1820 pa je v sicer nemškem viru zapis Shent-Radegand, torej Sen-tradegand. Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2020 13 Tematska priloga Podjetje KLS v primežu velikega padca prodaje avtomobilov in covida-19 normalno posluje Podjetje KLS kljub zelo zaostrenim razmeram na trgu normalno posluje in vlaga v razvoj novih tehnologij in proizvodov. 2e od leta 2018 beleži zmanjšanje rasti globalnega bruto proizvoda. To se pozna tudi v avtomobilski industriji. Po podatkih inštituta OICA je bil že v letu 2018 zabeležen 0,5-od-stotni padec prodaje osebnih avtomobilov. Temu je sledil padec proizvodnje, ki se je nato do letos povečeval. Kot je razvidno iz tabele desno, je bil velik padec proizvodnje in prodaje osebnih avtomobilov po vsem svetu zlasti v letih 2019 in 2020. Zaostrene globalne gospodarske razmere se pod vplivom covi-da-19 še poslabšujejo. Zelo negotov je razvoj vpliva covida-19 na splošne in gospodarske razmere tudi v prihodnje. Po prognozah največjih subjektov v avtomobilski industriji bo v primeru normalizacije zdravstvenih razmer po svetu možno pričakovati vrnitev na enako stanje kot leta 2019 šele v letu 2025. V avtomobilski industriji se istočasno dogajajo velike spremembe v navadah kupcev. Zaradi izboljšanja okoljskih razmer in zmanjša- Svetovnitrg lahkih vozil in napoved proizvodnje 2a 2020 (v milijonih vozil) 100 $4,1 m £0 70 00 50 40 30 20 10 70,5 2018 ZOIS 2020 V letu 2020 je pričakovana proizvodnja samo 70,5 milijonov lahkih vozil globalno (2018: 94,2 milijonov), kar je 25-odstotni padec glede na leto 2018 oziroma 20 odstotkov manj kot 2019. nja onesnaževanja, ki ga povzročajo vozila motorji na notranje izgorevanje, potekajo velike strukturne spremembe na področju pogonov. Te spremembe bodo imele v prihodnjih letih velik vpliv na celotno avtomobilsko industrijo. Zlasti podjetja v obširni dobaviteljski verigi so postavljena pod velik pritisk zaradi dovolj hitre prilagoditve spremembam, ki so že v teku. Vse resne napovedi že v naslednjih desetih letih predvidevajo velike spremembe v korist hibridnih in električnih pogonov (spodnja tabela). V podjetju KLS vztrajno kljubujejo tem negativnim vplivom in se uspešno spopadajo z izzivi. Njihova stalnica je kontinuiran napredek in razvoj. Povečujejo globalno konkurenčnost. V programu proizvodov za zagon motorja so obdr- žali visoko kakovost in kljub vsakoletnemu zniževanju cen, ki ga od njih zahtevajo odjemalci, dosegajo dobre rezultate. KLS DEL GLOBALNEGA RAZVOJA NOVIH POGONOV 2e nekaj let vlagajo veliko časa in denarja v razvoj procesov za proizvode za pogon, ki jih bodo potrebovali novi hibridni in električni avtomobili. To so proizvodi najvišje kakovosti, pri katerih kakovost merijo v nekaj tisočinkah milimetra. Tu se spopadajo s konkurenti iz vsega sveta. Njihova stabilnost in sposobnost za dolgoročno konkurenčnost jim je omogočila, da je podjetje KLS del globalnega razvoja novih pogonov. Na Ljubnem gradijo novo tovarno. V izgradnjo objektov, novih procesov in v razvoj so vložili že 20 milijonov in uspešno osvajajo zahtevne nove procese, ki jih potrebujejo za zelo visoko kakovost novih proizvodov. PR 14 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Tematska priloga i info@kls.si Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 15 Tematska priloga, Gospodarstvo, Organizacije PREDSTAVITEV KAJAKASTVA NA SAVINJI Želijo vzbudili zanimanje tudi v naši dolini Prvo soboto v oktobru so lahko ljubitelji kajakaštva preizkusili nove modele kajakov. Predstavitev in spust po Savinji iz Strug od mostu na Apnenici do Primoža pri Ljubnem je organiziral kamp Menina - Funpark. Udeležence so spodbudili k aktivnemu delovanju v naravi. Kajaki so bili na voljo izkušenim posameznikom in tistim, ki so želeli veslati pod vodstvom vodnikov. Predstavnica organizatorja Natalija Jeraj je povedala, da kajakaši nosijo veliko odgovornost, saj morajo kljub izjemni zabavi na vodi najprej poskrbeti za svojo varnost, nato tudi za varnost celotne ekipe. »Spoštovati moramo reko, ki je plovna skoraj dvesto dni na leto, in njene tokove, poskrbeti za okolju prijazen spust in mir ter upoštevati pravila ribičev. Vse ostalo temelji na konstantnem učenju in premagovanju samih sebe, nabiranju novih izkušenj, zabavi ali sproščenem oddihu,« je med drugim povedala. Med različnimi generacijami, začenši z osnovnošolci, želijo s promocijo vzbudili zanimanje za kajakaštvo v naši dolini. Otrokom ga bodo v okviru danih možnosti poskušali predstaviti preko krožkov v šolah po dolini. Marija Šukalo V spustu po Savinji so se preizkusili tako preizkušeni kajakaši kot začetniki, ki so veslali v spremstvu vodnikov. (Foto: Natalija Jeraj) LETOS BREZ ODMEVNE DOBRODELNE AKCIJE Drobtinica se bo vrnila v boljših razmerah Sredi oktobra, ko obeležujemo svetovni dan hrane in mednarodni dan boja proti revščini, v središčih zgornjesavinjskih občin vsako leto stojijo bogato obložene stojnice. Zaradi epidemije so letos v Rdečem križu Slovenije (RK) preklicali vseslovensko akcijo Drobtinica, ki jo izvajajo krajevni odbori te organizacije. Z akcijo RK dopolnjuje programe socialne pomoči otrokom iz socialno šibkejših okolij, oza-vešča javnost glede vse bolj pereče problematike nezadostne ali nepravilne prehrane osnovnošolcev ter hkrati vzpodbuja čut za solidarnost s tistimi, ki imajo manj od nas. Na stojnicah so občani v zameno za prostovoljne prispevke sprejemali kruh in pekovske izdelke ter številne domače dobrote, ki so jih pripravili prostovoljci in člani krajevnih odborov RK iz vse doline. Občani so prikrajšani tudi za ogled in preizkus temeljnih postopkov oživljanja ob svetovnem dnevu oživljanja. Tatiana Golob 16 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Kultura LITERARNI VEČER Z DAVORINOM LENKOM V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE Nov cikel najuspešnejšega solčavskega literata buri duhove Davorin Lenko (levo) in Dejan Ikovic - Bushi sta skozi iskriv pogovor predstavila Lenkovo novo zbirko kratkih zgodb Psihoporn. V Osrednji knjižnici Mozirje so pripravili literarni večer s kresniko-vim nagrajencem Davorinom Len-kom. S pisateljem se je pogovarjal njegov prijatelj in stand up komik Dejan Ikovic - Bushi. Skupaj sta predstavila Lenkovo novo knjigo, zbirko zgodb Psihoporn. Ikovic je ugotovil, da je Lenko najuspešnejši solčavski literat, saj je že za svoj romaneskni prvenec Telesa v temi prejel nagrado kresnik leta 2014. ZGODBO GRADI IZ IZOLIRANEGA DELČKA VSEBIN Letos je pri Cankarjevi založbi izšla njegova druga zbirka kratke proze Psihoporn. Literat je poudaril, da ga pri pisanju navdihujejo večinoma malenkosti, kako nekdo govori, lahko je kakšna izjava, ki mu ostane v spominu. To vzame iz koncepta in mu predstavlja neko osnovo. Po drugi strani je to lahko neka podoba, neka fotografija, lahko tudi umetniška slika. Počne pač to, da izolira nek delček tega in potem iz tega ven gradi zgodbo. BESEDILA SESTAVIL IZ GOLIH DVOGOVOROV OZIROMA IZJAV Za knjigo Psihoporn se mu zdi, da je zadel super naslov, ker je kratek, jedrnat, udaren in mogoče za koga malo kontroverzen, hkrati pa zelo dobro opiše, kaj se v knjigi dogaja. Knjiga se ukvarja s seksualnostjo, tudi s pornografijo, hkrati s psihološkim delom vsega tega. Besedila, zbrana v zbirki kratke proze, so sestavljena iz golih dvogovorov oziroma izjav. Lenko je ugotovil, da je izčrpal dosedanji način pripovedovanja in iskal novega. USTVARJA NOV ROMAN CONA Nastala je zbirka zgodb, ki je knjižni prvenec avtorjevega nove- ga cikla Ženska. Razkril je, da je v okviru cikla v nastajanju nova inštalacija - roman Cona, ki se bo ukvarjal s serijskimi morilci. Trenutno je na ustvarjalnem razpotju, v katero smer se bo cikel razvijal. MONODRAMA PSIHO POVZROČILA ŠKANDAL Na osnovi prihajajočega romana je bila v Gledališču Glej uprizorjena monodrama Psiho v režiji Jaše Kocelija, igra Domen Valič. Monodrama je povzročila škandal. Ministrstvo za kulturo je na svojih spletnih straneh objavilo kritično sodbo državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc o monodrami. Več strokovnih društev se je ogorčeno odzvalo na ta zapis. Poseben čar literarnemu večeru sta dodali sopranistka Katarina Kobal in pianistka Irina Mili-vojevic, ki sta poskrbeli za glasbeno kuliso z doživeto izvedbo opernih napevov. Tekst in foto: Roman Mežnar 4. LIKOVNA PREPLETANJA NA REČICI OB SAVINJI Velika raznolikost v pristopih, tehnikah in idejah Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Gal je na Rečici ob Savinji v svojih društvenih prostorih na ogled postavilo razstavo 4. likovnih prepletanj pod naslovom V dvoje. Naslov nosi v sebi globok pomen edinstvene dvojine, ki nas Slovence loči od drugih narodov. PREVLADUJE VIDNI PRINCIP Dela v različnih tehnikah je na razpis poslalo 21 avtorjev. V njih se po mnenju mag. Saše Bez-jak, akademske slikarke in profesorice likovne umetnosti, kaže velika raznolikost v pristo- pih, tehnikah in idejah. Dobrodošlo je spopadanje s slikanjem človeške figure na različne načine, kajti telo kot živa forma navdiha je v likovni umetnosti prisotno že od nekdaj. Še vedno pa prevladuje vidni princip, malo manj je abstrahi-ranja oziroma abstraktnega. Po njeni oceni se prva tri nagrajena dela olje na platno Dve dami Antona Holobarja, kiparsko delo Hudičevo oko Blanke Božič in polsteno delo Ples Špele Orešnik spoprijemajo z drugačnimi neklasičnimi izzivi. DELA PLOD LJUBEZNI DO LIKOVNEGA USTVARJANJA Predstavnica organizatorja Božičeva je povedala, da so vsa dela plod ljubezni do likovnega ustvarjanja. Njihova tematika sloni na ljubezni dveh, matere do otroka, ljubezni, ki uprizarja izvirni greh. Pri nekaj likovnih zapisih pa avtorji ponujeno temo postavljajo gledalcu v razmislek. Razstavo si je moč ogledati do 5. novembra v času uradnih ur Medgen borze ali po predhodnem dogovoru s predstavnico društva. Tekst in foto: Marija Šukalo Likovna dela na tematiko dvojine v različnih tehnikah so si obiskovalci z zanimanjem ogledali. Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 17 Šolstvo USPEH MLADIH MOZIRJANOV NA DRŽAVNEM SREČANJU MLADIH RAZISKOVALCEV Kolikokrat in kako ste si danes že umili roke? Zaradi epidemije covida-19 je bilo 54. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije v šolskem letu 2019/2020 nekajkrat prestavljeno. Avtorji nalog, ki so se uvrstile v drugi krog državnega tekmovanja, so se 14. in 15. septembra le uspeli zbrati na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer so se potegovali za zlata priznanja. Med udeleženci sta bila tudi devetošolec OS Mozirje Ali Ernecl in zdaj že srednješolec Gašper Repše z njuno na regijskem srečanju z zlatom nagrajeno raziskovalno nalogo Ali si osnovnošolci znajo umivati roke? PRVA MED PRVIMI Ali in Gašper sta svoj zagovor v zadnjih 24 urah morala prilagoditi nastali situaciji, kajti Gašper je zaradi okužbe v svojem razredu moral ostati v karanteni, zato je Alije-vo predstavitev spremljal preko vi-deokonference in nato na daljavo odgovarjal na strokovna vprašanja komisije. A fanta se nista predala in suvereno zmagala. Predsednica komisije je na podelitvi zlatih priznanj izjavila: »Vajina naloga je enostavno prva med prvimi. Bravo!« DOVOLJ JE EN DOTIK V povprečju se ljudje v tridesetih minutah dotaknemo več kot 300 različnih površin, kot so kljuke, telefoni, mize ... 2e zgolj en dotik pa je dovolj za širjenje bolezni, kot so prehlad, gripa in tudi covid-19. Pravilna higiena rok je torej ključnega pomena pri ohranjanju našega zdravja. RAZLOG ZA IZBIRO TEME OSEBNE IZKUŠNJE Razlog za izbiro naslova raziskovalne naloge izhaja iz osebnih izkušenj avtorjev, saj ju starši in stari starši stalno opozarjajo, naj si umi-jeta roke, ko prideta iz šole ali trgovine, s treninga oziroma pred in po jedi. Mlada raziskovalca sta odgovore na zastavljena vprašanja iskala pod mentorstvom učiteljice biologije in kemije mag. Tinkare Verbuč Rosenstein. »Bolj kot presenečena sem bila vesela, da sta si fanta za mentorico izbrala prav mene. To je zame potrditev, da učenci čutijo moje navdušenje nad naravoslovjem in kemijo in da mi zaupajo.« NALOGA BOLJ AKTUALNA OD PRIČAKOVANJ Temo oziroma naslov naloge sta izbrala že septembra 2019, torej še pred korona časom, a je še ved- beršek, ki je fantoma za delo odstopil svoj mikrobiološki laboratorij v Velenju, je o izbiri teme naloge povedal: »Naslov me ni presenetil, a bolj kot nad naslovom naloge sem v današnjih časih presenečen nad tem, da je sploh še kdo pripravljen ob vseh ostalih dejav- Sodelujoči pri izdelavi z zlatim priznanjem nagrajene naloge Ali si osnovnošolci znajo umivati roke? (z leve): somentor dr. Miha Avberšek, Ali Ernecl, Gašper Repše in mentorica mag. Tinkara Verbuč Rosenstein. (Foto: osebni arhiv Alija Ernecla) no aktualna. »Fanta sta že sama prinesla svojo raziskovalno idejo. Skupaj smo ugotovili, da je to pomembna tema, ki ji posvečamo vse premalo pozornosti. Nikakor pa nismo pričakovali, da bo naša raziskovalna naloga tako aktualna,« je še povedala mentorica. In kako je bilo delati z mladima raziskovalcema? »Alija in Gašperja učim že več let in ju dobro poznam, zato sem vedela, da se bosta dela lotila odgovorno in predano.« USPEH NE PRIDE SAM OD SEBE Kaj pomeni zlato priznanje na državnem tekmovanju Tinkari Verbuč Rosenstein? »Izjemno sem ponosna na fanta in res vesela, da je tudi komisija prepoznala, kako pomemben vložek sta prispevala s svojo raziskavo. Zlato priznanje je pika na i te raziskovalne naloge. Menim, da njuno delo najbolje opiše misel: »Uspeh ne pride sam od sebe, ampak je rezultat trdega dela.«« VELIKO DELA NA TERENU IN V LABORATORIJU Somentor naloge dr. Miha Av- nostih narediti še kaj takega, kot je raziskovalna naloga.« Mikrobiološka naloga je zahtevala veliko ur dela na terenu (jemanje vzor- cev) in v laboratoriju, skupaj okrog sto ur. PRIZNANJE JE POTRDITEV, DA DELAŠ PRAV »Če sem odkrit, je to do neke mere tudi zame nekakšna pohvala. Pri vsakem priznanju je namreč to neka potrditev, da delaš prav, ne smeš se pa pri tem ustaviti. Mnogo bolj mi je pomembno, da sta fanta doživela izkušnjo samostojnega dela, spoznala nove stvari, ki jih sicer ne bi mogla, da sta torej onadva od tega kaj odnesla. Dolgoročno bo to veliko več vredno kot nek list papirja. Je pa vsekakor super, če kdaj pa kdaj pride tudi kakšna pohvala,« je še povedal Avberšek. 58 ODSTOTKOV OTROK SI UMIVA ROKE MANJ KOT DESET SEKUND Za potrebe raziskovalne naloge sta združila več različnih metod dela: opazovanje, anketo, intervju in eksperimentalno delo. Z anketo sta ugotovila, da si več kot 58 odstotkov otrok roke umiva manj kot deset sekund, kar je potrdilo tudi opazovanje. »V tem času si rok nikakor ne moremo pravilno umiti,« je opozoril Gašper. »Priporočeni čas umivanja rok je 20 do 40 sekund, kar je toliko, kot če bi si med umivanjem rok dvak- C> O PRIDOBLJENIH IZKUŠNJAH IN ZLATEM PRIZNANJU Gašper Repše: »Zlato priznanje mi pomeni veliko, saj sem skupaj z Ali-jem v to nalogo vložil veliko časa, truda in napora. Lepo je, če je trud na koncu poplačan s tako visokim priznanjem. Pri nastajanju naloge me je pritegnil praktični del, saj sem vedel, da bo potrebnega veliko laboratorijskega dela. Z veseljem sem poskrbel tudi za razpredelnice in grafe, saj mi je področje računalništva blizu. Zanimivo, da se je ravno takrat, ko sva začela s pripravo naloge, na Kitajskem pojavil covid. Nisem si mislil, kakšne razsežnosti bo ta virus imel v družbi in da bo vplival tudi na sklepno dejanje najinega zagovora.« Ali Ernecl: »S prejetim zlatim priznanjem sva dobila potrditev, da sva delo resnično dobro opravila. Toda priznanje ni vse, osebno mi veliko pomeni tudi pridobljeno znanje, ki sva ga tekom dela dobila, tako na podlagi lastnih ugotovitev kot znanja, ki sta nama ga posredovala mentorja. Oba z Gašperjem sva športnika, ob vsakodnevnih treningih, on trenira košarko, jaz pa rokomet, ter številnih obšolskih dejavnostih sva morala resnično izkoristiti ves čas, ki nama je bil na voljo, pa če tudi je to pomenilo prihod domov bolj pozno zvečer. Na srečo sva precej dela lahko opravila kar v šoli ob pomoči učiteljice Tinkare. Odpovedati sva se morala tudi prostim vikendom in celo novoletnim praznikom, kajti dela za raziskovalno nalogo je bilo res veliko.« 18 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Šolstvo, Organizacije rat zamrmrali pesmico Vse najboljše,« je dodal Ali. POZABLJAMO NA NEVIDNO »UMAZANIJO« Za raziskovalca je bilo presenečenje, ko sta ugotovila, da si le 40 odstotkov učencev umije roke, ko pridejo domov iz šole. In da si mnogi roke umijejo po jedi, ko vidijo, da so umazane, mastne in jih to moti, ne umijejo pa si jih, preden sedejo k mizi. Očitno si večina umazanijo predstavlja le kot nekaj, kar je na naših rokah vidno, pozabimo pa na vse bakterije in viruse, ki so našim očem nevidni. POTREBUJEMO VEČ OSVEŠČANJA O POMENU UMIVANJA ROK Glede na to, da sta Ali Ernecl in Gašper Repše v raziskovalni pro- Z zlatom nagrajena raziskovalna naloga Ali si osnovnošolci znajo umivati roke? jekt zajela veliko število udeležencev (348 učencev OS Mozirje), se zavedata, da sta prišla do pomembnih rezultatov tudi za širšo slovensko javnost. Želita si, da bi bila njuna naloga opozorilo, da tako otroci kot odrasli potrebujemo več osveščanja o pomenu umivanja rok. Ali je to razložil na primeru razreda: »Dovolj je, da se telefona, na katerem je virus, dotaknete s prstom, nato pa primete kljuko učilnice, ki jo za vami primejo še drugi učenci. In potem zboli skoraj cel razred.« »Enako velja doma in v trgovini. Zato ne pozabite razku-ževati tudi vaših telefonov,« je dodal Gašper. Urška Ernecl MOZIRSKI GAJ DO DECEMBRA ZAPRL SVOJA VRATA Kolo pony z všečki odšlo v prave roke V mozirskem gaju je skozi poletje potekala nagradna igra z naslovom Zapelji me!, v okviru katere so se obiskovalci lahko zapeljali s kolesom pony. Ob tem so posneli fotografijo in jo objavili na fb profilu parka. Zmagovalec in s tem nov lastnik tega kolesa je bil izbran na podlagi števila všečkov, ki jih je fotografija zbrala. Slovesna podelitev nagrade lastnici največkrat všeč-kane fotografije je bila 10. oktobra. BOJ ZA VŠEČKE NAJBOLJ RAZVNET PROTI KONCU AKCIJE Kolo, s katerim se je preko poletja zapeljalo preko tisoč obiskovalcev, je prispevalo podjetje Turna d.o.o. iz Šoštanja, ki ima licenco za izdelavo teh koles. Boj za všeč-ke je potekal skozi vse poletje, najbolj pa se je razvnel tik pred koncem glasovanja. Zmagovalna fotografija je dobila preko 3.200 všečkov, pod njo pa se je zapisala Tanja Mijanovic iz Dutovelj. DIREKTOR PODJETJA TURNA PREDSTAVIL PONY Podelitev in s tem uraden zaključek nagradne igre je bila 10. oktobra. Dobitnica se je kolesa zelo razveselila. Prejela ga je iz rok direktorja podjetja Turna d.o.o. Vladimir-ja Pogača, ki je ob tem predstavil kolo. Slednje je vsestransko, za vse namene in vse starostne skupine. V Šoštanju ga izdelujejo iz najboljših sestavnih delov priznanih svetovnih proizvajalcev. Kolo je slovenska ikona, priljubljeno že od samega začetka izdelave v ljubljanskem podjetju Rog pred več kot šestimi lotna družina. Se najbolj dekleti, ki sta na fotografiji. Slednji sta se odločili tudi za humanitarno gesto. Ker imata doma gorsko kolo, ki sta ga prerastli, novega pa sta sedaj dobili, bosta starega podelili dru- Ponosni dobitnici novega kolesa z direktorjem podjetja Turna Vladimirjem Pogačem (desno) in predsednikom EHD Mozirski gaj Darkom Beletom desetletji. Podjetje Turna je zato z veseljem izkoristilo možnost nakupa licence in sedaj uspešno prodajajo ta izdelek na slovenskem in tudi drugih trgih. KOLO ZA DVOJNO VESELJE Dobitnica je ob prejemu nagrade povedala, da jo bo koristila ce- žini, ki si ga ne more privoščiti. S tem sta pokazali, da je nagrada res prišla v prave roke. V PARKU LETOS DOBRIH 20.000 OBISKOVALCEV Ob podelitvi se je zbranim za sodelovanje zahvalil tudi predsednik Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj Darko Bele. Predstavil je razmere, s katerimi se park srečuje v korona krizi. Najtežje je bilo v času prvomajskih praznikov, ko so cvetove odprli tulipani, park pa je moral biti zaprt. Kljub temu se je po zmerni umiritvi razmer stanje izboljšalo, skozi park pa se je preko pole- Preko 3.200 všečkov je dobila zmagovalna fotografija. tja sprehodilo dobrih 20.000 obiskovalcev. Slednji so bili predvsem domači gostje, saj tujcev letos praktično ni bilo. BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE ŽE 4. DECEMBRA Park je z 11. oktobrom zaprl svoja vrata. Optimistično pa se v njem lotevajo nove akcije, priprave že pete Božične bajke Slovenije. Slednja je bila doslej velik uspeh, saj v času decembrske razstave park obišče še enkrat toliko obiskovalcev kot prej skozi celotno sezono. Bele je povedal, da se bo razstava pisanih lučk letos odprla že 4. decembra, z upanjem, da se bodo ljudje čim bolj z obiskom razporedili skozi ves december. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 19 Ljudje in dogodki, Šport PREDSTAVITEV KIPARJENJA Z MOTORNO ZAGO Jernej Verbuč vihtel orodje pred obiskovalci parka V Mozirskem gaju se je 10. oktobra odvijal prav poseben dogodek. Na travniku nasproti poročnega paviljona je Šmihelčan Jernej Verbuč vihtel motorno žago in iz velikega kosa hrastovega debla osvobajal vanj ujete živali. Jernej se je pred leti odločil, da kiparjenje z motorno žago ne bo le njegov hobi, ampak tudi poklic. Že dolga leta namreč s svojimi izdelki razveseljuje vse, ki jih vidijo. Izpod njegovih rok nastajajo izdelki po željah in naročilih strank in tudi taki bolj za dušo. Jernej ob pogledu na kos lesa vidi, kaj se v njem skriva. Potem potrebuje le še motorno žago, s katero videno osvobodi lesenih spon. Talent nadgrajuje s prakso, zato mu ni težko izdelati česarkoli. Največ se ukvarja z izdelavo živali, pri katerih pazi na vsak detajl in njegovo skrbno ter čim bolj avtentično izdelavo. V Mozirskem gaju se je lotil izdelave stola, a ne običajnega. Levo in desno so se od sedala iz lesa pojavljale vedno nove in nove podobe živali. Njegovo delo so otroci spremljali z nasmehi, odrasli obiskovalci pa z začudenjem in vprašanji, kako mu to uspe. Občudovanje so požele tudi njegove ostale lesene skulpture, ki so bile postavljene širom parka. V popestritev sprehodu skozi Gaj, ki se je odel v jesenske barve. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Jernej Verbuč je pred občudujočimi očmi obiskovalcev Mozirskega gaja izdelal stol s skulpturami živali. ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Ekipa članic v novo sezono z novim trenerjem Za odbojkarice mozirskega kluba se je začela nova sezona v 1. B članski ligi za ženske. Z manjšimi spremembami v ekipi in novim trenerjem Matijem Petričem se bodo borile ne le za obstanek, ampak za mesta v zgornji polovici lestvice. Upajo tudi, da bo kljub izrednim razmeram tekmovanje potekalo po koledarju in da bo speljano do konca, kar se v pretekli sezoni ni zgodilo. TRENERSKO MESTO PREVZEL MATIJA PETRIČ Zaradi menjave parketa v Športni dvorani Mozirje, ki je matična dvorana kluba, so dekleta s treningi pričela šele v začetku septembra. Svojo pripravljenost so že pokazale na parih trening tekmah. Petrič je nekdanji igralec, po desetih letih znotraj igralne površine pa se je prestavil za zunanjo črto. Trener predvsem klubov po Ljubljani je že 16 let. Pred dvema letoma je že bil v kontaktu z vodstvom Mozirjank, a takrat časovno niso prišli skupaj. Sedaj jim je to uspelo in z veseljem je prevzel trenersko funkcijo. In kaj si želi z novimi igralkami doseči? »Zadeve v Mozirju so zelo stabilne, vse je urejeno. V odbojkarskih krogih se dobro ve, kaj človek tu lahko dobi in kaj lahko pričakuješ. Ne gredo preko svojih meja. Želim si, da bi ekipa na vsakem treningu napredovala, da damo na vsaki tekmi od sebe maksimum in to nam mora na lestvici prinesti položaj od sredine navzgor,« je povedal. SEZONO OTVORILE S PORAZOM Minulo soboto so dekleta stopila na parket v Kamniku, kjer so jih čakale favorizirane domačinke. V okviru prvega kroga lige v novi sezo- ni so domače igralke pokazale svoje kvalitete in dvomov o zmagovalcu ni bilo od začetka do konca tekme. Mozirjanke so se sicer dobro upirale, a samo v prvem nizu, kjer so domačinkam odvzele 20 točk. V drugem so jih dosegle 14, v tretjem pa še samo 11. To soboto bodo Mozirjanke odigrale tekmo doma, proti igralkam iz Murske Sobote. S TEKMOVANJI PRIČELE TUDI MLAJŠE SELEKCIJE Prve so se v kvalifikacije in lov na prvo ligo podale starejše deklice. Doslej so odigra- le dva turnirja izmed treh in na štirih tekmah zabeležile tri zmage. Zadnji preizkus in veliko možnosti, da ostanejo na prvem mestu v skupini, kjer so sedaj, jih čaka na domačem parketu že to soboto. Prvi turnir so preteklo nedeljo odigrale ka-detinje. V Braslovčah so vknjižile dva poraza, možnost boljšega izkupička pa so dekleta hotele izkoristiti to nedeljo v domači dvorani. Zaradi dveh covid pozitivnih igralk v ekipi iz Slovenske Bistrice pa je bil turnir prestavljen. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Ekipa članic OK Mozirje v sezoni 2020/21 s trenerjem Matijem Petričem 20 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Šport SVETOVNI POKAL V SPUSTU Z GORSKIMI KOLESI Hrastnikova na Mariborskem Pohorju peta in šesta Na Mariborskem Pohorju sta bili pretekli konec tedna na sporedu kar dve tekmi za svetovni pokal v spustu z gorskimi kolesi. Se-stindvajsetletna Monika Hrastnik, državna prvakinja v spustu z gorskimi kolesi, ki je na svetovnem prvenstvu v Leogangu v Avstriji osvojila bronasto kolajno v spustu, je na obeh tekmah na Pohorju odpeljala dobro, dosegla je peto in šesto mesto. PRVI TEKMI TE SEZONE Zaradi pandemije sta bili ti dve tekmi sploh prvi v letošnji sezoni svetovnega pokala. »Zadovoljna SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Monika Hrastnik je obe tekmi na Mariborskem Pohorju odpeljala dobro. sem, na progi je bilo divje, naredila sem kar nekaj napak. Spodaj sem skoraj padla, a sem se rešila in nato spet padla. Nisem se mogla pripeti, kar mi je vzelo še nekaj časa. Vseeno sem zadovoljna s časom, bila bi kar visoko, če ne bi prišlo do padca,« je po prvi tekmi za Radio Slovenija dejala najboljša slovenska tekmovalka v spustu. Hrastnikova dirka za francosko ekipo Dorval AM, katere članica je že drugo leto. S kolesarstvom se je začela ukvarjati leta 2015, ko je začela trenirati spust. ŠMS Robnikova na prvi tekmi sezone odstopila Na uvodni tekmi svetovnega pokala v smučanju v avstrijskem So-eldnu je v veleslalomu nastopila tudi Tina Robnik. Prvo vožnjo je odpeljala odločno in imela vse možnosti za odličen rezultat, saj je bila dvanajsta. Napad v drugi vožnji se ji ni obrestoval, saj je v strmini odstopila. Po tekmi je povedala. »Skoda teh napak v drugem teku, da sem potem odstopila. V nekaterih de- SSK LJUBNO OB SAVINJI BTC lih sem našla tiste prave občutke, v nekaterih pa še ne in sem razočarana zaradi odstopa. Pozitivno bom šla naprej na naslednje treninge in se poskušala spraviti v boljšo formo.« ŠMS Tina Robnik je po obetavnem prvem nastopu v drugem teku odstopila Jan Bombek in prva ekipa državni prvaki med mladinci Ljubno ob Savinji je pretekli konec tedna gostilo mladinsko državno prvenstvo v smučarskih skokih do 20 let. Tekmovanje na domačem terenu se je odlično končalo za skakalce in skakalko SSK Ljubno ob Savinji BTC. Državni prvak je postal Jan Bombek, 2. mesto je osvojil Žak Mogel, 3. mesto Jernej Presečnik. Na 9. mesto se je uvrstil Gorazd Završnik, 13. Karlo Vodušek, 26. Lenart Presečnik in 29. mesto Luka Robnik. Ekipno je 1. mesto in naslov ekipnih državnih prvakov osvojila ekipa SSK Ljubno ob Savinji BTC 1, 5. mesto je osvojila druga ljubenska ekipa. ODLIČNA NIKA KRAŠOVIC Med mladinkami do 20 let je odlično 6. mesto osvojila Nika Krašovic, dan kasneje pa je med mladinkami do 18 let dosegla četrto mesto. Nika je v ponedeljek praznovala 15. rojstni dan in je velik ženski up v skakalni ekipi Ljubnega. ŠMS, foto: MS Stopničke so bile zasedene s tekmovalci ljubenskega kluba - državnim prvakom Janom Bombekom, Žakom Moglom in Jernejem Presečnikom. Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 21 Šport, Pisma bralcev, Oglasi ZAKLJUČEK STRELSKIH TEKMOVANJ Ivan Rihter sezono zaključil z zmago Strelsko društvo Gornji Grad je 10. oktobra na strelišču Lovske družine Gornji Grad Zagradišče organiziralo zadnje strelsko tekmovanje v letošnjem letu. Tekmovalci so streljali z malokalibrsko puško na 100 metrov sede, z mize, po pet nabojev za preizkus in deset za oceno v tarčo 50 x 50 cm. Udeležba je bila skromna, rezultati pa zelo izenačeni. Zmagal je Ivan Rihter (91 krogov) pred Petrom Bezovškom (90) in Borutom Kolarjem (87). Ob tej priliki so podelili tudi priznanja strelcem, ki jih prej niso prejeli, in s tem zaključili sezono . Janez Kolar Drugouvrščeni Peter Bezovšek (z leve), zmagovalec Ivan Rihter in tretjeuvrščeni Kolar Borut (foto: N. Kreinz) Prisilno parc Kot eden od prizadetih lastnikov parcel, si jemljem pravico, da po-komentiram članek objavljen v SN z dne 16.10.2020 v zvezi s parcelacijo v Lučah. V članku je govora o razlastitvi lastnikov parcel, kar je seveda najbolj moteče. Ne more biti kaj prida župana, ki mu v 21. stoletju ni mar za lastne občane, ki jih v vseh letih trajanja postopkov ni niti enkrat vprašal za mnenje o trasi obvoznice. Ciril, gotovo ne veš ali pa morda samo nočeš vedeti, da so še danes skregane družine med seboj zaradi nacionalizacije po drugi sve- icija v Lučah tovni vojni in si misliš, da boš lahko Lučanom, svojim sokrajanom, vzel zemljo brez posledic. Zgodovina se očitno ponavlja. Lastniki zemljišč smo postali črne ovce občine, ne glede na to, da se borimo in se še bomo borili z vsemi dopustnimi sredstvi za svojo zemljo. Občani, ki nas vidijo kot »špil-frderberje« naj se postavijo v našo kožo. Najslabše pri vsemu je to, da z določenim projektom želiš ustreči določenim posameznikom, s tem pa povzročiš nove krivice drugi skupini občanov, ki pa so za tebe očitno drugorazredni. Brez kančka vesti venomer ponavljaš, da je to edina optimalna rešitev, nakljub vsaj dvema alternativama, vse skupaj za rešitev problema 700 vozil povprečnega dnevnega prometa skozi Luče (normativ DRSI za obvoznico je 10.000), po drugi strani pa totalni zaplet prometnih tokov po predvideni izgradnji obvoznice (promet iz Podvolovljeka, avtobusni promet). Alternativa za tebe ni možna, ker vseskozi poudarjaš, da bi to preveč oddaljilo izvedbo projekta. Ampak pozabljaš, da si že osemnajst let župan in vedno ti je bila prioriteta obvoznica. Od fa-moznega referenduma je tudi že več kot šest let, zato se mi res zdi neverjetno, da ne bi bilo v tem času možno opraviti revizijo projekta in doseči dogovor, ki bi nas Lučane združil, ne pa povzročil sovraštvo, kot se sedaj dogaja. Naši, torej tudi tvoji predniki so z muko navozili na traso »tvoje« obvoznice zemljo in uredili obdelovalne, za Luče praktično sa-mooskrbne parcele, ki bi jih ti rad brez kančka slabe vesti uničil. Nikar se ne sklicuj na posvetovalni referendum, za katerega si pridobil mnenje pravne institucije, ki si ga mastno plačal z davkoplače-valskim denarjem, nisi pa zraven priložil vseh dokumentov, ki bi bistveno vplivali na odločitev. (Predhodni zapisniki občinskih svetov), gladko pa si ignoriral mnenje državne službe za lokalno samoupravo, ki ga je pridobil eden od občinskih svetnikov, ki je govorilo, da je posvetovalni referendum protizakonit. V članku je tudi navedeno, da so občani že večkrat z izvolitvijo tebe kot župana, posredno potrdili traso obvoznice. S tem si tudi ti 22 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 posredno priznal, da je občina ves čas aktivni deležnik pri problematiki obvoznice, čeravno vedno poudarjaš, da je projekt v rokah države in da nimaš mandata se v to vmešavati. Sem prepričan, da si si vsakokratni županski mandat, kot večina slovenskih županov, posredno kupil z asfaltiranjem občinskih cest do praktično vsake hiše v občini. Ampak, da se razumemo, nič nimam proti temu in prav je tako, če je to bila prioriteta. Moteče pa je to, da večina občanov izjavlja, da je to storil župan, kot da je to tvoj denar, v bistvu pa si v vseh svojih mandatih razpolagal z lepim kupčkom davkoplačevalskega denarja. Denar, ki ga z dodano vrednostjo ustvarja realni sektor, kar je tebi tuje, saj si celo delovno dobo prisesan na državne jasli. Ne nazadnje pa še tole. Če bi bil tako visoko čislan župan, bi se sprehodil po vasi z ponosno visoko dvignjeno glavo, ne pa da deluješ kot človek s slabo vestjo, ki jo zagotovo imaš, se izogibaš posameznih občanov, če pa že katerega od teh slučajno srečaš pa uprizoriš »virtualni« telefonski pogovor. Skoda, saj imaš vse kompe-tence, da bi združeval občane lepe majhne občine. Toda v 18 letih nisi imel poguma sklicati niti enega zbora občanov. Edino za kar si skliceval občane, so bile predstavitve projektov, kjer smo bili občani postavljeni pred izvršeno dejstvo (končani projekti, izdano gradbeno dovoljenje), brez možnosti predhodnega sodelovanja, razen seveda peščice tvojih podanikov. Rajko Prepadnik Luče 60 3334 Luče Pogrebna služba - cvetličarna w M ORANA Tel: 03 7000 640 9 GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115 www. m Or ariJ.ii t-mail: irtfü(SimcirarTa.ji Aleksander SleljluvW PQSWTfli SREDYFTA V ZHAKU KAiHStNA 5MIV EL-. : L L? Kl!. J IML min AMli1*! KJPJUU!^ (KÜEDtiJE (WCljE ■OLiLiCi:/. f iMFfc.", UARiJA «LIN5KJ iL ES a wu una SAHItA «XAlilf mnii UHUl-U1. IKASMOU NfiiW* KRÜCdJ H- L Li L" SLJMET zqoogui- ?RfVOKK ¿\_EVfMOV IK- nRAjfi: (IflCHiiL; HDUSHIA1.I LETAISKI TCMÖft □ OSA'tSK. ZG000-VWAft M iSWAJLIij ÜELIÜRAL. -;"BO. i'Hitfr Kl MMJAMJ1 l'LMO USTAHtJU \ ¡SSifHjE ¿JVLSKLV PC- RA2DF ■ FS.-rWA, HI.EKU LITVI (TIPALNI* SEvEflNft iVEiA IZRAEL! Lj [Conrad Polier j: UOKfiiDA ■ im= (Jvsn anl.fnih [»krajin n=:reiinf* Grr s S)AMEN - masto na Kilajskem; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno]: ÜPTANTKA, PREPOROD. LES. SAMO. MORTENSEN, VETO, DIANA, KRALJiČ, KLIC, TJ, RATjNG, ABC LA MI :ZiS, G AL AN IRA, ŽP. TROMQ. TGPLAR. ELIJA, AEROBIONT, VELE JADRO, REE JE, OTO, ALOST, VRZEL KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 25 Mali oglasi, Oglasi ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodamo prašiče, težke od 120 do 170 kg; gsm 031/832-520. Prodam teličko rj, staro 10 mesecev, pašno; gsm 041/216-481. Oslico, staro 3 l, 1. brejo, prodam ali menjam za pašno telico, mesni tip, 150 kg, Ljubno; gsm 041/783-548. Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam meso telice, eko. Zakol v novembru; gsm 041/324-377. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520 Prodam 2 pretočni cisterni 3.000 l (rotex); gsm 041/279-052. Prodam kovinski sod 150 l in plastično kad 200 l - Mozirje; gsm 031/823-956. Prodam krmni krompir in korenje; gsm 041/696-802. Prodam suha, cepljena drva; gsm 031/698-055. Prodam rdeče, rumeno korenje, zelje, česen, vse z ekološkim certifikatom; gsm 051/825-988. Prodam suha, cepljena, meterska drva, možen razrez in prevoz; gsm 031/296-012. Gume zimske kleber krisalp HP2 M+S 185/70 R14, profil 7 mm, na platiščih, vse v odličnem stanju, ustrezno za opel corsa; gsm 031/643-377. Prodam gorilnik in zalogovnik s polžem za kurjenje s peleti, odlično ohranjen, deloval samo eno sezono; gsm 041/665-178. ◊ SIVILJSTVO ZANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. Prodam opel meriva, 1.4, l. 2006, siran, možna tudi menjava; gsm prevoženih 156.000 km, cena po 040/684-238. DRUGO - PRODAM VOZILA - PRODAM Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Traktor tomo vinkovič tv 730, 30 KM, 4x4, l. 1978, prodam za 2.200 eur; gsm 031/554-500. dogovoru; gsm 041/764-290. Prodam mercedes benz vito 122, avtomatik, 5 sedežev, tovorno vozilo, l. 5/2014, 193.000 km, servi- Landini powerfarm 95 klina, kompresor, polovičke, 2006, 6.200 ur, original stanje, 16.790 eur; gsm 051/707-097. 26 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 Ljudje in dogodki SADNA JESEN V PRIMOŽU PRI LJUBNEM Pri Jošku in Joži Pustolemšek raste preko 200 sadnih dreves V teh dneh bi člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje že izvedli razstavo sadja, ki jo pripravljajo na dve leti. Tudi to je preprečil nov val okužb s covidom-19. Tako je v eni boljših sadnih letin izostala prireditev, ki poveže tako člane društva kot številne sodelujoče in veliko obiskovalcev. Obiskali smo posestnika velikega sadovnjaka z avtohtonim nasadom jablan, hrušk in koščičarjev, Joška Pustoslemška - Fr-gela v Primožu pri Ljubnem. kot 80 jablan, okrog 50 hrušk, ostalo je »kšičo-na« (koščičarjev). V sadovnjaku pasemo, saj v teh strminah svet ni za kaj drugega.« Joško pridelek sadja delno shrani za dom in veliko ponudi v obiranje drugim. Iz kakovostnega sadja preša za tolkec, sok ali skuha šnops. VEDNO PRIPRAVLJEN SODELOVATI S SADJARJI V DOLINI »Rad pa odstopim različne, posebne stare sorte sadja za naše sadjarske razstave v Mo- Zgodovinar, zbiratelj in raziskovalec starih razglednic Maksimiljan Košir nam je poslal foto razglednico s pripisom, da prikazuje sokolsko skupino z učiteljem Ludovikom Rošem. Nahajajo se pred vhodom v cerkev sv. Kancijana na Rečici ob Savinji, kjer je videti napis Ta hiša je bož- Joško in mati Joža sta povedala, da so obnovili streho in fasado na več kot sto let stari hiši. NE VRHUNSKA, A ZELO DOBRA LETINA SADJA Izvedeli smo, da je letošnja sadjarska bera po dolini in širše precej boljša od lanskoletne. Pri Pustoslemšku je sadno drevje obrodilo dobro do zelo dobro. Joško in mati Joža, ki živita na višinski kmetiji, sta povedala, da je bilo vremensko zelo spremenljivo leto in letina nepredvidljiva. Ukvarjali so se tudi z obnovo strehe in fasade na več kot sto let stari hiši, a za dela v gozdu in sadovnjaku je bilo časa še vedno dovolj. »Čez leto prav veliko ne moreš storiti, lahko le opazuješ, kaj bo prineslo. Zelo spremenljiva vremenska obdobja pač niso koristila kvaliteti pridelka na kmetiji in v sadovnjaku. Po spomladanskih nujnih delih in jesenskem čiščenju v sadnem vrtu smo lahko le čakali, kaj bo,« je povedal Joško. PRI EKOLOŠKI PRIDELAVI SADJA SE MORA VSE POKLOPITI Mama Joža je spomnila, »da sta bila pri Frge-lovih podjetna že dva gospodarja, Joškov stari oče, njegov oče, moj mož in tega se je nalezel tudi sin. Prva dva sta sadila, cepila takrat številne različne sadne sorte, s širjenjem sadovnjaka in z vzgojo starih in novih sadnih vrst pa sta imela zares posebno veselje. Tako še danes pri nas raste okrog 200 sadnih dreves, od tega več Joško Pustoslemšek pobira sadove svojih dveh prednikov. zirju. To mi je res v veliko veselje, saj to spodbuja k ohranjanju tradicionalnega sadjarstva in posebnih sadnih sort. Ni lepšega, kot je pridelati zdravo sadje, saj pravijo, da je vzgojeno po starem, neškropljeno, vir zdravja!« je zaključil Joško. Tekst in foto: Jože Miklavc Iščemo stare fotografije ja z letnico 1887. Morda je bil učitelj v sorodu z Franjem Rošom, pisateljem in dramatikom. Na razglednici sta sliki Miroslava Tyrša in Petra II, v sredini pa verjetno slika Rečice. Na drugi strani je ročni zapis: tebi učitelj Ludovik Roš. 2al je bila šolska kronika med vojno uničena. Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2020 27 NOVA SKODA OCTAVIA SI M PLY CLEVER PSC PRAPROTNIK Šaleška 15, Velenje, tel?03 898 32 20 (iflni^n.rsít-! íjoíiv^ h iguijdp, - .1,9 nO^yn i. > II-91 uftttn SBBsiui STOfP EURO iji&flgplttna emts^s dusilgsvtfi cttSuftl? ;•■ D.O.It' -0,0291 efkni."i- ;<■: Q.OCöJfc- ". I. : hfl 5lev*Jtfckft' 2 -1 -Ú.C-1 > i:n ügl|4o>c! povl4anim kjor^ wUradläfn (HftöHfmegi cjora iJUgev TV hPM icdu^+ic; ¡oki'd;.