avgust J? T Sv. Rok J' S Hijacint 18 C Helena g 19 P Ludovik + Bernard ti N llT^pobinkT- " £ Simforijan 23 T Filip Benicij -4 h Jernej 25 C Lidvik. kralji P Genezij + Jožef Kal 28N]2. pobink— 30 5 81 S Eajmund SLOVENEC Vim SLOVENSKI UST S 'AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico. — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOU. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. [(Official Organ of. four, Slovenian Organizational ŠTEV. (NO.) 160. CHICAGO, ILL., PETEK, 19. AUGUSTA — FRI DAY, AUGUST 19, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Državni tajnik Hull opozoril svet, da bo propadla civilizacija, ako se ne bo nehala uporabljati brutalna sila. — Svet se pogreza v zmedo in preziranje zakonov. — Neugodni odmevi na govor iz militarističnih držav. državni se da Washington, D. C. — Iz odmevov in komentarjev, ki se ShsiJ° iz različnih delov sveta 0 8'0vcru, ki ga je imel zadnji frek zvečer ameriški Jinik, Cordell Hull, sk epafr da je ta govor užival sPlosn0 pozornost; iz istih komentarjev pa s'e razvidi tudi, JJa bodo imele Hullove idealne ,.®s'ede kaj malo vpliva na mi-'Jaristične države, katerim so e v prvi vrsti namenjene, namreč na Nemčijo, Italijo in "aPonsko, dasi ni Hull nobene 1j0 'menu om'enil. ^Glavna vsebina Hullovega ^ovora je obstojala iz svarila -et, da bo civilzacija pro ;a> ako se ne bo napravil fnec sedanji mednarodni ^niedi in anarhiji ter brutalni ^ Edini program, ki bi mo-svet, je p o vda ril U! je program za pospeše- z\ PREMEMBA V ŠPANSKIVLADI Negrin sestavil novo vlado, v kateri so skoraj isti člani. Barcelora, Španija. — Po kratki krizi, katera je nastopila v španski vladi, je dosedanji min. predsednik Negrin v sredo zjutraj sestavil novo vlado. V njej je Negrin še v naprej obdržal obe mesti, namreč min. predsednika in obrambnega ministra, in tudi ostali člani so o-stali isti, izvzemši enega novega baskovskega in enega katalonskega ministra. Načelo vlade, kakor ga je objavil Negrin, ostane isto kot doslej, namreč odpor proti nacijonalistom do konca. anje miru, ki je bil sprejet na PanameriŠki konferenci, vršeči ® v Buenos Aires leta 1936, in Dvornik je pozval svet, naj se . 116 za tem načrtom in ga uve-Ja4*avse države. ial h ŽaI,°St °Pazujemo," j6 de-^ UH, "kako razpada svetov-jj , Zgra^ba zakona in reda in nasY ^ aasprotno z vrtoglavo W ICo zameta vaj o načela, na ni ,icnh' red sloni- Redni in mir" ga laCiln in metoda mednarodne-se J'e morala v risti^ J'ih umakniti milita-ni g-p1 agresivnosti in oborože- ie na VG0V0rnik nato P°drobne-vPad am' srno cTanes Priča držav"1 V 0zeml.ia neodvisnih stavi ' r.azbiJ'ailju zakonito vpo-bitviJ^lh vlad in nasilni ugra-nih G(,°'s.lej' samostojnih politič-se v ;1J|!C- Dalje vidimo, kako Veznost obsegu krši.i° ob" splošj^1 in preziranje Har0cj ° spre3*etih principov med-porav l6ga Zakona. Ako se bo lo 2 0l,aVan'ie sporov nadaljeva-Sr©dstv"ZJ-em namesto z mirnimi Prezir^ ako se nc bo nehalo Potenidn',e Pravil moralnosti, ženi tlJe Zagrozil Hull- »o ogro- 1 , Prog^n ?Še civilizacije" °nfere ' ga -ie sprejela ki ga ■ nca v Buenos Aires in tu v ^ Z(,aj Hull predložil sve-točke! n®Jem, obsega sledeče kot pod]6 ka Preureditev IZREDEN ŽIVALSKI INSTINKT Chicago, 111. — J. Harry Louden in njegova žena v*esta povedati nenavadno storijo, ki jasno priča o izrednem instinktu nekaterih živali. Ta zakonski par se je koncem maja mudil v neki kempi pri St. Joseph, Mich., in našel tamkaj mladega kanarčka z zlomljeno perutnice ter ga vzel v o-skrbo, da je ptiček ozdravel. Nekega dne, ko sta se sprehajala s tem ptičem, pa prileti k njima par starejših kanarčkov in, divje pojoč, kroži okrog ranjenega mladiča; brez dvoma so bili to starši. Ta dogodek sta Mr. in Mrs, Louden že skoraj pozabila, ko se je te dni pripetilo nekaj znatno bolj nenavadnega. Ozdravelega mladiča sta imela v svojpm stanovanju na 6,538 Lakewood. ave., toda zadnji teden zapazita zunaj pred oknom isti par kanarčkov, zopet živahno »pojoč. Okno sta odprla in, dočim je boječa samica ostala zunaj na drevesu, je pa samec korajžno zletel v sobo k mladiču. Je si-^er zopet odletel, toda povra-ča se k njemu vsak dan. Tako t ta ptiča našla svojega mladi- napetost na češkem ČeJki N amci vlade. zavrnili predlog Praga, Čehoslovaška. — Položaj na Češkem je nenadoma postal izredno resen in odnoša-ji med čehoslo vaško vlado in nemško nazijsko manjšino so postali bolj napeti kakor kdaj doslej,ko so zastopniki te manjšine to sredo objavili, da zavračajo predloge, ki jih je stavila vlada v svrho poravnave spora. Ta položaj da sklepati, da bo posredovanje Angleža Runci-mana bržkone brezuspešno. Nemški poslanec Kundt je namreč zadnji torek zvečer konferi-ral z Runcimanom in ga opozoril, naj nemudoma prične posredovati, češ, da se mu bo dalo le malo časa, predno se pogajanja sploh ne ukinejo. -o- CORRIGAN PRIDE V CHICAGO Chicago, 111. — To soboto bo imela Chicago častnega gosta, namreč 1'etalca Douglasa Corrigana, katerega bo imelo občinstvo priliko pozdraviti v Soldiers Field ob veliki muzi-kalni prireditvi. Letalec, kakor znano, se je proslavil s svojim nedavnim poletom preko Atlantika, iz Brooklyna na Irsko, ki ga je napravil z nekim starim letalom in brez vsake napovedi. Kakor pravi, je ta polet napravil pomotoma, češ, da je imel namen iti proti zapadli v Kalifornijo, toda jija p^eš, ako bi se bila bila * naČelih ravnala, t* ullt: «a JaPon jo je povzročal zaklad, ko ga v svoji hiši. ča, a __ 1.75 PoSSflta^k" številka____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in AmerUm, Established lt»L h Issued daily, except Sunday Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year--- For half a year . ... For three months -$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year __$6.00 For half a year-—_ 3.00 For three months ■ 1-75 Single copy--3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under thj Act of March 3. 1879. Od komunizma do stalinizma Do danes je Rusija ostala uganka. Pičle in dostikrat nepotrjene so vesti, prihajajoče k nam po tej ali oni poti, često se nahajajo v njih kričeča protislovja in še nejasnosti, posebno če se skuša Rusija meriti z merami zapadno- po dvajsetletnem poizkuševanju Rusija svoj komunizem širših plasteh ruskega ljudstva velik ugled in dobro ime. Pisatelju so med štirimi očmi visoki funkcionarji sovjetske države zatrjevali svoje občudovanje za Hitlerjevo Nemčijo. Nemška delavnost, točnost in temeljitost so med Rusi še danes najboljše zapisane. Za Francijo, ki je z Rusijo povezana s prijateljsko pogodbo, imajo sovjeti samo toliko zanimanja, v kolikor se zamorejo posluževati njene ljudske fronte kot svojega političnega sredstva. Ne smemo nikakor pozabiti in prezreti, pravi Thomas, da sta veljali Francija in Anglija skozi desetletja za najznačilnejši zastopnici evropskega kapitalizma. Z občudovanjem zrejo Rusi na razvoj ameriške tehnike in industrije in so pokorni učenci ameriškega racionalizma in tehni-cizma. Bilanca kulturnega življenja v sovjetski državi je po pisateljevem mnenju sila revna. Kjerkoli so sovjeti skušali upreči umetnost, bodisi sedaj slikarstvo ali slovstvo, godbo ali kiparstvo, v komunistični voz in jo ponižati v deklo režima, jim je spodletelo. Rusija je dokaz, da se more zdrava umetnost razviti samo v svobodni, samo po zakonih človečanstva in nravnosti narekovani tekmi za lepim in vzvišenim. Sarno na stavbenem polju beleži Rusija znatnejše uspehe. 2ivi utis, kakor da bo silni, plodo-viti ruski duh prejkoslej zdrobil okove, v katere ga je upregla stranka, ki je umetnost pojmovala samo kot svoje propagandno sredstvo. Na polju znanosti so vidnejši sadovi v področju, kjer so merodajni vojaški, politični ali propagandistični vidiki. Avtor imenovane knjižice prihaja do zaključka, da je evropske kulture in civilizacije. Sloveč slovanski filozof, ki mu je Rusija njegova domovina, govori o ruski sfingi, katere pravi obraz je skrit za masko, neprodorno in brezizrazno. Zadnjih skrivnosti tega, kar se dogaja v 20. stoletju v tako svojevrstnem, tajinstvene duše polnem ruskem ljudstvu na brezmejni in brezkončni ruski zemlji, ne bo Evropa dognala nikdar, kajti človeška govorica še nima primernih izrazov za najgloblje in najbolj skrito življenje človeka, ki ostane kljub dušeslovju in modroslovju končno vendarle — uganka. Uganka, katero zamore razrešiti šele onostranstvo. Vsikdar pa so bile uganke mikavne. V Švici je nedavno izšla brošurica o Rusiji. "Še vedno noč nad Rusijo" je njen naslov, pisec pa ji je Nemec, ki je vrsto let deloval med sovjeti. Pisatelj, ki se skriva pod imenom- "Taul Thomas", opisuje ruski razvoj zadnjih let in pri tem poudarja, da skuša gledati Rusijo z docela nepristranskim pogledom. Glavna misel njegovega dela je, da se v Rusiji ne sme več govoriti o boljševizmu, ki ie sa- pih je že zacelc P° malem ru- meneti; ne bo dolgo, ko bodo začele ob jutrih moriti slane skem nacionalizmu. Sedanji ustroj Rusije naziva pisatelj nasilno vojaško diktaturo. Ruska vojska se nahaja na višku. Njena organizacija ni v ničemer zrahljana, na kar bi se dalo eventualno sklepati iz usmrtitve tolikih generalov in drugih častnikov. Rdeča armada, pravi Thomas, ie enotna in složna in je svojo, enotnost in složnost ohranila do današnjega dneva. Usmraeni maršal Tuhačevski, katerega so drugod nazivali rdečega Napoleona, med ruskim ljudstvom in vojaštvom ni bil ne dovolj poznan in še manj priljubljen. Vedno je ostajal v ozadju. Ljubljenca vojaštva in ljudstva sta predvsem maršal Vorošilov in general Bliicher. Rdeča armada razpolaga z zelo številnim, dobro discipliniranim častniškim štabom, ki uživa poleg tehničnih strokovnjakov v družabnem življenju velike prednosti. Častniki rdeče armade, vojaški inženjerji in slični tehnični strokovnjaki so poseben sloj zase in le malo razlikujejo od meščanskega sloja drugih držav. Skrbna in stroga je izbira mladih častnikov, ki morajo biti n. pr. nealkoholiki in odporni napram sličnim drugim strastem. Tako tvori, zaključuje pisatelj poglavje o sovjetski armadi, rdeča vojska v razrvani in v silnem trenju se nahajajoči državi važno izjemo in bi znala nekega dne uveljaviti "azijatski fašizem". Stalin sam je komunistični program zapustil, četudi na zunaj vzdržuje videz komunistične uprave. Nedavno sta bila v Moskvi aretirana dva pravnika, ker sta v predavanjih, namenjenih visokošolcem, zagovarjala marksi- s|0w"enCg "n „ stična načela. Poučili so ju, da je sedanji sovjetski režim f]o po KVojih že davno zapustil Marksa in njegov nauk. Posebno težko stališče ima komunistična stranka, ki mora na zunaj ostajati zvesta svojim vzorom že zaradi svojega podtalnega delovanja v ostalem svetu, v državi sami pa ji preti nevarnost, da postane v očigled hitremu razvoju naravnost nazadnjaška in reakcionarna. Ruska zunanja politika je postala pod Stalinom, piše Thomas dobesedno, sredstvo generalnega vojaškega štaba in služi čisto nacionalnim, veleruskim, imperialističnim ciljem, s čimer hoče rdeča armada obnoviti nekdanjo veliko Rusijo. Moskva se je že davno sprijaznila s tem, da ne bo nikdar zrahljala in sebi podredila ostalih evropskih držav. Že leta 1936 so sovjetski politiki spoznali, da se je poizkus ljudske fronte v Franciji ponesrečil. Malo jx>všeči je sovjetom španski spor in nesrečna sovjetska vloga v njem. Posebno še zaradi tega, ker posveča Rusija čimdalje večjo pozornost razvoju na Daljnem vzhodu. Če je Stalin v letošnjem fe-braarju govoril o svetovni proletarski revoluciji, potem je ta njegova izjava, meni Thomas, namenjena samo za dom v svrho pomirjenja in je ni jemati resno. Sovjeti smatrajo za svojega dednega sovražnika Japonsko. Uradno sovjeti tudi nikakor niso naklonjeni Nemčiji, ki pa uživa v dejansko prebolela. Kar se danes dogaja na ruski zemlji, so pričetki novega narodnega pokreta, ki ga najboljše označimo z besedo "stalinizem". TO IN ONO IZ LA 5ALLE La Saile, 111. Zopet želim vseh bralcem Amerikanskega Slovenca napisati par novic iz naše naselbine. — Najprej naj še zapišem to, da nas bo piav kmalu obiskala jesen. Listje na drove- s' adnje ostanke poletnega zelenja in nftžne cvetice bodo žalostno klonile pod njenim smrtnim dihom. Zato pa pravijo tukajšnji Slovenci: Še en piknik moramo imeti. Da, in (a piknik prireja Gospodarski klub Narodnega slovenskega dot na g'jri na Gregoričevih prostorih na znanem Schutting Parku, ki bo v nedeljo 21. avgusta. Za takrat ste vsi vabljeni da pridete na ta piknik. Zadnje volitve dne 9. avgusta so jako izpadle. Izvoljen je bil Slovenec za aldermana tretje warde in sicer Mr. John Ilrovat, ki bo imel ta urad v 8vej i oskrbi do leta 1941 meseca aprila. Vsi drugi pa upamo, da bo John naš slovenski narod zadovoljivo zastopal v mostni zbornici, zato mu iskre no čestitamo na izvolitvi. — Pri šolskem odboru je pa naš rojak Mr. Jce Baznik, ki je bil izvoljen že meseca aprila. In v prvi ward i je za aldermana rojak Mr. Mat Bildhaver. Tako je pri mestni službi par dobrih mož, ki si služijo svoj kruh. To je čast za nas vse parno, da nas bo-močeh tudi podpirali, kolikor bo pač mogoče. Le pošteno se držite možje, ki repiezentirate naš narod. Dne 7. avgusta so imeli obiske pri Mr. in Mrs. L. Ahčin in Mr. in Mrs. Fr Bruder, St. — Iz Gary, Indiana, so prišli rojaki Mr. in Mrs. Frank Kle-menčič in Mr. in Mrs. J. Župivec in družina. — Mrs. Kle-menčič je sestra Mr. L. Ahči-";a, zato ni čuda, cla je bil Lojze oni dan tako izrazito vesel. — Hvala za obisk, je r,e-kel Tone i? doline, kakor tudi brat Lojze. Upamo, da se še vidimo. Naši romarji so se srečno vrnili iz Lemonta, kamor so pohiteli preteklo nedeljo 14. ovgusla. Bili so prav zadovoljni in veliko pozdravov so prinesli od prijateljev. Hvala vsem za tak pok Ion. Slovenski katoliški fantje, ki npadaio pod. faro sv. Roka, so prav lično prebarvali staro šolo. Vsa stavbah od zunaj in spodnja hala izgleda kot najlepši šopek. Tako je dobil tudi farovž, ali bol.je rečeno du-hovska hiša, novo lepo lice. Barvali so pa Mr. Mihael Kožar, Mr. L. Baznik, Mr. Carl Urbanch, Fr. Urbanch in Mr. Fr. Struna, mL, vsi mladi, ki so izvrstno izvršili svoje delo. To že sedaj pokaže, da bodo nekoč še dobri gospodarji. V imenu fare jim naj bo tukaj na tem mestu izrečena najlepša hvala. — Pozdrav cilate-Ijem. Poročevalec -o- Širite in priporočajte Hsf 'Amerikanski Slovenec"! ZADOVOLJIV IZID POLETNE PRIREDITVE Joliet, 111. Naša običajna poletna prireditev za cerkev, se je sijajno zaključila. Ob sklepu je bilo v Rivals parku nad 5000 ljudi, ki so z zanimanjem prisostvovali obredom kronanja mladega Leo-narda Wedica s 301 Lime St., ki je bil zmagalec farnega kontesta in je prekosil Friedo Brulc z 909 Summit St. Pri zaključni slav-nosti je nosil krono, ki je bila namenjena zmagovalcu kontesta, 13 letni Ralph Wedic in častni trak je nosila 5-letna Dorothy Mae Piunti. Častne dame so bile pri kronskih slavnostih Genevieve Laurich, Helen Hor-vath, Julia Horvath, Margaret Vranesic, Rose Umek, Elizabeth Buchar, Angela Vershay, Lillian Hochevar, članice St. Mary's Sodality; častni vitezi so pa bili: Anthony Buchar, William Todo-rovich, Albert Skul, Anthony Vidmar, Frank Papesh, William Vershay, Joseph Pasdertz in Bernard Kren, člani dr. Najsv. Imena. Novi kralj Leonard Wedic je premagal vse dosedanje farne konteste te vrste. Njegova zbirka je prinesla $1,113.93, kar je naravnost velika svota. Pa tudi njegova oponentka Miss Frieda Brulc je s svojo zbirko mnoge presenetila. Tako, da sedaj ob koncu letošnjega kontesta lahko zapišemo, da sta se oba zelo potrudila in jima gre vse priznanje. St. Joseph CYO dekleta so pa izgubile igro ki so jo igrale s Chaney Aces in sicer je bil izid 19 proti 18. — Fantje so pa premagali Waukegančane z 10 proti 0. St. Joseph's pitcher Kerne, jim je tako metal balo, da so dobili samo eden "hit". Pri zaključnih ceremonijah našega poletnega cerkvenega festivala je bil tudi Rev. M. J. Hi-ti\ župnik cerkve Matere Božje v Waukeganu, naš prejšnji pomožni župnik, ki se je udeležil kot častni gost in je bil od vseh prav živahno pozdravljen. X. -o- DETROITSKE VESTI Detroit, Mich. Zopet se je nabralo nekaj novic, da jih obesim na veliki zvon. To pot bom pa začel kar z bolniki, katerih nikjer se manjka, tako tudi pri nas ne. Mrs. Mary Perušek se zdravi na svojem clomu že od meseca februarja, cdkar j'e padla po stopnicah. — Mis. Alice Kod-rič se nahaja že. par tednov v St. Mary bolnišnici. — Mrs. Anna Gorshe se pa nahaja v Highland Park General bolnišnici. — Ženam Altarnega društva bi priporočal, da bi te bolnice večkrat obiskovale. Kar se pa poročevalca tiče, pa vsem želi, da bi čimprej okrevale. Rojak Frank Per me j'e prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je tam v Martin j i vasi pri Mokronogu na Dolenjskem umrla žena Frančiška Perme. Podlegla je vodenici, za katero je bolehala šest mesecev. Umrla je dne 5. julija letos. Naj počiva v miru. Na obisku se je mudil tukaj rojak Joseph Verbieh iz Jožeta, 111. in sicer je bil pri svojem zetu Mr. Charles Prazen Od tukaj se je podal v Mackinac, Mich., kjer si misli utrditi svoje zdravje. Lansko pole-lie je bil tam sam, letos ga je tja spremljala tudi soproga. Želim mu, da bi dobre okreval in se še dolgo veselil ijube-ga zdravja. Mr. Charles Prazen in Mr. Michael Zunjch sta se podala kot delegata na konvencijo K. S. K. Jednote na Eveleth, Minn. Sedaj pa še nekaj o kampanji za mesečnik "Novi Svet". List je lep in zelo podučljiv, pa žalibog je v Detrcitu slaba z novimi naročniki. Se pač ne dela. Slovenci v državi Michigan smo pa tudi zelo raztreseni. zato ni tukaj nobene slovenske šole. Tako je tukaj slovenski jezik zapisan gotovi smrti. Kolikim je bilo treba že list Amerikanski Slovenec ustaviti, ko so pomrli starši, mladina pa ne razume slovensko citati. Premnogi so med takimi, ki sploh ne razumejo slovenske govorice. Poročevalec Pravi lastnik. — A: "Zadnjič sem pri štel ob dežnik". B: "Ali si ga kje pozabil?" A: "Ne, ampak pravi lastnik m'e je srečal". V zavodu. — Nadzornik: "No, dečko, ali si zadovoljen s hrano?" Jožek: "Da, gosood nadzornik!" . Nadzornik: "Se morda ne zgodi, da dobi kdo včasih velik kos mesa, drugi pa manjšega?" Ježek: "Ne gospod nadzornik, vsakdo dobi le majhen košček." * it * Rojstni dan. — Mlada žena pride zvečer po svojega moža v gostilno: "Vse popoldne sem te čakala. Ali ne veš, da je da- Dogodki m Slovenci j» Ameriki Med petjo na konvencijo so nas obiskali Chicago, 111. — Zadnjo soboto jutro so se zglasili v našem uredništvu in si ogledali tudi našo tiskarno: Mr. Math Klučevšek, naš navdušeni zastopnik v Jchnstownu, Pa. 2 njim so bili: Mr. Frank Ha-bich, iz Rankina, Pa. Mr. Štefan Jenko, naš zvesti naročnik in prijatelj iz Bulger, Pa. Mrs. Mary Koklič, naša naročnica iz Straban'e, Pa. Mrs. Frances Lucas, iz Rankina, Pa. Mrs. Mary Kajganič, iz Steeltona, Pa. in Mrs. Helen Curl iz Brcoklyna, N. Y. Mr. Martin Horvat, naš navdušeni zastopnik iz Bridgeporta, Conn. Mr. Stefan Picko, Mr. Joseph Ra-gonja, oba iz Bridgeporta. Conn. — Dalje so nas obiskali: Mr. in Mrs. Peter Ma.ierle in njih sinček, Mrs. Terezija Cvetko vie in Mrs. Josephine Zupan vsi iz Kansas City, Kans. — Iz Clevelanda, Ohio, sta se pa ustavila pri nas Mr. •Jacob Resnik in Mr. Matija Zupančič. Vsi so delegati in delegating za 19 redno konvencijo KSKJ. Vsem želimo prijetnega potovanja tja in nazaj obilo uspeha na konvenciji. Romanje So. Chicago, 111. — Tukaj; župnija sv. Jurija priredi v nedeljo 21. avgusta običajno letno romanje v Lemont k Mariji Pomagaj. Upati je, da bo ta dan cela fara zbrana tam gori na hribu in pri procesiji- Na operacijo Willard, Wis. — Operaciji na slepiču se je morala P0(1" vreči ižfrs. Frances Koščak, soproga Mr. Ignaca Koščaka, u" oravitelja tukajšnje North H end r en sirarne. Pozdravi iz starega kraja Chicago, 111. — Te dni sfli° dobili lepo poštno razglednic0' po kateri pošiljajo pozdraVe vsem znancem in prijatelje"1 Mrs., Marie Prfeland in njena hčerka Hermine iz Sheboyg8' na, Wis., Evelyne Fabian ^ Chicage in Alice Zalaznik iz Clevelanda, Ohio. Vse ornC -edaj zdravi na svojem don1^ — V p]mergency bolnišnico .1 bil odpeljan Anton Babic, z3' radi operacije na slepič". ^ Iz Huron Rd. bolnišnice se 1 vrnila na dom Miss Elea"01 Novak s Keevvanee Ave. nes moj rojstni dan?" 0 Mož: "Seveda Vem, saj pir ga pravkar slavili". "TARZAN NEUSTRAŠENI" (23) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edftar Rice BtllTOUghS Huda borba jo »edaj čakala Tarzana. Krokodil, k' i1-' začutil pod trebuhom skeleči' bolečino, katero tnu jo zadal Tarzan z ostrini nožem, je pustil žrtev ki je plavala na vrli reke in se potopil v vodo, da se bori s sovražnikom, ki je pod vodo. Tarzan se tudi tega boja ni ustrašil, saiflo da nune rešiti deklico. IJivjc se je zagnal razdražen krokodil proti Tarzanu, katerega je opazil, kakor hitro je glavo stisnil pod vodo. Toda Tarzan ie bil vajen vsakovrstnih bojev z raznimi zverinami in tudi marsikaterega krokodila je že premagal. Neustrašeno se je pognal krokodilu uu hrbet in čakal primernega trenutka. Velik krokodil Githla je otepal z repom, da bi vrgel 'Tarzana ra/ sebe, divjal je pod vodo in na površju, toda 'Tarzan se ga je oklenil / nogami in ni ga mogel otresti raz sebe. Mary je s strahom opazovala ta boj iti tudi videla, k,iko je nazaduje krokodil izginil, beli človek je pa splaval proti njej. Ko T rok. dekli' breg. ee ia .je Tarzan ugonobil strašnega (lila, ni v prvetu trenutku opazil e. Mislil .ie, da se je že rešila na Toda, kmalu jo je /.(gledal, zase je bila ravno potapljati. Od strahu in nenavadnega vedela, kako naj se reši 'Tarzan je bil /.e pri njej m doživet ia i/ te tuje reke da ji pomaga cr O O B' •a o 3 65 K P -d S s? i i s s JU ; s< > 9 S tf* ° % »t A. (5 ^ % rl g- e RES kaj za svoj lasten katol. tisk. 'AMERIKANSKI SLOVENEC' narr-»1 m.v«: g^^ g Naprej za "Novi Svet"! Naš družinski mesečnik "Novi Svet" je tekom svojih prvih °sem mesecev izhajanja in obstanka pokazal, kako silno je flam potreben tak slovenski rae-sečnik. Vsako pismo, ki ga prej-Uprava lista je dokument ljubezni do tega lista. Skoda, da flam prostor ne dovoljuje, da bi Vse objavili in tako pokazali, kaj narod res misli o tem listu. Vsa ta pisma in vse te izjave so dokaz, kako prav so imeli oni, ki so ustanovili list, ko so povdar-Jali, da je dolžnost katoliških Slovencev samih, da skrbe za |ak tisk, ki naj prinaša priljubljeno poljudno čtivo, kakoršno spada v take družinske revije. eje_ so tak« liste izdajali libe-ralci in socialisti in seveda tiste tudi po svoje solili in med vr- stami servirali tudi strup, s ka-ei'im so polagoma in skoro neopazno širili tudi protiverski "Uh med naš slovenski narod. In narod je to pil in srkal in pre-mn°g\ sami niso vedeli, kedaj so Postali hladni do vere in končno j*udi n_a isto pozabili. Zato rojaki- Prijatelji dobrega tiska med Slovenci v Ameriki, naša dolž-nost Je, da ta list širimo. Vsake-p katoliškega Slovenca mora f1« dolžnost, da stori tekom te ^jnpanje nekaj za ta lepi mesečnik. Vsak naj gotovo sam na-J'oci mesečnik "Novi Svet", pa 1 gotovo naj nagovori vsaj |*ega izmed svojih prijateljev, a si^bo naroČil mesečnik "Novi vet". Veliko dobro delo bote storili za svojega prijatelja, ako , """jcga pujau ote storili tako, kakor se vam P^poroča s temi vrsticami. Samo par dokazov, J»J narod misli 0 Novem Svetu"! Ko J'e izšla prva številka "No-ega Sveta" so isto ugodno oce-d°malega vsi slovenski listi, ^meriška Domovina" je obja-d; Iaskavo oceno. Tako tu-4 asil° KSKJ. in Milwauški ^slovenski Obzor". Celo na- Prit h-1 čeprav neradi, so obiv da Je list izšel v lični Jem k Domovinski Usti v sta-cudiT fajU S° Se naravnost za" feleit Pemu Iistu z izjavo' žeš' ki e;mislili smo, da naši roja- jim ki se bližaj0 SV0" Za ka£ m nimaJ° več smisla Pa i prosvetno delovanje, na, ideali, P°glejte- saj v svojem zmu nas skoro dosegajo. t) polnih priznanj listu je nikov°Jla stotine naših naroč-tJenio . ° par 3ih naJ' nave" NLL?Ub,jane nam Piše eden nih lr) nejših točasnih literarno^" prosvetnih delavcev g. Piše Leopold Stanek, ki nam slednji? te dni med drugi™ na" "Ce ' JiValju'JJGni 8- urednik! — Za-sodei0^m Se Vam za Povabilo k ku Pri novem mesečni- k Raf.,0!1 Svet"- Takoj sem šel w :ael°vi družbi in si tam iz- Posod vilic, ka!Seh dosedanjih šest šte Gledal naS °bjavi™ tudi kaj iz Z ^VeVrČnik0V? Te*a bi c- Samo par jih ome- — Mrs. Marie Omejec, iz Valley, Wash, piše: "Ko pošiljam obnovo za naročnino, naj omenim, da list se mi zelo dopade, ker ima lepe povesti in pa zgodovino naših priseljencev." —^ Mr. Aug. Belšič, Cleveland, O. piše: "List imam zelo rad in povem, da tak list je za nas Slovence v Ameriki zelo potreben. Zanimiva premišljevanja, lepe povesti in jedrnati poučni članki so zlata vredni." — Rev. A. P. Podgoršek, iz Ellinwooda, Kans. je nam še pred meseci pisal: "Novi Svet" je O. K.!" — Mr. Peter Perušek, iz Hol-ton, Mich, nam piše med drugim: "Priloženo najdete naročnino za prihodnjega pol leta. Prav lep list je in sem ga zelo vesel. Krasi ga lepa in izbrana vsebina." Tako bi lahko sledilo še na stotine pisem prijateljev in naročnikov mesečnika "Novega Sveta". In kaj pravite o listu Vi? Ako se Vam dopade kar gotovo se, potem na delo za "Novi "Svet". Razširimo ga, da bo zahajal v vsako slovensko hišo v Ameriki. Kdor le more naj ta list naroči tudi svojim domačim ali prijateljem in znancem v stari kraj. Doma v starem kraju imajo ta list še posebno radi. Bratranec našega urednika piše iz Starega trga pri Trebnjem na Dolenjskem: "Nadvse sem Ti hvaležen, ki mi pošiljaš lepi list "Novi Svet". Vsako številko, ko je preberem, pridejo takoj drugi po njo, potem pa roma ves mesec od hiše do hiše in celo v druge vasi. Ljudje se zelo zanimajo in gledajo in iščejo, če so v Novem Svetu opisani njihovi domači sorodniki in pa tudi znanci. To jih zelo zanima." Evo dokazov! Opisovanje slovenskih družin v Novem Svetu je res velikega pomena. Te velike važnosti, se mi vsi sami ne zavedamo dovolj. Toda če to kdo le nekoliko premisli, se mu vidi vedno bolj važna. Ameriški Slovenci počasi umiramo. To se preprečiti ne da. O nas ne bo zgodovina ničesar vedela, če ne bo o nas ostalo vsaj nekaj zapisanega na papirju. In opisi slovenskih družin v mesečniku "Novem Svetu" so tisti naši zgodovinski dokumenti, ki bodo o nas govorili, še davno, ko morda o nas ne bo nobenega sledu več. Saj spomin za umrlim tako hitro izgine. Do groba te spremijo, pa jim izgineš izpred oči in iz spomina. Ali si ne želiš, dragi rojak, ki si toliko žrtvoval za svoja društva, za svoje župnije in sploh za slovenski napredek v tem tujem svetu, da bi ostala o tebi vsaj ena ali dve besedi kje zapisane, odkje si prišel v to deželo, kje si živel in kje si si koval življenje? Si ne želiš tega, tako malo sebe ceniš in svojo družino? O ne, radi sebe, radi svojega naroda, radi svojih otrok in radi svoje domovine si dolžan, da ostaneš zapisan v spominski knjigi ameriških Slovencev. In ta spominska knjiga med nami, ki piSe o našem življenju tu v Ameriki je družinski mesečnik "Novi Svet". Vse kar ti je potreba je, da se na list naroČiš, pošlješ listu svoj družinski opis, na način, kakor to vidiš v mesečniku in ostal boš opisan v tej knjigi. Samo bora dva dolarja na leto te to stane. Ali je to preveč? Te bo to spravilo na beraško palico? Boš radi tega kaj bolj bogat, če si pritrgaš to? Ne, tako skopi do samih sebe pa ne smemo biti. Zato dragi rojak, če še nisi naročen na KONVENCIJA K. S. K. J. POZDRAVLJA LISI* "AMERIKANSKI SLOVENEC"! Včeraj smo prejeli od zbrane delegacije na 19. redni konvenciji KSKJ. vršeče se te dni v Evelethu, Minn, naslednjo brzojavko: "Amerikanski SlovenecJ Chicago, lil. , W?m Delegacija devetnajste konvencije KSKJ. pošilja tem potom starosti ameriških slovenskih listov, vnetemu zagovorniku katoliških idej in naklonjencu naše Jednote iskrene pozdrave. Želeči mu obilo uspeha! odbor." ta lepi list "Novi Svet" takoj sedi in piši Upravi lista, da ti ga začne pošiljati. Nagovori pa tudi svoje znance in prijatelje, da si ga naroče. Pomnite in ne pozabite vsi, da baš v tej kampanji, ki bo trajala do 30. novembra 1938. so razpisane za nove naročnike še posebne nagrade. In še posebej vsak star ali nov naročnik, ki plača v tem času celoletno naročnino $2.00 za list "Novi Svet" je deležen še posebne nagrade dveh krasnih zemljevidov. Eden od Združenih držav, z zemljevidi, ki kažejo, kako se je ta dežela razvijala od svojega začetka. Eden pa od vsega sveta. Brez teh nagrad bi ne smela ostati nobena slovenska hiša v Ameriki. Preberite natančno kampanjski oglas, ki je objavljen na tej strani lista in potem vsi krepko na delo za list "Novi Svet"! Ne besede, ^ ampak dejanja naj govore! Rojaki! 'O "Novem Svetu" smo zdaj že vsi mnogo čuli in vsakdo, ki se le količkaj zanima, zdaj ve in zna kaj in kakšen je list "Novi Svet". Na splošno vsi priznavamo, da je list dober, lep in potreben. In če to, potem je naša dolžnost, da vsak izmed nas zanj tudi nekaj stori. Ne bodimo v tej kampanji taki, ki bi listu nudili le svoje besede. Ne, tudi nekaj zanj storimo. Kako? Tako, da mu skuša vsak pridobiti nekaj novih naročnikov. Zdaj gre jesen v deželo. Dnevi se že krajšajo. Kmalu bo tu jesen in za njo pusta zima. V jesenskih in zimskih večerih bo naš najljubši prijatelj dober poučen mesečnik, kakor je "Novi Svet". Ob njem se bomo zabavali, ko bomo prebirali njegove lepe črtice, povesti in drugo zanimivo berilo. Zato agitatorji, takoj začnite agitirati vsak v svoji naselbini in skušajte tekom te kampanje zanesti list v vsako slovensko hišo. Še nekaj 1 j naj poviemo! List "Novi Svet" zbira že sedaj bogato in zanimivo čtivo za prihodnji letnik. Številni splošno priznani sotrudniki kot je naš nedosegljivi slovenski pisatelj dekan Ks. Meško, znani goriški pisatelj Fr. Bevk, ameriškim rojakom poznani g. prof. č. g. Bogovič, priznani znanstveni pisatelj pr. J. Šimenc in mnogi drugi ter vsi dosedanji odlični redni sotrudniki bodo bogato zastopani v prihodnjem letniku. Vsak torej, ki bo naročen na list "Novi Svet" bo deležen lepega književnega zaklada, ki ga pripravljajo za čitatelje in naročni- MRS. MARY CADONIČ, Pittsburgh, Penna................................. S MRS. MARY POZNICH, Cleveland, Ohio...................................... 4 MR. JACOB DRAŠLER, Moon Run, Penna................................. 4 MR. ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio ........................................ 4 MR. LEON MLADIČ, Chicago, 111................................................. 3 MRS. KAROLINA ŠENICA, Oglesby, 111................................... 2 MR. MICHAEL KAPSCH, Colo. Springs, Colo......................... 2 MRS. KATARINA KOCHEVAR, Greaney, Mifln......................... 2 ' MR. JOŽEF PERME, Windham, Mont......................................... 2 MR. MATHIAS KLUČEVŠEK, Johnstown, Pa......................... 2 ' MRS. JOHANA MOHAR, Sheboygan, Wis................................. l MR. .AfJTON ŠTRUKEL, La Salle, 111......................................... i MRS. JULIA VIDMAR, Leadville, Colo......................................... l ŠE ENKRAT! Na delo vsi, da bo prihodnji mesec objavljena v "Novem Svetu" vsaka slovenska naselbina v Ameriki. Agitatorji ne pozabite tega. "NOVI SVET" V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! TO NAJ BO GESLO V TEJ KAMPANJI VSAKEGA IZMED NAS! ' i 'k-----i— J*' ■ l-HTfff ■ '•■ ke "Novega Sveta" odlični sode-lavci^te naše priznane slovenske revije v Ameriki. Pa še nekaj je treba povedati! Neka naša odlična naročnica nam piše in se jezi, da njen list si izposojujejo njene sosede Pravi, vsega zamazanega in že raztrganega dobim nazaj. Pa vidim, da imajo denar za druge stvari, zato pa ne. Kaj naj rečemo.k temu? Enkrat dvakrat se že posodi. Ampak, da bi to postala pa kar navada za zmeraj, je pa nespametno za vsakega naročnika, če to dovoljuje. Vi ste naročeni na list zase. Drugi ga naj zopet naroče sami zase. To je pravilno in pošteno. Vi tudi želite vse številke shraniti, da bote dali lahko vezati vse žtevilke enega letnika v knjigo, ki bo ostala za Vas nekaka spominska knjiga. Kako bote to storili, če bodo vam drugi vse številke zamazali in natrgali? Vsi taki, ki list drugim po-sojujejo, naj iste nagovore, da si' taki list sami naroče, da bodo brali svoj lasten list. 40,000. Francozov ne more biti v zmoti! O Napoleonovi vojski je znana neka legenda, ki jo zlasti angleški tisk kaj rad navaja in jo rabijo tudi za razna gesla. Bil je to dogodek, ko je 40 tisoč Francozov napadalo in pritiskalo na neko trdnjavo. Vojskovodje se niso strinjali z Napoleonovimi povelji, da je treba za vsako ceno trdnjavo zavzeti in so nekam stali hladni. Pa je Napoleon zaklical: Kaj gledate? V boj! Poglejte 40 tisoč Francozov naskakuje trdnjavo, ali mislite, da more biti teh 40 tisoč Francozov v zmoti ? Nikakor ne! Naprej v boj! Temu so sledili vsi in so pritisnili s svojimi četami še drugi poveljniki in trd njava je padla še tisti dan. Od tistega časa je baje ostalo geslo: "Forty thousand Frenchmen can not go wrong!" Tudi mi prijatelji mesečnika "Novega Sveta", ki smo čuli do-sedaj vse številne ocene in izjave o njem recimo na ves glas: Tisočeri prijatelji .in naročniki "Novega Sveta" ne morejo biti v zmoti! Tudi mi vsi pritisnimo, da bo zmaga v tej kampanji čimvečja ter da bomo list "Novi Svet" zanesli v zadnjo slovensko hišo med nami. V boj vsi, na agitacijo vsi! Naprej agitatorji za vaš lepi list "Novi Svet"! Kako so doeedaj agitirali za "Novi Svet"? Dosedaj so pridobili listu "Novi Svet" naslednji agitatorji sledeče število novih naročnin : Velika kampanja za ojačenje in obstoj družinskega mesečnika "NOVI SVET" Posebne nagrade za stare in nove naročnike Kampanja traja od 1. aug. do 30. nov. 1938 POSEBNA NAGRADA — DUft ZEMLJEUlDAt za stare in nove naročnike "Novega Sveta" ^ EDEN OD ZDRUZENIH DRŽAV, na katerem so tiskane raznovrstne informacije. Navedba vseh važnejših ameriških mest z navedbo prebivalstva; z navedbo prebivalstva vsake posamezne države; glavna mesta vsake države. Tabela razdalje med raznimi kraji in mesti v Zdr. državah. Zemljevidi prvih trinajstih držav iz leta 1783. Zemljevid kolonij prav prvih časov iz leta 1606; '1620; 1756; in sedanji teritorij vseh 48 držav. Zares zanimivi podatki. DRUGI ZEMLJEVID JE OD CELEGA SVETA. Zanimivo je objavljenje zastav vseh vodilnih držav na svetu. Zastave so zadnja leta spremenjene v marsikateri državi po svetu. Tu vidite kakšne so nove zastave. Zanimiva je tabela, ki kaže koliko je ura po svetu, kadar je v New Yorku ura devet, -r Seznam jezer po svetu; nasvedba važnih mest po svetu in državah z navedbo prebivalstva; navedba planetov in razdalje istih od solnca. Navedba vseh večiih rek in dolžine in velikosti istih. Navedba glavnih otokov na svetu. Navedba vseh najvišjih gora na svetu. Zanimiva je tabela, ki pokaže razne veroizpovedi po svetu in v Ameriki. Oba zemljevida sta tako zanimiva, da bi morala biti v vsaki hiši. Zdaj imate priliko, da jih dobite. Dobi jih vsak naročnik, ki plača eno letno naročnino $2.00 v naprej za mesečnik "Novi Svet". — Za stare naročnike je isti pogoj, da plačajo v tem času kampanje enoletno naročnino za naprej. Uprava lista "Novi Svet" bo dostavila vsakemu oba navedena zemljevida. NA NOGE, POSLUŽITE SE. TE PRILIKEl Pa to še ni vse. Ta kampanja bo šla ie dalje. Tudi zbor "Vitezov in Princezinj" se bo ustanovil tekom te kampanje. Le berite natančno, kako bo ta reč: Nagrade za nove naročnike "Novega Sveta" Jki so jih deležni oni, ki jih pridobe in pošljejo za iste naročnine na Upravo lista, kakor sledi: ZA 1 CELOLETNEGA ali DVA POLLETNA nova naročnika, ki jih pošlje in z njimi vred polno svoto za naročnino, dobi kot nagrado lep žepni nož, ali pa lepo samopojno pero. Oba predmeta sta označena s štev. 1. na sliki. En predmed izmed obeh je na razpolago. ZA 2 CELOLETNA nova naročnika, dobi vsakdo, krasno denarnico, ali pa krasno žensko ročno torbico. Oba predmeta sta označena s štev. 2. Eden izmed obeh predmetov je na razpolago. ZA 3 CELOLETNE nove naročnike, dobi vsakdo krasen moški usnjat pas, z lepo zaponko, ali pa krasen "Chest" (škrinjico) v velikosti 10x 6'/-x4:'i palcev, kar je pravi okrasek za vsako hišo. Oba predmeta sta označena na sliki s štev. 3. Eden izmed obeh je na razpolago. ZA S CELOLETNIH novih naročnikov, dobi vsakdo zelo praktične družinsko tehtnico (vago). — Večkrat se v družini, zlasti v bolezni ali drugače kdo rad ^aga. Tu imate družinsko vago. Ali pa "set": krasno "Par-kete De Luxe" samopojno pero in svinčnik. Oba predmeta sta označena na sliki s štev. 4. Eden izmed obeh je na razpolago. I , ZA 10 CELOLETNIH naročnin, dobi vsakdo zelo praktičen moderen "Wolverine Iron" (peglezen) ali prav krasno električno uro z morskim svetilnikom, ki je pravi kras za vsako hišo. Oba predmeta sta označena z številko 5. Eden izmed obeh je na razpolago. ZA 25 CELOLET-.NIH novih naročnikov, dobi vsakdo krasen svilen "Comforter" (kov-ter), na roko delan in nadevan z gosjem perjem in kosmatino, kar dela kov-ter zelo lahek in gorak. Najboljši kovter, ki se dobi. Dobi se v rujavi, zelenkasti in rožnati plavkasti barvi. — Drugi predmet pa je krasen mali Radio, na katerega dobite vse programe. Zelo lično narejen. — Tretja nagrada za 25 novih naročnin je pa praktični električni brivski aparat. S tem električnim aparatom se obrijete hitro, gladko. Aparat samo spojite z električnim tokom, kakor n. pr. "peglezen" in se v minuti obrijete. Zelo praktično. Vsi trije aparati so označeni s številko 6. Eden izmed, treh je na razpolago za 25 novih naročnin. ZA 50 CELOLETNIH naročnikov, dobi vsakdo krasno zlato "Waltham" uro na 17 kamnov, vredna do $35.00. Drugi predmet je krasen srebrni dragocen "Community Plate" Set" 36 kosov. 8 nožev, 8 vilic, 8 velikih in 8 malih žlic, 2 namizni žlici, 1 nož za maslo in 1 žlička za sladkoi1. Vreden do $40.00. Oba predmeta sta označena z štev. 7. Eden izmed obeh je na razpolago. POZOR! — Pogoji potom katerih so agitatorji deležni nagrad so: Uprava mora sprejeti poslano gotovino za vsako tako poslano naročnino preje, kakor je kdo deležen take nagrade. Celoletno naročnino se šteje kdor pošlje za tako naročnino za tu v Ameriki $2.00; za inozemstvo $3.00. Dve polletni naročnini se šteje za eno celoletno naročnino itd. Naročnino in denar za iste je poslati na: UPRAVA "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois. Vse nagrade so na slikah in označene s številkami. Nekaj izrednega so posebne nagrade za NOVE in STARE naročnike. Ne samo tisti, ki dobi novega naročnika, ampak <;udi naročnik dobi lepo nagrado dva zemljevida. Istotako tudi vsi stari dosedanji naročniki, ki bodo v tem času kampanje obnovili celoletno naročnino bodo deležni te posebne nagrade. Preberite pazno določila za to posebno nagrado za stare in rtove naročnike. Naročnine in vse pošiljatve naslavljajte na: UPRAVA "NOVI SVET" 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILU Zbor"Vitezov in Princezinj" in njega častno načelstvo je posebnost te kampanje Vsakdo, ki bo pridobil le vsaj dve celoletne ali štiri polletne nove naročnine v tej kampanji, bo postal s tem "VITEZ NOVEGA SVETA". Kot takemu bo Uprava lista izstavila posebno častno spominsko diplomo kot VITEZU NOVEGA SVETA. To za moške. Ako ženska, pa postane "PRIN-CEZINJA NOVEGA SVETA", z istimi pravicami, kakor moški vitezi. Iz tega zbora Vitezov in Princezinj postane oni ali ona, ki bo pridobil (a) najvišje število novih naročnikov: NAČELNIK ali NA-ČELNICA zbora Vitezov ali Princezinj. Tisti(a), ki bo pridobil(a) drugo najvišje število novih naročnin, pa postane PRVI PODNAČEL-NIK ali PRVA PODNAČELNI-CA zbora Vitezov ali Princezinj. Tisti (a), ki bo pridobil (a) tretja najvišje število novih naročnin, pa postane DRUGI PODNA-CELNIK ali DRUGA PODNA-ČELNICA zbera Vitezov ali Princezinj. TO NAČELSTVO ZBORA VITEZOV ali PRINCEZINJ "NOVEGA SVETA", pa dobi še pet ČASTNIH SVETOVALCEV ali SVETOVALK, v katera častna mesta pride pet tistih moških ali žensk, Vitezov ali Princezinj, ki bodo pridobili po vrsti najvišje število novih naročnin takoj za drugim podnačelnikom ali drugo podnačelnico zbora Vtezov ali Princezinj. POGOJI SO: Vsak mora z g vsako poslano naročnino poslati Upravi lista polno svoto za take naročnine. Za Ameriko je celoletna naročnina $2.00; za inozemstvo $3.00. Nove naročnine izključno samo za ta namen za zbor "Vitezov in Princezinj" se bodo štele po sledečem določilu: Vsaka CELOLETNA NOVA NAROČNINA bo štela DVE NAROČNINI. Vsaka POLLETNA NOVA NAROČNINA: PA ENO NAROČNINO. Ali, vsaka celoletna naročnina šteje DVA POINTA, vsaka pol-letna nova naročnina pa EN POINT. Stare naročnine tu ne pridejo vpoštev. Za slučaj, da pri tekmi za na-čelstvo dobita dva enako število naročnin, sta oba upravičena do častnega določenega titelna in enake nagrade. V kakem morebitnem nesporazumu ali pomotah si Uprava pridržuje pravico razsodbe. Imena vseh Vitezov in Princezinj in njih načelstva se objavi v spomin v listu. Poleg tega je glavni zmagova-lec(ka) načelnik ali načelnica deležna Jjot glavne nagrade: KRASEN SREBRNI GRB z vrezanim imenom. Prvi in drugi podnačelnik)ca) ja dobi malo BRONASTO SPOMINSKO TROFEJO. Pet častnih svetovalcev pa dobijo vsak lep SPOMINSKI KAMPANJSKI MEDALJON. Vse nagrade se razdelijo po zaključku kampanje. No, ali ni res, da take kampanje še ni bilo, kakor bo ta! In ko to vemo, pa sklenimo takoj, da tekom te kampanje bo vsak izmed nas navdušeno agitiral za "Novi Svet" med svojimi znanci in prijatelji. Vsak naročnik ali naročnica tega lepega lista naj postane tudi Vitez, vsaka naročnica pa Princezinja "Novega Sveta"! Prijatelji na noge! Na delo! ' i Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 19. augusta -1938^ ii^— f«'* Si /?£saf/ci4 0 pokolju romanovih V noči od 16. na 17. julija letos je poteklo dvajset let, kar se je v ruski revoluciji odigralo eno njenih najbolj krvavih in brezobzirnih dejanj. To noč so odposlanci sovjetske politične policije v sibirskem Jekaterin burgu postrelili vso bivšo rusko carsko rodbino in njene najzve-stejše spremljevalce, njihova trupla pa polili s petrolejem in sežgali. Za dvajsetletnico tega temnega dogodka je bivši predsednik prve ruske revolucionarne vlade, Aleksander Kerenski, izdal v Parizu knjigo z naslovom "Res-. niča o pokol ju Romanovih", iz katere navajamo za ta tragični, pretresljivi jubilej naslednje odlomke : "Dvanajstega marca 1917. leta zjutraj se je car Nikolaj II. še čutil vrhovnega zapovednika v svoji državi. 15. marca pa je v salonskem vagonu dvornega vlaka, v štabu poveljnika severno-zahodne fronte, generala Rusz-kega, obdan sicer še z vsem svojim sijajnim spremstvom, toda že docela osamljen, od vseh zapuščen, izdan od svoje okolice, zadnji vseruski cesar podpisal izjavo o odstopu. Po podpisu odstopitvene izjave je car še tisti dan zapisal v dnevnik besede: "Krog in krog je samo izdajstvo, zahrbtnost in bojazljivost." Car Nikolaj II. je docela razumel svojo osamljenost v tem trenutku, pa je kot docela navaden, zaseben ruski človek sebe in svojo rodbino izročil varstvu novih revolucionarnih oblasti. Mi, začasna revolucionarna vlada, ki jo je volja ljudstva komaj dobro poklicala na oblast, smo prav tako kakor car čutili in vedeli, da ni več vladarja — politične sile — in da stoji pred nami zares povsem navaden, od vseh zapuščen, osamljen človek, ki potrebuje varstva zase in za svojo rodbino. Odvratni umor ruskega carja, njegove žene in njegovih otrok, izveden na skrivaj v temni kleti, je bil dejanje nesmiselne maščevalnosti. Priznati moramo ob tem spominu, da je Nikolaj II. lahko in brez skrbi slekel s sebe sen imperatorja, ko se je na koncu znašel v rokah rabljev GPU, ter je pokazal izredno plemenitost in veličino svojega duha .. . Po carjevem odstopu je izhajala vsa politika začasne moje vlade do njega in do njegove rodbine iz enega samega dejstva : pred nami ni stal več politični sovražnik ali kakor sedaj radi pravijo v Sovjetski Rusiji "ljudski sovražnik", temveč je bila samo navadna rodbina, ki jo je obiskala velika nesreča. Ta rodbina se je postavila pod naše varstvo, mi pa smo bili dolžni, da jo varujemo in da z ničemer ne umažemo časti nove revolucionarne oblasti. Toda kako bi se bila mogla rešiti ta carska rodbina v razbes-neli revolucijski vihri, ko so tisoči demagogov razplamtevali v ljudstvu spomine na preteklost, pohlep po maščevanju, pohlep po krvi? . . . Rešiti bi jo bilo možno samo na en način: spraviti carsko rodbino čez mejo. Za vojne niso bile samo vse tiste države, ki so se bojevale z nami, ampak tudi nevtralne, zaprte za morebitni prihod bivšega carja. Bilo je sklenjeno, da se obrnemo za to na angleško vlado. Naša odloči-1 tev se je ujemala z željo bivšega carja in carice. 21. marca 1917 je prvi minister za zunanje zadeve v začasni moji vladi, P. Miljukov, govoril o tem z angleškim poslanikom sirom Buchanom. 23. marca je iz Londona prišel odgovor: "Kralj in vlada britanskega Veličanstva bosta srečna, če bosta lahko nudila v Angliji pribežališče bivšemu ruskemu car- ju. Na ta način že v prvih dneh ruske revolucije ni več bilo zunanjih zaprek za odhod carske rodbine iz Rusije. Toda za to so bile nepremostljive notranje zapreke. Odločitev vlade, da bo odpeljala carsko rodbino iz Rusije (to odločitev sem razglasil v Moskvi 20. marca) je izzvala strahovito besnost in nejevoljo pri skrajnih revolucionarjih v peterburškem sovjetu. Prišlo je celo do poskusa ugrabitve carja z dvora v Carskem selu, kjer je bil pod varstvom oborožene straže. Po naključju se je končala ta nočna ekspedicija brez uspeha za organizatorje, čeprav so revolucionarji že udrli v dvorec ter celo prišli do bivšega carja. Da bi odpeljali carsko rodbino, bi bilo treba dobiti vlak od Peterburga do obal daljnega Ledenega morja, do Murmanska, kjer naj bi čakala angleška kri-žarka. V tistem brez vlad ju, ki je vladalo za prvih revolucijskih dni na železnicah, kjer so razne vrste revolucionarnih "odborov" bile vsemogočne, je bilo to ne-možno. Poskus, da bi odpeljali carski vlak iz prestolnice, bi nemudoma izval stavko in sabotažo. Potrebno je bilo čakati nekaj časa, vzpostaviti razrvani upravni aparat in nekoliko pomiriti ljudske strasti . . . Za vse to so bili potrebni trije meseci. Šele v juniju je nastala doba, ko bi mogli izvesti naš načrt brez vsakega tveganja. Toda. . . — ta čas se je stališče angleške vlade glede priho-ha bivšega carja in njegove rodbine na Angleško, temeljito spremenilo. Že 10. aprila je bilo v angleških listih sporočano uradno stališče zunanjega ministrstva. V njem je — zagonetno za nepoučene — bilo govora o tem, da "britanska vlada več ne vztraja na prejšnjem predlogu, da nudi gostinstvo carski ruski rodbini." Za tem nejasnim sporočilom se je skrival trdni sklep tedanjega predsednika angleške vlade Lloyda Georgea, da ne dovoli carski rodbini prihoda v Anglijo. Nimam prostora, da bi zdaj razložil vse razloge, ki so vplivali na ta sklep Lloyd Georgea. Dolžan sem, da povem samo toliko, da so vsi ti razlogi izhajali iz "notranje političnih razmer v Angliji", kar verjetno ni bilo brez podlage. Jasno, da Lloyd George ni mogel videti vnaprej tudi onega najstrašnejšega, kar se je pozneje zgodilo tedaj, ko je to stvar sklenil. In zato se je po pokol ju carske rodbine pri Lloydu Georgeu pokazala popolnoma razumljiva potreba,da bi vrgel s sebe vso odgovornost za to, in to še tembolj, ker je pokojni angleški kralj Jurij V. brat carjeve tete, do svoje smrti z veliko žalostjo prenašal nesrečni konec svojih bližnjih sorodnikov. Lloyd George je začel trditi, da niso Angleži nikdar umaknili vabila ruski carski rodbini, naj pride v Anglijo, vsaj dejansko ne, temveč car zato ni mogel priti v Anglijo, ker je začasna vlada bila "pod oblastjo sovje-tov" ter ni smela ostvariti tega svojega sklepa. Med Lloydom Georgeom in menoj je ta spor trajal več let. Rešen je bil šele tu pred nedavnim in popolnoma v korist moje začasne vlade. Rešen je bil s popolnoma nepristranskim pričevanjem tretje osebe, hčerke pokojnega angleškega veleposlanika v Petrogradu, sira Georgea Buchanana. Ta je v svojih spominih v celoti ter v posameznostih, ki nam celo prej niso bile niti znane, potrdila, da je v juniju 1917, ko je bilo vse pripravljeno za odhod carske rodbine v Anglijo, iz Londona prišla odločna odpoved ... V svojih 'Spominih' je Lloyd George, ko je priznal dejstvo, postavil vprašanje: Če bi tudi bil od Angležev odobren carjev prihod, ali bi potem "slabotna začasna vlada" imela dovolj moči, da bi stria odpor levičarjev? To domnevo popolnoma zavrača neko nedvomno dejstvo, namreč: odhod bivšega carja z rodbino v Tobolsk v Sibiriji, odhod, ki smo ga mi pripravili in izvedli docela naskrivaj. Celo javnost v Petrogradu je zvedela za to šele po dejanju. Druga prilika za rešitev bivše carske rodbine je bila ob sklepanju miru med Nemčijo in Sov-ieti v Brestu Litovskem. Tedaj bi bila Nemčija med mirovnimi pogoji lahko zahtevala, da pošljejo Sovjeti carsko rodbino v Nemčijo, saj je bil cesar Viljem II. bratranec nesrečnega zadnjega carja. Toda Viljem II. se za svojega sorodnika ni hotel zavzeti. Tobolsk je bil poslednja postaja na poti carske rodbine k nesrečnemu koncu, ki je prišel 16. junija 1918. leta v Jekate-rinburgu, prestolnici Urala. To mesto se zdaj imenuje Sverdlovsk v čast prvemu 'predsedniku republike Sovjetov', ki je hkratu s samim Leninom vodil iz Moskve usmrtitve Nikolaja Romanova. Zanimiva in grozotna podrobnost je tale: poslednji car iz rodbine Romanovih in njegova družina so bili ubiti v hiši Ipatijeva. Ta Ipatijev pa je bil spet zadnji zastopnik tiste veje Ipatijevih, ki so nekdaj ustanovili samostan, v katerem se je skril pred poljskim preganjanjem mladi ustanovitelj dinastije Romanovih, boljar Mihael. Ce vržemo pogled na preteklost, vidimo, kako so se v poslednjih mesecih življenja bivšega carja vsi dogodki okoli njega spletali v usoden vozel. Tudi to svojo usodo je zadnji car čutil, lahko rečemo, vse svoje življenje. Še davno pred vojno in revolucijo je car Nikolaj II. govoril svojemu ministru Stolipinu: "Nič od tega, česar se lotevam, mi ne bo šlo izpod rok. Odveč sem. V tem primeru je ljudska volja brez moči . . ." Dan 6. maja (rojstni dan Nikolaja II.) je praznik velikega trpina Janeza. Kolikokrat sem sam sebi govoril njegove besede: "Tisto grozotno, pred čemer me je bilo strah, se mi je zgodilo, tisto, česar sem se bal, me je zajelo." Tako je govoril sam o sebi pokojni, zadnji car velike Rusije... ODŠLA NA POGREB povestne knjige in romani katere Ima v zalogi naša knjigama: Kentska vojvodinja, ko je zapuščala svoj dom na Belgrade Square v Londonu in Svoja dva mala otroka pred odhodom v Bukarešto, Rumunija, kjer je uradno zastopala Anglijo ob pogrebu tamkajšnje kraljice Marije. Pred poroko je bila vojvodinja grška princesinja Marina. v sirom jugoslavije Obsojen Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil obsojen zaradi zločinstva vlomne tatvine 40 letni Polde Debe-ljak, rojien v Zgornjih Bitnjah, na eno leto in dva meseca ro-bije ter v izgubo častnih državljanskih piavic za dobo treh let. -o- Napadlen Ko s'e je 51 letni ključavničar Jakob Plavčak iz Metave pri Sv. Petru nižje Maribora spravljal spat na skedenj, ga je napadel posestniški sin Ž. \Tavalil je nanj s kolom in ga cako obdelal, da je Plavčak obležal nezavesten. Napadel ga je, ker je Plavčak prevzel varuštvo nad njegovim eden-inpolletnim nezakonskim sinčkom. --o- Vodovod gradijo Iz Zagorja poročajo, da so pred kratkim pričeli z gradit-veni deli pri vodovodu v Pod-strano. S tem je 30 delavcev dobilo zaposlitev, a kar je še večjega pomena bo to, da bo kraj, ki j!e bil doslej ria vodi zelo siromašen, prišel na ta način do zdrave pitne " vode Vsa napeljava bo stala okrog 100.000 dinarjev. . --o- Ogenj Na Marnem pri Trbovljah, ie izbruhnil požar pri mizarju Mirku Lasniku, ki je uničil s slamo kriti hlev in k njemu prizidano mizarsko delavnico, v kate/i je bilo polno suhega lesa in mizarski stroji, Laznik trpi škode okrog 30.-000 Din. ——o— Dve žrtvi noža V ljubljansko bolnico sta bi> la pred kratkim pripeljana dva ranjenca, ki sta postala žrtvi noža. V Godiču pri Kamniku je nekdo v prsi zabodel 36 letnega posestnika Jakoba Dolenca, da je njegovo stanje prav resno. — V Bizoviku pa je nekdo prav tako z nožem ranil v prsi 23 letn'ega zidarskega pomočnika Franceta Anžiča. hrvatski molitveniki ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza...................... 60c VRTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza............$1.25 SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza........$1.75 VRTIČ GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza....$1.75 Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois ' angleški molitvenih in angleške nabožne knjige Molitveniki: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana .................................................................................... 25c "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza .......................................................................... 50c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza . $1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ..........................................................................$1.50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza....................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF I-IEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, bisernj križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza ........................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo priporočljiva za dekleta, rudeča obreza ................................................$1.50 V fino usnje vezana, zlata obreza....................................................$2.00 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza ........................................................................ 50c Boljže vezane, zlata obreza.................................................................$1.50 Fino vezane, zlata obreza ...............................■......................................$1.75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani .............................;..,.....................................•.........:.......................$2.00 -THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan ................................'..................................................$j.50 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo-želite ter ceno, da bo tako mogoči pravilno po želji po-streči. II naročilom je treba pridjati potrebni znesek, katerega je poslati na: 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Knjigarna Amerikanski Slovenec ,—„_,+ PRAVLJICE, O. Wilde, trdo-vezana .............................................. 50c prihajač, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz življenja ..........................................$1.00 Brošura ............................................ 45c PRIPOVESTi O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 sjr. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 2Sc ROPAR V OBLAKIH, zanimiva detektivska povest, brošura............25c sanguis martykum, l. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva, povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................ 35c skrivnost NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ....................................... 50c slike, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57, 58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja. in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c sorodstvo, Iv. Šorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c SPAKE, N. ICorurv. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00 SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva .............................. 80c SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broš. 152 str. Povesti iz Kobariške doline ........................................... 75c SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25 TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest. iz Rusije ................................ 75c TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se nc spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je naiiljeralM. povest iste. Tu citate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje .........................$1.25 TARZAN KRALJ DŽUNGLE, trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani .......................................$1.00 TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mchkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ........................................... 75c Mehkovezane ..........................95c TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtixce iz vojaškega življenja 80c TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ..................................,....!.... 85c TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c TROJE ANGELSKIH ČE- ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja........................................ 35c TUNEL, B. Kcllerman. Mehkove-zana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ..........:...............:..... 80c UBOGI USTtN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest ............................................. 55c VENEC SLOVANSKIH POVESTI J. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine 75: V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po...........................— V PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice.......... ^ VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 2Sc V TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja ..................- VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav za-nimiv ............................................. ZAGORSKI ZVONOVI, Reim- michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem Čita ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................JI-®1 ZA MILIJONI,.. A. K. Green. Trdovezana 253 sir. Zelo napet in zanimiv roman ........................ ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja ii> njih borbe proti tlačiteljem........51'25 ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral citati vsak naš človek.... & ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ............................................... ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po ..............................._......... 40c Štiri leta v ruskem v- jetništvu, j. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opi- . suje doživljaje vojnega ujetnika $2-0° zgodba o nevidnem človeku, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest .............................................. zgodbe kraljeviča marka, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva knjiga .................... zgodbe napoleonovega huzarja, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.............S1 zločin v orcivalu, e. Ga- borian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ........... zmisel smrti, P. Bourget. Broš. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščine ...................... 35e 6 Oc 75C ZNAMENJE ŠTIRIH IN DAROVANA, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe . povesti napeti in zelo zanimivi-Mehkovezana ................................ ' ZVONARJEV A HČI, E. Miller. Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja .............................. ŽIV POKOPAN, A. Bennett. Broš. 140 str. Napeta in zanimiva povest ....................................... ŽUPAN ŽAGAR, S. Slavec. Brošura 137 str. Krasna povest izza dni vojne na ......................... ZA MLADINO. ANGELČEK, otrokom prijatelj, ^ voditelj in učitelj ............'...,....••'••• BELOKRANJSKE ..OTROŠKE J(. PESMI. Božo Radič .................... 65c 50C bob za mladi zob. Cvetko 30« Golar. Pesmi za mladino ........... BOŽIČNI DAROVI. Rud. Vrabl. Kratke povestice ..................... DANE. A. Rape. Mična povestica 4 DA STE MI ZDRAVI, dragi otroci. Dr. Iv. Robida. Poučn« povesti .................................... m 10« 50C & 20C DIVJI MOŽ. Koroška pravljica- KOKOŠJI ROD. Jos. Ribičič-Zanimive poučne basni .............. KOLAČKI. Z risbami ..................- KRALJ ZLATE REKE. John ^ Ruskin. Pravljica .......................... MAVRIČNA MAČKA in drug« ^ pravljice .......................................... # MIHČEV MIHEC. J. Korban..- m OBNOVLJENI VRTEC. Pott*«» ft mladinska knjiga s slikami........ it Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo P^ nine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road • Chicago, IU^01' JPetek', 19, august j^g •AMERIKANSKI SLOVENEC' % romanje v lemont in prvi tabor pri mariji pomagaj Stran 5 ^ ALI JE PONOSEN? ev' aleksander urankar, rev. benigen snoj in mr. anton grdina govorili o potrebi ustanovitve doma za postarane rojake. Lemont, 111. __ (izvirno), -v nedeljo dne 14. avgusta je bil za romarje prijatelje Marije °magaj na ameriških Brezjah Remontu pri 00. frančiškanih J0ilet en lep dan, ki bo ostal em ki so se romanja udeležili ^lepšem spominu, ^icer je bila ta nedelja dolo-LfJ le za romanje faranov sv. * fana iz Chicage. Toda da kad-r dl Ugih naseibin vedo' monta in dobrega vernega ljudstva, da bi Lemont že enkrat dobil svoj pozidan stalni kolegij. Več. je dejal, pa bota spregovorila o tem in povedala naslednja govornika. Občinstvu je predstavil preč. g. p. Benigna Snoja, ki je nastopil navdušeno pozdravljen. P. Benigen, dasi je že v visokih letih je še mlade-niško svež in eden-naj boljših govornikov, ki zna govoriti in stvari temeljito pojasniti, da ga ljudje razumejo. Že dopoldne je imel pridigo o Mariji, kakoršne nismo že dolgo čuli. Zdaj na taboru je pa naravnost navdušeno razlagal potrebo, da bi si katoliški Slovenci omislili > dom ustanovo za postarane in onemogle rojake. Tak kraj bi bil kakor nalašč v Lemontu. P. Benigen je dejal, da z malimi prispevki, bi si ameriški rojaki tako ustanovo čisto lahko _______ ustanovili. Seveda tudi mati K. lijaki i°z t Zastopani naši vrli is- bi bi'a poklicana, da sto-tawa t. ,a Salle, Oglesbya, Ot- pi zraven in pomaga taki akciji. fnž+ * Se udeleži romanja sve-^efanska fara iz Chicage, da at Je vedno dvakrat luštno Remontu. Razlogi k temu so, DPv,,Z/°marji Pride vsako leto len« Zb0r Idrija, ki prepeva stvo, arske pesmi P°d vod" Pevov^Uglednega in odličnega ciča ll f Profesorja Ivana Ra-lj0 ; ^ 0 so se pojavili to nede-* Lemontu od blizu in daleč, ^opane so bile ta ,dan v Le- e«?"0 VSe bliŽ^je in boIj Vilno llase^ine. Prav šte- Za; C lJn ' Elmhurst' Wau" Qeveln! T^lkee' S°" Chicag°' celo V ard' Pittsburgh R^Willari I.......... so bili 12 Iowe in iz New Yorka "ajbolj farani navzoči rojaki. Seveda J številni pa so bili dobri iz C>ln-^1ZPOd zvona sv. Štefana ^fticage. kiSe'maŠe pri groti na griču, dne se • Vl'Slla ob H- uri dopol-Ijudi, kar "delezil° do kakih 800 case. Slav Je nekaj izrednega za »V je j stno prepoved med raa-Siioj, J*. preč- g. p. Eenigen ljube' Je leP° Pridigal o veliki Hešk' sl°venskega ljudstva do %jevir/Iatere Marije. V d%)v i ! dah je pridi^ar v da je želja Le- Rojaki so njegove navdušene besede vzeli s splošnim pritrjevanjem na znanje. Kot tretji govornik k temu vprašanju je bil predstavljen Mr. Anton Grdina, znani slo venski ugledni trgovec in narodni voditelj iz Clevelanda, Ohio. Mr. Grdiiio ni treba opisavati kot izbornega govornika, kajti kdor Mr. Grdino enkrat čuje, ga vedno rad posluša. Mr. Grdina je pač rojen govornik, ki mu vre in kipi beseda iz srca. V gromoVitih besedah je slikal potrebo take ustanove. Omenil je tudi, kako so narodnjaki in naši razvpiti slovenski socialisti že pred 25 leti zbirali tak fond za slovensko zavetišče, katerega so potem žalostno in nesrečno zafučkali. Tako delajo le neodgovorne šalobarde, ki narod ve-doma vlečejo. Potem se pa naši iiberalčki in socialisti še postavljajo, da so napredni! Lažniki! Njegovim odločnim in navdušenim besedam je navzoče ljudstvo navdušeno pritrjevalo. Nato je tabor sprejel še brzojavno kratko resolucijo in pozdrav 19-ti redni konvenciji KSKJ., ki se je pričela baš isti dan na Evelethu, Minnesota. Zatem je spregovoril v slovo še preč. g. p. Dr. Hugo Bren, ki je drugi dan na to odšel v staro domovino, si krepčat zdravje, tja v čisti domovinski zrak lepe Gorenjske. P. Hugo se je poslovil v krasnih besedah od romarjev zbranih pri Brezijanski Materi Božji na ameriških Brezjah. Navduševal je navzoče, naj ostanejo zvesti sinovi in hčere nebeške Matere Marije. Tako je končal nedeljski tabor na lemontskem hribu zadnjo nedeljo. Zvečer ob 8. uri pa se je vr- Ot priliki svojega 75. rojstnega d ne je prejel avtomobilski rriagnat Henry Ford visoko odlikovanje od Hitlerja in gornja slika kaže, ko mu nsmški konzul iz Clevelanda, Kari Kapp, pripenja medaljo. Od raznih strani je bil Ford deležen ostre kritike, ker je spre jel odlikovanje od nazijev. s!Soi šila procesija z svečami. Več ko.skega župana Dr. Adlešiča po 200 ljudi je počakalo te pobož-nosti. Ljudstvo se je lepo uvrstilo v procesijo in je lepo z pevskim zborom Adrije vred prepevalo glasno lepe Marijine pesmi kot: Zdrava, zdrava Marija, itd., da se je melodija razlegala daleč na okrog. Sledile so pete litanije in večerna pobožnost je končala. osrednjem zapadu. Vse slike so bile res lepe in vsi, ki so jiji videli so imeli velik užitek. Mr. Grdina pa zasluži vse priznanje za to svojo veliko požrtvovalnost, ki jo vrši, da v naših slovenskih ljudeh po Ameriki vzbuja ljubezen in spomin do domovine. Če komu, mora biti naše dovensko ljudstvo v Ameriki Nato se je pa vsa množica hvaležno temu svojemu velike-vsula s hriba h kazanju filmskih mu dobrotniku in voditelju. Mr. slik, ki jih je kazal Mr. Grdina, doli pri samostanu v gostilniških prostorih Finžgarja. Zopet nov užitek za vse. Mr. Grdina ima celo zbirko filmskih slik iz domovine, potem o raznih važnih dogodkih tu v Ameriki. Krasne so bile slike velike slavnosti otvoritve Jugoslov. Kulturnega vrta v Clevelandu. Potem je kazal slike o sprejemih ljubljan- Grdina, hvala Vam za vse, kar ste to pot storili za nas, ko smo bili zbrani na ameriških Brezjah zadnjo nedeljo. Pozno v noč okrog H. ure in še pozneje so odhajali proti Chi-cagi, Jolietu in v druge kraje razni romarji z veselim srcem, ker so doživeli zopet en lep dan, ki jim bo ostal dolgo dolgo v najlepšem spominu. razne zanimivosti a"ika^OOSsVelt "ti s pofitnic- k 1 iih ie PlCživel ,ia Pacifiku, je obiskal b. Ar J^lboa, Kanala ki pas. kjer ji pozdravil tamkajšnjega °semena, kakcr s e vidi na sliki. TEMPERATURE NA MESECU Ameriška astronoma Nichol son in Pettit sta raziskovala temperaturne razmere na mesecu in sta znova ugotovila, da sta v tem cziru razlike zelo velike. V soncu vlada na mesecu povprečna toplota 129 stopinj nad ničlo, srednja ncčna temperatura pa znaša 91 stopinj j 0od ničlo. Opoldne bi se tc-' rej na mesecu topilo žveplo.1 ponoči pa bi zmrzcval alkohol. ■-o- PALAČA IZUMOV Dne 11. julija so nanovo odprli znamenito "palačo izumov", ki .je bila najpomembnejša ustvaritev pretekle pariške svetovne razstave. Razstava v ostalem ni zapustila posebno trajnih vrednosti, če izvzamemo baš omenjeni oddelek. To svojevrstno prireditev z njenimi neprestanimi eksperimenti in pojasnjevanjem v več jezikih so med tem izpo polnili s cele vrsto najnovejših odkritij v področju televizije, • iltramikroskopi.je, polarizaci-ie itd. V ta namen so dobili tu- di podporo newyorške Rocke-fellerjeve ustanove in wash-ingtonskega Carnegie jevega zavoda. Razstavo .je mogoče obiskati vsak dan razen ob petkih in vstopnina znaša tri frank,e. NAJDBA DOSLEJ NEZNANE RAFAELOVE SLIKE Milan, jul. — V neki zasebni galeriji so strokovnjaki pri pregledu slik na?li sliko Matere Božje, na kafcari so napisale besede: "Rafael Urbinas pinx Anno 1518". Strokovnjaki menijo, da gre rts za doslej neznano sliko velikega mojstra. Ugotovili so neverjetno podobnost to slike Matere Bož-je z osrednjim delom velike Rafaelove slike v Louvru, ki je znana pod imenom Sv. Družina. -g- UMOR ZARADI DOTE V vasi Cecelin pri Pjotrko-vu na Poljskem je ustrelil kmet Gombin svojega svaka Kacprzaka pri lovu na race. Gombin je hotel preprečiti poroko svoje sestre, ker bi ji v Lom primeru moral izplačati precej veliko doto. Ko so ljudje zvedeli za motiv umcra so hoteli morilca linčati. Orožniki so zločinca le s skrajnim naporom oteli. Ko 'e nevesta izvedela, kaj je storil nje brat, se je hotela obesiti v skednju,, vendar so jo še pravočasno našli in ji oteli življenje. BODOČI PREKOMORSKI PROMET Slavni Howard Hughes je v nekem predavanju po radiu podal svoja naziranja c bodočem prekoocsanskem zračnem prometu. Nekega dne, je dejal med drugim, boš lahko z new yortkih nebotičnikov opazil na morju vodna letala, velika kakor moderni prekomorniki,. ki bodo v višini treh do štirih pe-di nad gladino letela v pristanišče. To višino nad morjem bodo prakticirala vso pot. Hughes torej ne da mnogo na prekooceanski promet skozi stratosfero. Med poletom se bodo potniki sprehajali pc krovu takšnega veleletala,med tem ko bodo kapitan in častniki nadzirali komplicirane instrumente. Vse kar se odigrava danes na kakšnem preko-oceanskem parniku, se bo odigravalo tedaj na letalih. Tudi za tovorni promet bodo uporabljali letala, ki ne bodo samo najhitrejše, temveč tudi najcenejše prometno sredstvo. --o- RADIO BREZ TOKA IN BATERIJE Neki nemški inženir je zgra dil aparat, ki omogoča sprejemanje radijskih oddaj brez električnega toka in baterij. Izumitelj je zgradil majhen motor na vroči zrak. V »tem motorju segreva majhen plamen zrak in ta spravlja v gibanje batni sistem, ki poganja spet vdelan majhen dinamo. Izumitelju je uspelo proizvajati s takšnimi pripravami enakomeren tok, ki zadostuje tud-za vsak serijski baterijski sprejemnik. S takšnim aparatom, ki obratuje s petrolejem ali stearinsko lučjo, je mogoče sprejemanje oddaj brez motenj. Posebno vrednost ima novi izum za poslušalce, ki živijo v krajih brez električnega omrežja in ki jim je težavno polniti baterije. Z litrom petroleja je mogoče sprejemati oddaje deset ur. rev. P. dr. hugo bren na POTU v domovino Začetkom tega tedna se je poslovil od ameriških Brezij in ameriških Slovencev preč. g. p. Dr. Hugo Bren, rektor in profesor bogoslovne frančiškanske šole v Lemontu. Že zadnjo jesen se je zvedelo, da je preč. g. pater nevarno obolel in zdravniki so mu dali menda k večjem le šest mesecev časa. Toda Božja Dobrota mu je naklonila daljšo dobo in mi upamo, da se bo ta doba še in še nategnila. Čisti domovinski zrak in zdrava domača hrana, ga bo na novo učvrstila in upamo, da ga bomo še čuli celo na ameriških Brezjah v Lemontu. Preč. g. pater Hugo je odlična osebnost. Poznan je kot globoko učen mož, izboren nadarjen govornik in nedosegljiv pisatelj. V raznih načelnih bojih je zelo rad pomočil svoje pero in ko se je on oglasil so taki ko-rifeji kot Molek, Jontez, Zajec, i. dr. zlezli pod klop, kakor ščurki, če kdo s palico pobeza za j njimi. V tem oziru, ga bomo j ameriški Slovenci zelo pogreša-[li. Toda upamo pa, kakor smo že omenili, da se bo p. Hugo doma pozdravil in da bo še prišel nazaj dihat svobodni zrak Amerike. P. Hugo in pa P. Kazimir Za-krajšek sta pred 15 leti ustanovila lemontski samostan. Oba sta za dosego tega cilja veliko trpela, veliko delala. Oba se lahko imenujeta očeta Lemonta in ameriških Brezij v Lemontu. P. Kazimir je bil nedosegljiv organizator, kar je še danes, v svoji visoki starosti, ko ima že šest križev na hrbtu, pa je tekom zadnjih deset let, organiziral najbolj procvitajočo novo faro v Ljubljani, slovenski prestolnici, Pf»?f I tč a !Tr Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2 P. M. Station WWAE — X200 Kilocycles odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V.. Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55........ 100 $ 5.00........ 200 $ 7.20........ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50........ 100 $ 12.25..______ 200 $ 30.00________ 500 $ 52.00________1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ...............:$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We-? Cermak Road CHICAGO, ILL. IZBORNO MONARCH PIVO MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo pivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pivo se vam servira. Na zapadni strani mesta Chicage razpečava MONARCH pivo John Kochevar west side distributor of monarch beer 2215 W. 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois zraven pa še dosegel s svojim delom za slovenske izseljence ustanovitev Rafaelove družbe in zdaj še Izseljniške zbornice. Pač mož prave kovaške narave. P. Hugo na drugi strani, pa temeljit strokovnjak, profesor-uči-telj. Ameriški Sloveniji je ustanovil v Lemontu frančiškansko bogoslovno šolo, katero je vodil in nadziral in v njej vzgojil celo vrsto mladih duhovnikov, kateri premnogi že delujejo kot župniki na slovenskih župnijah. To je ogromno delo. Obema mora biti ameriška Slovenija hvaležna zato. Ko bi imela ameriška Slovenija več takih Brenov in več takih Zakrajškov, kakor sta bila te dva, bi se danes protiverski nasprotniki ne ponašali, da ste dve tretjini ameriških Slovencev v njihovem taboru. Škoda je, da le odhajajo od nas naši najboljši kulturni delavci, ko jih Ameriška Slovenija najbolj potrebuje. P. Hugonu želimo prijetno potovanje v domovino, posebno mu pa želimo, da bi čimprej e okreval in se zopet povrnil nazaj med nas ameriške Slovence. Z Bogom in na svidenje! -o- GANGSTERSKI UMOR Chicago, 111.— V chica^kcm gangsterskem svetu se je pretekli petek zvečer zopet pripetil eden nasilnih umorov na način, kakoršnih se te vrste ljudje poslužujejo, da spravijo spoti svoje konkurente. V "alley" za hišo na 2,539 Van Buren st. so namreč pripeljali 24 letnega Jos. La Torte, ga tam postavili k zidu garaže in mu hladnokrvno spustili v hrbet več strelov. nasi zastopniki list "AMERIKANSKI SLOVENEC" in mesečnik "NOVI SVET", pri katerih naši naročniki vsak čas lahko poravnajo svojo naročnino. za COLORADO: Canon City. Ana Susir.an. Colorado Springs. — M. Kapach. Crested Butte, — ifartin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnik, Miss Mary Klun, John Želcznikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., J. Meglen ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Marv Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Gabriel Drashle-r. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich. Manistique, — Antotv Krašovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-lii Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. Heeler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kot- OHIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hoge. Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prisel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik, Rev. .1. J. Oman in Anna Gliha., Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert. Conneaut, — Angela Bcrus. Lorain, — Justina Paul. Girard, — John Dolčič. Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Sitnmiirh. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph LesjaU. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Usenionik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John I'intar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Marv Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michacl Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dcimeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. . Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gregorčič. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshck in Ludvik Perušek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamrmdville.-— Frank RoSenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivselt MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. v; Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Little Falls, — Amalia Fuilan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Kihtar. Valley. Wash., — Mary Sv/an. Helper, Utah, — A. Topclcve;. Stran 6 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 19. augusta "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE. Ustavili so se pri prvem vagonu. Vodja — po činu narednik — je spregovoril par besed in precej nato sta potisnila dva bolničarja k odprtini vojaško nosilnico. Dva druga sta jo pograbila in hitela z njo proti peronu. Prvi je sledila druga, tretja . . . deseta ... petdeseta ... Bolničarji so jih odnašali in se vračali k vlaku, dokler niso bili vsi vagoni izpraznjeni. Vojaki so nepremično strmeli v ta prizor in z očmi sledili vsaki nosilnici, dokler bolničarja nista izginila z njo pri stranskem vhodu kolodvorskega poslopja. Strašne so bile te nosilnice. Na vsaki je ležal vojak. Nekateri so ječali, drugi kričali od bolečin, mnogi pa so ležali brez najmanjšega znaka življenja in svinčeno-bledi obrazi so vzbujali slutnjo, da so med vožnjo morda izdihnili. Koliko gorja je pripeljal oni nesrečni' vlak! Reveže z obvezanimi glavami, brez rok in nog ali s prestreljenimi prsmi. Mrzel pot je oblil fante ob pogledu na to strahoto. Večerja, katero so jim nekoliko pozneje razdelili, jim ni dišala. Nekateri je sploh niso okusili, marveč so vtaknili kruh in konzervo v nahrbtnik. Čarobna je bila Budimpešta v nočni razsvetljavi, v srca naših fantov pa se je zapisala s črnimi črkami. Nalik grozni pošasti jih je spremljal oni prizor. Vlak; je drvel v črno noč, Budimpešta je vedno bolj zaostajala, pošast pa ni zaostala. Težkih misli jih je rešil šele spanec. Toda tudi v spanju je ta in oni žalostno zaječal in zakrilil z rokami, ko da bi se boril zoper nevidno pošast. Od Budimpešte do Miškolca ni bilo nobene večje postaje. V Hatvanu in Mezo-kovesdu se je vlak ustavil samo zato, ker mu je primanjkovalo vode in premoga. V Miškolcu pa je ostal, dokler se ni začelo svitati. Tam so dobili vojaki zajutrk, potem pa je vlak nadaljeval vožnjo. Proga je zavila v sotesko ob reki Bodrog. Pokrajina je bila ovita z zimskim plaščem. Polja in travnike je pokrival sneg. Iz daljave so se svetlikali v žarkih jutranjega solnca vrhovi mogočnih Karpatov. Z nekakim spoštovanjem so fantje občudovali gorske velikane, kakršnih v življenju še niso videli. Štefana je spreletela tiha groza. — Jožefov grob! — mu je šinila v glavo misel. Kako daleč je to od doma! Nikdar ne bodo vedeli zanj. — Kje pa bo moj grob? — se je rodila druga misel. Stresel je z glavo, toda misel se ni dala pregnati. — Da, kje bo moj grob? — se je vprašal tiho. V srcu se je vzbujala slutnja, da več ne bo videl doma. Zdelo se mu je, da čuti dih smrti. Želel si je Hrvata, da bi mu odgnal težke misli, toda tudi ta ni bil več tako zgovoren. V Budimpešti mu je postalo slabo in od tistega časa je ležal. Do Miškolca na progi ni bilo najti nika-kih sledov o vojski. Od tam naprej pa so bili vedno bolj pogosti znaki, ki so pričali, da vlak vozi proti ozemlju, ki je bilo pozorišče krvavih bojev. Na postajah so stali vagoni, polni razstreljenih topov, pokvarjenih strojnic, polomljenih vojaških vozov. Drugi so bili obloženi z orožjem in živili, ki so bila pripravljena za bojišče. Ob njih so stale močne straže. Fantje so NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, m^mmmmn^mmmmmm* Chicago, IUinois vse to videli in čutili so, da se bližajo onemu nesrečnemu kraju, kjer krogle pojejo mrtvaško pesem. Vlak je drvel ob Bodrogu, pri Ujhelyu je zavil proti zapadu in se je v Capu ob Tisi ustavil. Čez kake pol ure je že ropotal proti severu. Ungvar je bila zadnja postaja. Tema se je že spuščala na zemljo, ko se je vlak ustavil. Podporočnik je dal povelje za izstop. Čez nekaj minut so bili vagoni prazni. Vojaki so se uvrstili. V četvero-stopih so zavili na ulico in so korakali proti vojašnici. VIII. Slamno vas je pokril snežen plašč. Nastopila je zima in dan na dan je bril mrzel sever. Staro in mlado se je držalo zape-čka. Na pot se je podal le tisti, ki je imel nujne opravke. Nekega jutra v začetku decembra sta korakali po cesti dve zaviti ženski postavi. Bili sta za kakih dvesto korakov narazen. Pri križu, ob katerem se je od ceste odcepila pot proti Kozarjevi hiši, se je prva ustavila. Dvignila je glavo, pogledala na križ, nato pa se je ozrla na cesto. Ženske, ki ji je sledila, ni poznala, vkljub temu pa jo je hotela počakati. — O, Minka, ti si! — je vzkliknila začudeno, ko je spoznala v bližajoči se postavi Mlakarjevo Minko. Minka se je stresla, ko je zaslišala človeški glas. Vase ie bila zatopljena in niti ni opazila, da je kdo stal pri križu. Ko je zagledala Kozarjevo Anico — ona je namreč stala pri križu — se je umirila. — Dobro jutro, Anica! — se je nasmehnila komaj vidno. — Kje pa si bila? Dekleti sta se že dolgo vrsto let poznali, kakih ožjih stikov pa ni bilo med njima. Ako sta se slučajno srečali, sta se pozdravili, nasmehnili druga drugi in spregovorili par besed o vsakdanjostih. To je bilo vse. O kakem prijateljstvu ni bilo gOvo-ra. Po Štefanovem odhodu pa se je razmerje.začelo spreminjati, Minka je posvečala Anici več pozornosti. Kadarkoli je prilika nanesla, se ji je pridružila. Anica ni vedela, kaj jo je k temu nagnilo, a bila je njene družbe vesela. Saj je čutila v srcu praznoto, odkar ni bilo ne Štefana, ne Jakoba in bilo ji je ljubo, da se je včasih lahko nekoliko raztresla. Tudi to jutro je bila Minka vesela. 'Tolažbe je potrebovala v žalosti, ki jo je malo prej zadela. — Bog daj dobro jutro! — je odzdravila in se nasmehnila. — Na pošti sem bila. Dopisnico sem kupila, da bi Štefanu odgovorila na pismo ... A ne bo treba pisati — je dodala po kratkem presledku. Oči so se ii orosile. Vzdihnila je in sklonila glavo. Minka je vedela, zakaj ne bo treba pisati, ker je tudi ona skrivala pismo, v katerem ji je Štefan sporočil, da je odšel na fronto. Vkljub temu pa je navidez začudeno vprašala: — Zakaj ne? Ali pride Štefan domov? Glas se ji je tresel in ako Anica ne bi bila tako zatopljena v svojo žalost, bi lahko opazila Minkin nemir. (Dalje prih.) Columbia plošče 25000-F—Ribniška korajža, petje duet Kranjski piknik, petje, duet..............................75c 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika....................-v................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del........................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio....................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio..................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio..........................75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet....................75c 25051—Vzajemnost, šotiš Kukavica, valček, Columbia kvintet....................75c 25056—O mraku Dolenjska, moški kvartet........................-.............75c 25057—Slovenec sem, Perice, moški kvartet ............................................75c 25059—Jaka na St. Clairu, polka Clevelandski valček, inštr. trio............................75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c 25132-F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio....................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio................................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu ..duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..........75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše-—75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Karnjski valček, slov. kmečka godba................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj, bariton............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba---.................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. A. Krnjev in G. Gostič............75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ni, pojeta L. Belle in Fr. Plut....................75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle......75c 25163—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Udovich in Laushe..............75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe- 75c 25174—Planinec, Srcu, poje g. J. Germ...............................................75c 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester................75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. Gostič-Pirnat- 75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ................................75c 25179—Ta martla, Men vse eno je, duet, poj. gdč. Udovich in Lauše 75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ-......75c 251S3-F—Galop polka, Potepuh, valček, harmonika ............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na ! knjigarn a amer. slovenec jpisane> poijm J. M. Trnnk Iveri. Tedaj in zdaj. Z jugoslovansko mislijo in pokretom je tesno povezano ime hrvaškega in katoliškega škofa Strossma-vera. Res so vrzeli med vzhodom in zapadom, tudi umetno in po kvarljivi politiki napravljeni vrzeli. Lepo je Stross-mayer zapisal že 1. 1882, kako se morajo z ljubeznijo skušati premostiti nasprotstva na verskem polju, ki je pač najvažnejše za jugoslovansko misel. Pravi: "Mi živimo skupno z brati vzhodnega obreda. Zato bodimo polni ljubezni in dobrote do njih. Spominjajmo se, da je najlepši dokaz prave vere čista in dobrodelna ljubezen; spominjajmo se, da je ljubezen tista silna moč, ki vse obvladuje in se ji nihče ne more ustavljati. Ljubimo brate, s katerimi živimo, ne samo radi tega, ker so z nami ena kri in en narod in ker imamo oboji isto bodočnost; ljubimo jih tudi zatoj ker je njihov obred lep in veličasten, uveden v cerkev po sv. Baziliju in sv. Janezu Zlatoustu, ki ju mi prav tako kakor oni častimo in kličemo kot božja svetnika. Ljubimo jih, ker so tudi na njihovih oltarjih prikazuje pravi živi Bog za odr;ešnje sveta, ker se tudi po njihovih cerkvah razlega sveta beseda božja, ker tudi v njihovih svetih pesmih odmevajo prav tako krasno , čarobni glasovi vzhoda kakor pri nas glasovi zapada. Ne poslušajmo nikoli tistih, ki bi nas radi na kakršenkoli način razdvojili, zakaj to so očitno naši nasprotniki. Oni kakor mi častijo sv Cirila in Metoda; to je prav in Bogu všeč. Ti dve imeni naj nas spajata vsekdar v ljubezni in bratski slogi". Jugoslovanski kulturni krog naj bi združeval Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare. Bolgare kot važen prosvetni faktor upošteva v jugoslovanski slogi skoro edino le djakevski škof Strossmayer. O njih piše: "Ta narod, ki šteje do pet milijonov duš, že zato zasluži našo pozornost, ker je nekdaj prav na književnem polju prednjačil ne samo južnim, ampak tudi severnim Slovanom, pa tudi v novejšem času dokazuje, da v njem ni ugasnil duh sv. Cirila in Metoda, Klemena, Ivana Eksarha in velikega carja Simeona. Ta štiri ljudstva mu niso le člani tne slovanske etnografske celote, ampak tudi geografsko najbližji sosedje. Nesreča je hotela, da jih je zgodovinska preteklost razdvojila in na lastnih tleh tujim gospodarjem u-sužnjila in jih tako medsebojno odtujila". Tako tedaj vsaj na ti hrvaški in res katoliški,ker pač škofovi strani. Lahko bi zopet navedel črno na belem, kako je na hrvaški strani, ko bi ne bilo tako žalostno za misel skupnosti. Hrvat Srba niti videti ne more in prav zavestno se propagira, da bi ga nikoli ne pogledal. Kako duhamorno je za skupnost tudi na srbski strani, se je po- ki 1949 West Cermak Road, Chicago, Illinois kazalo, ko je šlo za fconkorda Ne prevladuje jugoslovansk misel, pač pa v nekih krogi velesrbska misel, ki hoče zapa potopiti v vzhod. Sicer ga ne povečuje pa nasprotstva, m si obstaja neka jugoslovansl® politična enotnost, od prave J" goslovanske misli smo še d31 proč. Neko telo je, amPak tem telesu ni StrossmayerieV ga duha ljubezni. Stojadinovičev brat j® 0 iskal uredništvo "Prosvete".a urad SNPJ. Tudi čikaški ^ zul je bil poleg. In vrhu obiskal urad še g. Ribar, prideljen poslaništvu v ingtonu. Nezaslišano. Pn preju" so videli dogodke, d*' je prav Moskva tresla. Isti jadinovič in še drugi so Pa iskali tudi uredništvo "An'e ■n ■ "pr^ kanskega Slovenca". Pri sveti" ali SNPJ. je vsaj dr. * rošec tabo, ni pa pri A. S.^ šne reči so se morale godit' le pri A. S.? No, g. Jerič, čr" te kako več o obisku, če n& ^ do pri "Napreju" povedali ko so se hlače tresle. Pre lji,vo vesti. * "Kam te bom dejal?" ^ je v črnih nočeh tarnal o kmet, ko je za kazen moi'3, . jih J tiis siti težke mejnike, ker prej v svoji lakomnosti P° Iji zlobno prestavljal. Zdi se mi, da mora biti nekaj še živih ljudi med 10 > P ki utegnejo le vzdihniti: _ naj se denem? Vidim dop'se "Prosveti", ki vejo mnog" iel ^^^^^^^^^^^^^ llčP' veliko hudega povedati o " dipravu "Napreju", 111 hvalijo "Prosveto". Vidi*1 tudi dopise v "Napreju > vejo mnogo in veliko S # povedati o "Prosveti", i" jo "Naprej". Kam naj se r, ga para, slovenski delav'eC trpim dene? Ii J« EI UIIOU-J ZDRAVNIK IN KIR^ 1901 W. Cermak R°ad CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popotf06 ' —8 zvečer izvzemši ob srcu® jjfl Rezidenoni telefon: La Grang Uradni telefon: Canal PO DNEVI NA RAZPOLA CELI DAN V URADlJ' .0 Katfar krasiti rf jih dragih, i bite. da razpolago rojaka. ^ Postavljam in izdelujem nadrobne spomenike v vS binah države Illinois. Cene/ifl>' 9 delo jam č en o, postrežba «oU priporočam I old Kadarkoli nameravate kuP,({ grobni spominski kamel. ? ;d ' podpisanega za vsa po.jaslU cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapni^f SLOVENSKI KAMNOS l, 527 North Chicago JOLIET, ILL Telefon W Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ame^ Ji gleščinl. Slovar je priredil 10 znani profesor J. Mulaček, H ]C $ več let v Ameriki. — Knjiga V* strani. ..m CENA: Trdovezan v platno Broširan mehko Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski SloveneC 1849 West Cermak Road, Chicago, 111^/ V