LETO II. = ŠTEV. 11 LISTOPAD 1922. JADRANKA Izhaja v Trstu i. vsakega meseca. — Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 100 K. Uredništvo in uprava je v Mu, Via Storcola m, I. Urejuje jo Marka Siepaniiieva Mi). VSPORED: 1. Jesenska — M. Tavčarjeva. 4. kalif in greznica. — Prevod. 2. Veronika Deseniška. — M. Gregoričeva. 3. Izprehod po Skandinaviji. - M. StepančičeVa. 5. Učitelj iz Sv. Križa. — Toio . de Rena. (Konec) 6. Drobtine. ZLATARNA ALOJZIJA POVH-A V TRSTU - INI A "TRGU GARIBALDI (BARRIERA), 2 - PRODAJA NAJLEPŠE IN NAJCENEJŠE OKRASKE! — SREBRNE KRONE IN ZLATO PLAČUJE PO NAJVIŠJIH CENAH Zobotehnični Ambulatorij ulica Settc Fontane št. 6, I. - TRST - ulica Settc Fontane št. 6, I. Odprt vsak dan od 9-13 in od 15-19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% popustka, kakor tudi plačilo na obroke. ———— DELO ZAJAMČENO ______ LUIGI (Vek.) PLESNIČAR - TRST ULICA GIULIA, 29 Trgovina jestvin in kolonijalnega blaga, olja, mila in vsakovrstnih likerjev v steklenicah. — Trgovina je popolnoma na novo opremljena in preskrbljena z vedno svežim ter prvovrstnim blagom. - Točna postrežba in v Trstu franko na dom. Se priporočam slov. občinstvu v mestu in na deželi. Na debelo v ULICI GAETANO DONIZETTI, 5 ——- Dr. ANTON GRUSOVIN = z: GORICA = Piazza Vittoria 20 ordinira za kožne in venerične bolezni od 9-11,3-5 Ob nedeljah in praznikih le od 9-11 ure. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA v TRSTU reglstrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pier Luigi da Palestrina št. 4, I. Obrestuje navadne hranilne vloge po = vloge, vezano na trimesečno odpoved ' ^^ /" po 3W/o ako znašajo 20-S0.000 L. po 6» P ako znašajo -40.000 L. po 61,'a°/o ako presepajo 40.000 Lit. Trgovcem otvarja tekoi-e cskovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog ja^či poles lastnega, premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad TiO milijonov lir. Daje posoljilana poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Tel. št. 16-04 — Uradne ure od 8-i3 — Tel. št. IB-04 t SUSIG - Irst-Rojan Via di Roiano ; poleg cerkve. Priporoča svojo manifakturno trg'0 vino cenj. občinstvu za obilen obisk Postrežba točna - cene i Svoji k svojim! najnižje. TRST — ulica S. Caterina 11 Telefon 15-52 dvakrat. Edvard Giaconi Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd, itd. —— Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožen njihovega jezika. Dr. L. BOROVICKA Trst - Via Genova 13, I. ordinira za kožne in venerične bolezni od 9 = 12, 3 = 7. :—"" Ob nedeljah in praznikih od 10 = 12 ure. JAKOB PERHAUC TRST - Via Spiro]Tipoldo Xydias - TRST ZALOGA tu in inozemskih vin, žganja in likerjev Razpošilja in poslužuje na dom. — Razpolaga z najfinejšimi šumečimi vini svetovnih znamk a la: Asti, Cliart-Blanc, Excelsior i. t. d. Ljubljanska kreditna banka Podružnica V TRSTU (vogal Valdirivo 28 — Ottobre 11) Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja razne valute. Izvršuje nakazila SI IS kron v .higosl. Sprejema SIIS krone na obrostovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje ]»o 3:; 4°/o net-to. Vloge na tekoče račune obrestuje po 4Vs% -— Glavni sedež banke LJUBLJANA --—-- PODRUŽNICE: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, liovisad, Saraj., Split, iefkovit - Delniška glavnica in rezerve: SDS kron 150 000.000 ■ Uraduje od 9—12'/, in od 14'2—IG. ■ IVAH KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti. Trst, Trg sv. Ivana štev. 1. TRST, Pri Sv. Jakobu - Via Gius. caprin s PODRUŽNICA VIA. UDINE 2 Čevtiarnici FORCESSIN - dobite najtrpežnejše- Obuvalo za moške, ženske in dečke. Specijaliteta otroškega obuvala. Cene posebno zmerne. Postrežba točna. flNTO« T{ Nova zaloga n v Gorici, se priporoča S1 in na deželi z Cene bn Na drobno! Tvrdka Pr Via Garibald¡118 C Na drobno V6li|| Bencin, petrole fina mazila, gla konopec, c Dobave za avtomi Najzm< iifejo se ZASTO ' v vsej ELIH ti na trgu Cavoi = Na novo i pc kakor spalne zine ter kuhinj1 nižjih cenah-Pfl Ivan Za (na Starem trgf LETO II. - ŠTEV. 11 GLASILO ZAVEDNEGA ŽEHSTVH LISTOPAD 1922. mara tavčarjeva : dobrova. JESENSKA. Že ajda je zrela, po srpe žanjice Požeta je ajda in mlada dekleta in bele rokavce na mlado telo, se vračajo v večer sanjave noči, po srpe, žanjice, in pesmi vesele, in pojejo pesmi o rožah jesenskih, donijo naj tja pod jesensko nebo. a sveža pomlad pod rokavci brsti- mar. gregor1ceva VERONIKA DESENIŠKA. zgodovinska tragedija iz xiv. stoletja v petih dejanjih. Vranovič (ki je stal nekako skrit za ljudstvom, stopi' junaško v ospredje.): Ničesar ne veste v njeno obrambo, Erazem AVurmberški ? In vendar sto bili neštetokrat dobrodošel gost v njenem dvor-ou. (zaničljivo) Vi, da ste že pozabili, kako vam je čestokrafc njena roka postregla z okrepčilom ? Sodnik (na desni): Kdo ste vendar vi, ki si drznete nepoklicano besedovati napram ugledni rodbini celjskih velikašev? Vranovič: Hrvatski plemič sem! Ime pa mi je Barto-lomej Vranovič, doma iz Vranovine. Veronika (se ozre z nasmeškom proti njemu)-. Bartol, pobratim moj! Herman: Aha! To je oni človek, ki venomer liujska kmete in vodi vsak upor proti nam Celjanom. Vranovič: Nikogar ne ščuvam! Ali v bran za svoj narod sem se in se bom še vselej postavljal, kadarkoli si bo kdo iz tujega rodu predrzno osvojeval naše narodne pravice. Sodnik (na desni): Ako nadaljujete po tem načinu vas posadim na zatožno klop. Sodnik (iz srede)-. Da! Brzdajte svojo govorico in nam povejte kar veste o Veroniki Deseniški. Je-li ona res kmečkega rodu? Vranovič: Hrvatska plemkinja je! Saj je že njena mati bila do svoje poroke vedno družica krških velikašio, dočim je njen oče oskrboval imetje vojvode Blagajskega. Sodnik (iz leve začudeno): Vojvode Blagajskega ? Vranovič: Lahko bi vam vse to povedal vojvoda sam, toda konj ga je v splašenosti vrgel raz sebe, da leži ponesrečen v Kostanjevici. Sodnik (iz leve): Vam je li znano, ako je bila Veronika Deseniška oerkveno poročena z grofom Friderikom ? Vranovič: Kako bi ne vedel, saj sem bil porok te zakonske zveze. Herman: Laže, ko oigan. Vranovič:-Preči tem razpelom prisegam a nesamo, da sem bil porok jaz, ampak tudi Erazem AVurmberški. Herman (Erazmu): Ah, izdajalec! — Toda čemu vznemirjenosti, saj je bilo vse le zabavna šala mojega sinu. Vranovič: Poznam Veroniko še izza mladih in let vse-kdar, kadar sem bil na lovu v zagorskih goščavah sem, kakor Wurmberg in Celjski, gostoval v deseniškem dvorcu. O tistih prilikah sem se prepričal, kako jo zalezuje grof Friderik. In kaj bi vam pravil dalje V Vse svoje tužno življenje vam je resnično opisala obtoženka sama. (odstopi) Sodnik (iz srede se pomenkuje z obema sodnikoma a naposled ustane): Razprava je dovršena! Sluga, odveži vrv, ki tišči obtoženko! Hei 'man '. Razumem kaj namerevate, sodnik, toda vedite, da vrhovni poglavar te dežele sem le jaz in zato bom dal usmrtiti to žensko, ako se sama ne spravi iz naše pobožne krajine, (odhaja razjarjen.) Erazem (gre potuhnjeno za Hermanom.) Slugi (odideta tudi za Herm.) Sodnik (iz srede.): Proglašam vas nedolžnim, Veronika Deseniška. Svobodni ste, kneginja Celjska! Še danes pa se zglasite v našem uradu, da vam priskrbimo, kar vam je potrebno za odhod. Saj ste čuli, da ne morete imeti obstanka v tej krajini. Veronika (kakor hitro znsliši iz sodnikovih ust svoje ime, se otroško veselo nasmehlja, pogleda hvaležno sodnika in poklekne, prekrivajoča roki na prsih. Ko pa sodnik umolkne, ga zopet pogleda in reče): Hvala vam. čislani sodniki! Hvala vaši milosti in pravičnosti! — (Položi obe roki na mizo pred razpelom, si nasloni glavo in hip molči, dokler si misli, da je ljudstvo odšlo. Naposled ustane in ho se polagoma ozre in zapazi le Vranoviča nedaleč od sebe, mu stopi naproti in mu poda roko.) O, Bartolomej ! Kako ti povrnem, kar si storil zame požrtvovalnega? V hipu najveco stiske si se mi prikazal, ko zvezda na viharnem obzorju. Vranovič (ji drži roko z obema rokama): Rad sem pribite!, ko sem izvedel kaj se a teboj dogaja. Saj nisem imel miru, odkar sem čul, da si v Her-manovi oblasti. Ali sedaj utihni in no razvnemaj se; potrebna si dušnega počitka! Veronika: Bodi mi stokrat zahvaljen, Bartolomej! Saj sem uverjena, da te je samo tvoja čista, nesebična ljubezen dovedla danes pred moje oči. A jaz, Bartol, nisem umela ceniti tvoje nekalje-n^ udanosti ter sem se raje nagnila v naročje pustolovoa... Oh, Bartol... Vranovič {jo pogleda prestrašeno): Kako govoriš, kje je tvoj soprog, Veronika? Ne pričakuješ li njegove pomoči ? Veronika (z glavo zanika): Friderik me je zatajil, pobratim moj! (zakrije obraz na njegovih prsih in ihti.) Vranovič (jo objame prisrčno): O, ti, sirotica moja!... Ali kaj še dalje čakamo v tem peklenskem kraju ? ldimo, Veronika! Herman (ho položi Veronika glavo na Vranovičeve prsi, se za njegovim hrbtom prikaže Hermcyi z zakrinkanim licem. Tik njega stopa po prstih rdeče/asi Vid brez krinke, in dočim pomigne slugi naj pri- me Veroniko, plane z močno roko na Vranoviča ko je ta ravno izustil zadnje besede.) Vid (plane k Veroniki in ji zamaši usta.) Vranovič (se naglo okrene); Kdo si, zverina, da napadaš poštene ljudi z zakrinkanim licem ? Pobegni Veronika! (potegne med a Herman mu drži roko.) Veronika (zavpije, istočasno, ker jo je sluga prijel, ko je komaj dvignila glavo raz Vranovih prsi. Nato umolkne, ker ji je slaga zamašil usta.) ■ Herman (ne da odgovora Vranoviču, in mu krepko drži roko v kteri ima Vranovič meč.) Vranovič (je ko blazen): Pusti me, pes! Herman (Vidu): Potopi jo v ribniku! Vranovič (obupno): Iztrgaj se mu, Veronika! O, ljubezen moja! (tehibne premagan nd tla) Vid (zgine z Veroniko za grmom ali. iz sobe.) Herman (poklekne Vranoviču, na prsi in se ž njim bori.) ■ Vrftnovič (se mu posreči strgati s llermanovegii obraza' krinko): A, ti, ropar gnusni! ProkletLproklet! (Istočasno sé zadnje ali zdpazi pij tisk vode.) (Zavesa pada polagoma med Vraničevim govorjenjem.) KONEC MARICA STEPANČIČEVA : IZPREHOD PO SKANDINAVIJI. (Nadaljevanje). Izmed stavb, ki razen omenjenih gradov in cerkva, kinčajo Kristianio in ki zaslužijo, da si jih ogleda vsak tujec, ako ne od znotraj vsaj od blizu, so : stara svetovalnica, poslopje Storthing, razna gledišča, posamezni muzeji in vseučilišče. Stara svetovalnica (Raadhus) zanimlje toliko po svojem slogu, kolikor po svoji starosti; zidana je bila l. 1624. Poslopje Storthing oziroma državna zbornica sega v 19. stoletje ter je v svojih prostorih okrašena z doprsniki najimenitnejših dižavnikov tekom zadnjih stoletij. Ako si ogleduješ „Storthing", imaš priliko stopiti na Wesselstorvefc, oziroma na trg, ki se na njem dviga doprsnik domačega pesnika J. Vessel-a, katerega pradedje bajé bil Slovan. Izmed gledališč zaslužuje pozornost zlasti Nationaltheater; pred njima se dvigata v naravni velikosti bronasta spomenika obeh norveških pisateljev: Henrik Ibsen-a ter Bjornstjerne Bjorosen-a. Vseučilišče je ustanovil 1. 1811. kralj Frederik VI. pri čemur je podpiralo vladarja vse norveško ljudstvo iz vseh krajev in slojev. Ta visoka šola je najlepša stavba v mestu; ko sem stopila prednjo, sem se domislila istočasno grške univerze v Atenah; spomnil me je na to zlasti njen glavni in srednji del, ki ga v istem slogu podpirajo obširni mramomati stebri. Levo stran vseučilišča tvori knjižnica, ki ima tudi javno čitalnico; desno zavzemlje dornus accadtmica s svečanostno dvorano in raznimi vseuČiliškimi razdelki. V ozadju so sezidali ob stoletnici še eno dvorano, za katero je prispeval ves norveški narod. Na vrtu okoli te dvorane so kamenite plošče z nekdanjo runsko pisavo iz 1. 400 po Kr., dočim so v posebnem lesenem poslopju shranjene ladje iz 1. 9ÓO po Kr. Imenujejo se Wikingske ladje, ker so pristni ostanki iz dobe slovitih Wikingov. Te ladje, na ka- tere so Kristiančani posebno ponosni, spadajo k zgodovinskemu muzeju, ki je izmed množice muzejev najznamenitejši. Zgodovinski muzej obsega okoli 30 tisoč predmetov, ki so razpostavljeni v enajsteiih dvoranah. Izredno mikavno je prva dvorana, ki razkazuje reči iz kamene dobe, reči, ki so do 5-6000-let stare. Predmeti so iz kamena, skrli in kosti. Dvorana, ki razkazuje predmete iz bronaste dobe, nas vodi za 3000 let nazaj. Tretja dvorana, ki predstavlja železnato dobo, hrani mnogo okraskov iz zlata in raznovrsten denar izza nekaj stoletij pr. Kr. četrta, peta in šesta dvorana segata v 7, 8 in 9 stoletje. Razkazuje pa tudi predmete, ki spominjajo na poznejo dobo, to je do 1050, ko je krščanstvo dospelo do popolne zmage na vsej Črti. V teh dvoranah se seznaniš s predmeti, ki so sicer še dandanes v rabi, ki pa so se izdelovali takrat popolnem drugače, tako n. pr. likalnik iz stekla, kakor tudi krasni ostrogi iz čistega zlata. Vsled svoje teže te utegne gotovo za-" nimati zlata ovratnica, tehta namreč 1 klg 105 gr. Zelo zanimiva je tudi sedma dvorana. Seznanja nas z raznimi nabožnimi slikami iz 13. stoletja in z raznimi predmeti iz medi in lesa, kakor n,- pr. koledar na lesu: vsak dan je označen s črto, prazniki pa imajo še poseben znak. Ostale dvorane nas vodijo v 12. oziroma 14-. stoletje in kažejo razen srebrnine in zlatenine po večini umetnost izrazovanja v lesu. Značilne so zlasti duri neke cerkve, v katerih je izrezljana oela norveška pravljica. Kakor švedska, tako je tudi norveška prestolnica vsa odičena z bajnim zelen jem in ličnimi vrtovi, ki pa niso nikaki skromni ovetlični nasadi, ampak gosto-nasajeni gaji, ki te vabljajo že iz daleka s svojim raznovrstnim vonjem med svoje balzamično dišeče lehe. Najkrasnejša izmed takih goščavio je St. Hanshangen, ki ti podaja istočasno diven razgled. Sredi kristianskih parkov so navadno odlične gostilne, ki goje koncerte celo poletje tako, da je Kristiania tudi za dobo poletja obilo preskrbljena z zabavo, kakor je bogato preskrbljena za zimsko dobo z gledišči iu saujkanjem. Drugi krasni kotički, kamor se shaja gospoda poleti, ki se dvigajo prav nad fjordom so Voksen Holmenkollen in Frognersateren. Dobro je, da poleti tujeo na te hriboe ne le radi prelesti, ki ga obdaja v zatišju gozdičev, ribnikov in vodometov, marveč ker se seznauiš na njih s celo vrsto staro-norveških hišio kakor tudi z življenjem norveškega kmeta. Kar se tiče razgleda, ti le-ta prevzame vso dušo, ko se oziraš proti fjordu, kamor leži Kristiania globoko pod teboj in se ti zdi, da se vsi njeni otoki premikajo iu plavajo po lahnih valčkih. Ako pa, te je prirodua divota na teh otokih tako očarala, da bi jo hotel vživati še nadalje, tedaj prestopi sanjave hoste, prehodi bsle Stezice kraj zamišljenih jezerc, vspui se po pobočju navzgor in stopi na goro Ivikut. — Tu, baje zadiha za Kristianio najprva pomlad, tu gostuje najkasneja jesen, da je mesto in njeDa bajna okolioa vsa ozaljšana od poganjajočega popja ali rdeče-rmenkastega listja, dočim odeva oddaljene norveške pokrajine še gosti sneg. Bilo je jasnega dne koncem avgusta, ko sem odpolovala iz Kristianie. Ko bel labud je parnik plul med bajnim obrežjem Kristianskega tjorda mimo mnogih kopališč, ki so raztresena semintja in mimo vseh otokov iti oto-čičev, ki štrlijo vedno bolj redko izza valov, kolikor bolj se razširja ta prostrani fjord. Za nami so ostajale mestne palače, za nami so ostajale norveške gore, ki se zde. da čuvajo nad svojo bisernico, kakor koklja z razprostrtimi perutnicami. Izginjale so nam izpred oči zelene ravni in samotni logi, izginjal nam je tudi krasni polotok Bvgdo s kraljevo graščinico in z vsemi svojimi dvorci, ki te pozdravljajo izza zelenja, ko pisane krizauteme. V ozadju je ostajala Kristiania, v ozadju je ostajal ves njen lišp in kinč in odnehale so nas opazovati tudi gruče čolničkov, ki so poskakovali, ko poredna otročad okrog svatovske kočije, kadarkoli je zišuštel tja do njih mogočni val, ki ga je bil vzdramil iz snu naš parobrod. Še le tam daleč se je prikazovalo na obzorji zopet obrežje južne Nor-vegije, na kterem so se še pred nočjo poslavljale v desno od nas mesteca Horten, Tonsberg, Laurwig, v levo pa mesteca: Fredrikstad, Fredrikshald in Fredriksten. S temi kraji se ni poslavljal od nas le Kristan-ski fjord, ampak vsa Norvegija, vsa zahodna Skandinavija. Zapluli smo v nedogledni Skagerrack, ki nas je s svojo obsežnostjo popolnem odtrgal od južne Norveške ter nas docela odda^il od zahodne Švedske. Stali smo mahoma samoati sr-di morja a še predno nas je zapustila dnevna svetloba, je že pričel naš parobrod svojo telovadbo in to s toliko gibčnostjo, ko da je "ribiška barčioa, ko da ne nosi ob glavi napisa neustrašenega kralja, ampak bojazljivega kunca. Gori do nas do III. nadstropja, so pljuskali zelenkasti valovi, dočim so nizko spodaj v pritličju navzlic vsej jadrovini — ki so jo raztegnili mornarji v obrambo — pomočili ves XII. razred in revne potnike, ki so ležali v plahte zaviti, na odprtem krovu. Potniki okoli mene pa so drug za drugim, menjavali svoje razpoloženje ko na povelje, kajti utihnilo je otroško igračkanje nedorasle mladine iu odnehala vsaka razigrana brezskrbnost in koketiranje odrasle druščine. Z razpoloženjem so menjavali potniki tudi lego, kajti le malokdo je obsedel na svojem mestu neki so odšli počivat v salon, drugi so se prijemal, drug drugega ter merili parobrod z dolgimi koraki; dobro vedoč, da na ta način cbdrže najdelj časa želodec v ravnotežju. Tudi jaz sem ostala na krovu ali se tiščala medenega ročaja, kajti parnik se je zibal prepoševno sedaj v levo, sedaj v desno... da bi mogel stopati potnik samcat po deskah, ne da bi butnil ob hrastova tla... Nedaleč od mene sta sede la dva Rusa, zato sem lahko Sala, kako je rekel eden drugemu: „To ni še nič, ali ko se približa ladja skageraškemu rtu (skrajni ncs severne Dauske), bo še le pravi ples!" Ko sem to čula. šem se domislila, kako sem že nekje Sitala, daje križišče, kjer se Skagerrack zaokroži v drugo morsko cesto — v Kattegat — tako nevarno ladjam ob neugodni sapi, da si manjši parniki sploh niti ne upajo skozi. Zanimivo bi bilo, vendar ne bom opisovala te naj-neprijetnejše ponočne vožnje; besede, ki sem jih čula iz ust onega Rusa, so se namreč uresničile. Sredi noči je naš parnik resnično plesal s svojimi neugna-nimi plesalkami, z žuborečimi svetlozelenkastimi krili razdivjanih valov. In kakor tam gori na Severnem ledenem morji, so sobarioe švigale iz ene celice v drugo, odkoder je uhajalo neprikupljivo stokanje.... Kakor tam gori, so se šibki starčki šetali po hodnikih za dobro napitnino pod pazduho mladih mornarjev. In ta morski koncert je trajal do zore, dokler smo prestopili^ v čisti Kattegat, v vodovje med Dansko iu južno Švedsko. Tu je bilo morje docela pokorno in spodobno ter ostalo tako ves čas, ko smo pluli mimo švedske dežele Halland, oziroma nje glavnega mesta Gotteborg. To mesto je zelo važno ne le radi obilega lova na ribo losos, marveč slovi tudi vsled svojega mnogoštevilnega brodovja. Obrežje ob Gotte-borgu je izredno slikovito. Tisoč otokov, golih in ob-raščenih, štrli iz morja, a ti otoki niso znameniti le zaradi dobičkonosnega ribjega lova, ampak ker so baje na njih skaloviti ostrogi takozvani, Hallristningar in v čereh utisnene podobe iz bronaste dobe (2000 pr. Kr.) Na goteborskem obrežju sta kopališči Lisekil in Marstrand, važni in izredno zdravilni zato, ker je ob njiju najbolj slana voda. Solnoe je razsipalo svoje prve žarke okoli nas, ko je naš parobrod plul mimo švedske dežele Skane, mimo mesteca Halmstadt. Od tu dalje se je iz desne strani danska zemlja vedno bolj bližala švedski, dokler se je ponosni Kattegat stisnil v morsko ožino Oresund. Ta ožina izraža najbajnejšo obalo, obalo, ki mi se ni prikupila morda le zaradi svojih belih dvorcev, ki so raztreseni semiutja ko golobi, ampak očara človrka že s svojimi prirodnimi zatišji in lokami. Morska ožina Oresund je najživahnejši pomorski prehod celega sveta, kajti uikjer ne prehaja do 50.000 ladij v enem letu kakor ravno skozi vanj. Tamkaj, kjer se ožina loči od Kattegata, se razprostira ogromni skaloviti polotok Kullen, ki ima sicer najstrmejše prepade iu temna brezdna, dočim ga v ozadju dičijo sveže goščave, ki so švedskim imovituikom najpriljubjenejše letovišče. Zlasti zanimivo sliko podaja Oresund med švedskim mestecem Halsingborg in danskim Helsingor. Halsingborg je krasno mesteoe na švedskem obrežju; vse odičeno je s kijoski in vilami pa tudi s starinskimi stavbami iz minolih stoletij. Knnrr prihodnjič. m. skrinjarjeva; NARODNA NOŠA. Vesela sem bila, da se je v „Jadranki" sprožilo vprašanje o naši narodni noši. In prav ima do-pisovateljica z izjavo „Narodna noša je naša svetinja [" Kaj more biti bolj svetega za nas, nego ono kar so izumili naši pradedje in prababice s svojim razumom in izdelovanjem in kako so se s tem svojim izdelkom oblačili ter se znjim ponašali? Naše stare matere prababice so se ponašale stoletja in stoletja z narodno nošo. Zapuščale jo svojim sinovom in hčeram kot narodno svetinjo od roda do roda, do naših dni. V narodni noši je utisnjen pečat našega žitja in žitja naših pradedov in prababic. Nekateri niso imeli druzega za izraz in dokaz slovenske pristnosti in slovenskega izvora nego edino svojo narodno nošo in svojo govorico. Marsikdo je sicer nehote svojo govorico popačil, kajti naše praočete in pramatere so samovoljni nasilneži darovali temu ali onemu tujemu roparskemu vitezu kakor kako neumno živinče. Ta samovoljnež je mučil in trpinčil naše dede in pra-dede, kakor se mu jo zljubilo. Vzeli in oropali so nas vsega. Potujčevali in raznarodovali so nas vsi, kateri so se nas polastili s silo. Vsi so pritiskali na naše dede in pradede, naše stariše in nas same- Edini spas, edina rešitev, ki jim je bila dovoljena v nesrečnem položaju, je bila le njihova, lepa narodna noša. In to v kar so se oni tako prisrčno odevali, to smo mi zavrgli. Ali se nismo s tem pregrešili napram narodnosti? Gotovo f Kos za kosom smo metali posmehljivo od sebe ter se ošemili s pavjim perjem, s tujim, berlinskim in pariškim krojem. In namesto da bi se posmihali modi, ki jo posnemamo, se posmihamo narodni noši. Revčki smo in ostanemo, dokler se vsaj deloma ne oprimemo vnovič tega — kar smo zavrgli. Pravim deloma. To, ker mislim tako: Vsaj po deželi bi morali vplivati, de se povne narodna noša. Začudeno vas bodo'gledali oj, dekleta naša in naši lantjel Preden mine leto pa ne bode vasice, kjer bi ne bila upeljana narodna noša. Pestra, krasna, bi bila ta slika, ne samo za oči, pač pa za ves naš kulturni razvoj. Videli bi se in pozdravljali; dasi, do zdaj nepoznani. Postali bi mahoma znanci prijatelji in bratje med seboj. In koliko bi nas bilo? Neštevilof Srečavali bi s:e na ulicah, na potovanju, na uradih, pri zabavah, v trgovinah, v cerkvi. Bili bi svoji s svojimi. Čudili bi se sami med seboj, ter bi uzklikali: Koliko nas je i Res nas je veliko i Nehalo bi potujčevanje, kar na debelo. Posebno, pa med našo mladino. Onega, katerega bomo videliv tujem kroju bodemo zaničevali in se ga ogibali, da se je prodal tujcu. To ga bode bolj bolelo, kot nobena psovka. Ako nam je naša narodna noša res svetinja, se te svetinje ne smemo sramovati; ako se je pa sramujemo ne smemo se hudovati nad našimi mladenkami in ženicami ako ista gine. Ako pojde tako naprej, tekom deset let, bo le spomin na naše narodne noše. Tolstoj,ko je postal narodni pisatelj-prorok, ni se sramoval kožuha in priproste ruske narodne noše. Imela sem služkinjo iz tržaške okolice, oblečeno seveda meščansko. Nekega dne sem hvalila lepo okoličansko nošo, a sluškinja mi odgovori: „Veste gospa, pri nas rabimo narodno noso za smrt. Kadar kedo umerje ga oblečejo v narodno nošo in ga z narodno nošo pokopljejo. Tudi moja mama je naročila, naj jo pokopljemo v narodni noši.'" Ostrmela sem! Je li mogoče, da lepe in krasne okoličanske noše služijo edino le smrti. Ta narodna svetinja se zakoplje v zemljo, da strohni ? Zdelo se mi je to nekaj groznega, nekak narodni zločin! „Roža, kaj vse okoličanke tako delajo? jo vprašam. „Pri nas vse ! mi odvrne"dekle. „ Vse one, katere imajo še narodno nošo zahtevajo, da se jim jo obleče, kadar umrjejo!" Polotila se me je huda žalost, ter sem mislila kako bi se dalo to proprečiti: V. zemljo zakopavati narodne svetinje, narodne podedovane zaklade se mi zdi nekaj nezaslišanega nekaj groznega. To grozoto mora čutiti le oni, ki res kristalno ljubi svetinje svojih pradedov in prababic in mu je narodna noša, najlepši in najdragocenejši zaklad in okras vsakega zavednega Slovenca in Slovenke. Ob tej priliki se spominjam nekega prizora na dan moje poroke. Malo, preden sem šla v cerkev, prišla je stara sključena ženica mi voščit srečo k zakonskemu stanu. „Veš, Marija, mi reče, celi tede n sem tuhtala kaj naj Ti dam za spomin k Tvojej poroki? Prinesla sem Ti nekaj in ne smeš mi odkloniti-" S tresočo roko je segla v žep in mi pomolila zavitek: Odvijem zavitek in zagledam krasno vezeno „pečo" kakoršno so nosile v Kobaridu le še stare ženice. Osuplo pogledam, dobro ženico, ker sem vedela, da je to njen najdražji spomin. Branila sem se: Ne mati, tega ne vzamem, ker vem, da vam je to najdražji spomin. „Le vzemi, dete, le vzemi I Res, to mi je najdražji spomin iz mladih let. Sama sem vezla to ruto kot mlado dekle f Glas se jej je tresel in v očeh so jej zalesketale solze. „Nosila sem to „pečo" le ob največjih svečanostih. Ponašala sem se ž njo, ker nobena ni imela teko lepo vezene kot je bila moja. In sedaj jo dam Tebi kot poročni dat l" Ko sem se presenečena in ginjena branila, je ženica uzkliknila: „Dete, ne smeš se braniti. Jaz sem stara, ako jo ne dam Tebi, bi po moji smrti prišla v roke ljudem, kateri jo ne bodo znali ceniti. Ti bodeš čuvala to mojo svetinjo in se me spominjala." Ginljivo sem se zahvalila dobrej ženici. Ta dar mi je bil dragocenejši nego najlepše lepotičje. Zenica je uzradoščena odšla. Jaz sem pa hitela ženinu pokazat lepi dar, delec krasne kobaridske narodne noše. Konec prihodnjič. KALIF IN GRESNICA. (Pripovedka) Ruski V. DOROSEVIC — V slavo Allaha, edinega in vsemogočnega, v slavo Proroka, v imenu sultana in kalita vseli pravovernih, mi, vrhovni mufti, javljamo: Brezčastje se širi po svetu in eaistva se rušijo, dežele ginevajo, narodi propadajo vsled razkošja, zabav in pomehkužnosti, ker so pozabili na Allaha. Mi pa hočemo, da bi se aroma pobožnosti našega mesta Bagdad ravno tako dvigal k nebu, kakor se dviga prijeten duh njegovih vrtov, kakor se dvigajo svete molitve mujezinov raz njegove minarete. Vse zlo prihaja na svet potom ženske. One so pozabile na predpise zakona, na skromnost in lepo vedenje. Obešajo nase dragocenosti od nog do glave, nosijo pajčolane, prozorne kakor dim in ako se pokrivajo z dragocenimi tkaninami, delajo to le da opozarjajo na pogubljive prelesti svojega telesa: Svoje telo, to stvarstvo Allaha, so pretvorile v orodje zapeljevanja in greha. — Zapeljani od njih, zgubljajo vojniki — hrabrost, trgovci — bogastvo, obrtniki — ljubezen do obrti, poljedelci — marljivost. Vsled tega smo v svojem srcu odločili, izdreti kači smrtonosno želo. Razglašamo vsem prebivalcem slavnega mesta Bagdad: Vsi plesi, petje in glasba se v Bagdadu prepoveduje. Zabranjen je smeli, zabranjene so šale. Ženske šmejo zapuščati dom le zavite od nog do glave v pokrivala iz belega platna; Dovoljuje se jim le naprava majhnih odprtin za oči," da se ne bodo zadevale 'ob mimo'-idoče moške. Vse — stare in mlade, krasne in grde, — vse naj vedo, da bo nepokorščina kaznovana s kamenjanjem. Tak je zakon. Med ropotaDjem bobnov in piskanjem trobent je bila prečitana ta fetva na trgih, križiščih in pred studenci Bagdada — in v tistem trenotku je prenehalo petje, godba in ples v veselem in razkošnem mestu. V mestu je postalo tiho, kakor na pokopališču. In ženske šo hodile po ulicah kakor strahovi, zavite od nog do glave v bele plašče. Trgovci so ostali brez ljudi, izginil je šum in smeh in umolknili so v kavarnah zgovorni pripovedovalci basni. V tem času je živela v Kairu — mestu veselja, smeha, šal, razkošja, godbe, petja, plesa in prozornih ženskih oblek — plesalka z imenom Fatma-hanum. Mnogo je že slišala o bogastvu in razkošju Vzhoda in cula je, da blesteči briljant sredi Vzhoda, je mesto Bagdad. Celi svet je govoril o velikem Kalifu vseh pravovernih, Harnu-al-Rašidu o njegovem blesku, krasoti in radodaruosti. In Fatma-hanum je sklenila oditi v Bagdad, h kalifu Harun-al- Uašidu, da bi razveselila njegov pogled z svojim plesom. Ladjo, katera jo je nosila iz Aleksandrije je zasačil vihar, ki jo je butnil na obrežno skalovje in razbil. Edino Fatma-hanum se je rešila. V imenu Allaha je prišla s potnimi karavanami do Bagdada. Med potjo pa so jo opozorili: — V Bagdadu te bodo kamenjali, ker si tako oblečena. — — V Kairu sem bila ravno tako oblečena in nobeden me ni udaril za to niti s cvetlico! — Poslovenil. V. M. A. — Tam pač ni tako čednostnega muftija, kakor je šejk Kazif v Hagdadu in vsled tega ni izdal take fetve. — — Zakaj vendar zakaj? Povejte zakaj! — — Pravijo, da taka obleka vzbuja pri moških razvratne misli — — Kako morem jaz odgovarjati za tuje misli? Jaz odgovarjam le za lastne! — — Govori o tej stvari z šejkom Kazifom! — Fatma-hanum je prišla s karavano v Bagdad po noči. Moški so jo takoj zapustili, da je sama brodila po temnih, pustih in mrtvih ulicah mesta, dokler ni zagledala hiše, iz katere je svetila luč. Potrkala je. Bil je to dom velikega mufti-ja. Kavno tako zanese veter v jeseni, ob času selitve ptic prepelice naravnost v mrežo. Veliki mufti šejk Kazif ni še spal. Sedel je, mislil o čednosti in sestavljal novo fetvo, ostrejšo od prejšnje... Ko je zaslišal trkanje, je postal pozoren: — Menda vendar ni sam Harun-al-liašid? — Mufti je sam odprl vrata in odskočil v začudenju in strahu: — Ženska?! Ženskar1 Pri meni? Pri velikem muftiju? In v taki obleki? — Fatma-hanum se je globoko poklonila in rekla: — Brat mojega očeta!" Iz tvoje veličastne postave in tvoje spoštljive brade, razvidim, da nisi navaden smrtnik! Po velikanskem dragulju — cvetu proroka, ki krasi tvoj turban, sodim, da vidim pred seboj samega velikega bag-dadskega muftija, spoštovanega, znamenitega in velemo-drega šejka Kazifa. Brat mojega očeta, sprejmi me, kakor bi sprejel hčer svojega brata! Po rodu sem iz Kaira. Mati mi je dala ime Fatma. Po poklicu sem plesalka. Prišla sem v Bagdad, da bi razveselila s svojimi plesi obraz kalifa pravovernih. Ivolnem se ti pa, — da nisem ničesar vedela o grozni fetvi — brezdvoma pravični, ker je izšla iz tvoje modrosti. Odpusti pa, veliki in velemo-dri mufti, da sem se osmelila priti k tebi drugače oble^ čena, kakor predpisuje fetva. — Allah sam je velik in velemoder! — je odgovoril mufti — a v resnici mi je ime Kazif, ljudje me na-zivajo šejkom, a naš veliki gospodar, kalif Harun-al-Kašid me je imenoval — preko mojih zaslug. — Tvoja sreča, da si zašla ravno k meni in ne k navadnemu smrtnikuj Navadni smrtnik bi moral na podlagi moje fetve tako. poklicati redarje, ali pa te sam kamenjati — — Kaj boš pa ti naredil z menoj?! — je v strahu vzdiluiila Fatma-hanum. — Jaz? Ničesar! Zabaval se bodem s teboj! Zakon je kakor pes — grizti mora druge a laskati se svojemu gospodarju. Fetva je ostra — ali napisal 'sem jo jaz. Bodi kakor bi bila doma, hči brata mojega. Želiš peti — poj, hočeš plesati — pleši! — Ali ko se je oglasil žvenket tamburina, je mufti . vzdrgetal: — Tišje! Slišali nas bodo! — Na tihem pa je mislil: če ta prokleti kadi izve, da je bila pri Velikem muftiju čez noč tujka..... O ti dostojanstveniki! Kača ne ugrizne kače, a dostojanstveniki mislijo samo na to kako 'bi drug drugega spravili v zadrego. Seveda, ta ženska je krasna in z največjim veseljem bi jo postavil za prvo plesalko svojega harema. Toda.;, modrost... modrost.... Poslal bom to prestopnico h kadiju naj zapleše tudi pred njim! Ako jo kadi smatra krivim in veli kaznovati naj se izvrši pravorek.... Zakon o moji fetvi ni še v nobenem slučaju stopil v veljavo, a zakona, kateri ni Se nikdar bil v rabi se ni bati. Oe pa se pusti kadi zapeljati in jo pomilosti — potem je želo prokleti kači iztrgano! Obtoženec lahko mirno spi, ako je pri grehu sodeloval tudi sodnik. In veliki mufti je napisal kadiju list: — Veliki Kadi! K Tebi, vrhovnemu sodniku Bagdada pošiljam prestopnico moje fetve. Kakor izsledi zdravnik najopas-« nejšo bolezen, brez bojazni, da oboli-sam —.tako izsledi tudi ti greh te ženske. Sam poglej nanjo in na njen ples. In ako jo smacraš krivim prestopka moje fetve — pokliči na pomoč pravico. Ako pa misliš, da zasluži prizaneslji-vost, pokliči v svoje srce usmiljenost, saj usmiljenost — je večje vrednosti kakor pravica. Pravica se je rodila na zemlji, a dom usmiljenja so nebesa. — Veliki kadi tudi ni spal. Ko so pripeljali k njemu Fatmo-hanum, je prečital list mnftija in rekel: •— Ha! Stara stvar! Najbrže je sam prekršil svojo fetvo in sedaj želi da bi jo prekršili tudi mi! — In obr-nivši se k Fatmi-lianum je izpregovoril: — Ti tujka torej iščeš pravice iu gostoljubnosti? Krasno! Vendar ti morem biti pravičen, moram poznati tudi vse tvoje grehe, zapleši iu zapoj! Zapomni si samo j to:, pred sodniki ne smeš skrivati ničesar. Od tega je ; odvisna pravična razsodba. In v domu kadija je to noč zazvenel tamburin. Veliki mufti se ni zmotil. — — — Hariin-al-Rašida to noč ni hotel objeti spanec in po svoji navadi je hodil po ulicah Bagdada. Srce se mu j je stiskalo od bolesti. Je-li to njegov veseli, šumni, brezskrbni Bagdad, ki ponavadi ni spal daleč tja preko polnoči. Sedaj se je iz vseh hiš slišalo samo hropenje. Kar naenkrat pa je srce kalifa zatrepetalo. Zaslišal je zvok tamburina Igrali s^o — kakor je to bilo čudno — v hiši velikega muftija. Crez nekobko časa je to m b urin zazvenel v hiši kadi-ja. — Vse je čudno sijajno v tem prekrasnem mestu! je vzkliknil z nasmehom kalif — v tem času, v katerem spita grešnik in čedaostni pravičnik. In vstopil je mi dvorišče, zelo radoveden nad tem, kar se je godilo ponoči v hiši velikega muftija in kadija. Komaj je dočakal zoro iu komaj so rožnati žarki vzhoda zalili Bagdad, podal se je v Levjo dvorano svo-jaga dvorca in sklical vrhovni sodni svet. Harun-al-liašid je sedel na prestolu. Zraven njega je stal varovalec njegove časti in mogočnosti in držal goli meč. Na desni kalifa je sedel veliki mufti v turbanu, na katerem je bil ogromni dragulj — cvet proroka. Na levi je sedel vrhovni kadi v turbanu z gorom-nim rubinom — kakor kri. Kolif je položil roko na goli meč iu dejal: — V imenu Allaha, edinega in milostljivega, izjavljamo, da se s tem hipom prične vrhovni sod. Naj bo tako pravičen in milostljiv kakor Allah! — —• Srečno je mesto, katero lahko mirno spi, ker bedijo nad njim njegovi gospodarji. Današnjo noč spal je Bagdad pokojno ker so nad njim bdeli: jaz — njegov J emir in kalif, — moj velemodri mufti in moj grozni kadi — — Jaz sem sestevljal novo fetvo! — je rekel mufti. — Jaz sem imel opravka z gospodarskimi vprašanji ! — je rekel kadi. j — In kako veselo je prepustiti se popolnoma do-., brini delom ! Ravno kakor ples, se tudi to vrši med zvoki tamburina ! — je veselo vzkliknil Harun-al-Rašid. •— Jaz sem zasliševal obtoženko ! — je rekel mufti — Jaz sem zasliševal obtoženko! —je rekel kadi. —• Stokrat srečno mesto, kjer .se grešnika zasleduje celo po noči! — je vzkliknil Halun-al-Kašid, — tudi mi vemo za to prestopnico. Slišali smo o njej od po-gsnjača karavane, s katero je prišla v Bagdad, in katerega smo ponoči srečali na ulici. Zapovedali smo naj jo straža zastraži iu'sedaj je tukaj. Pripeljite obtoženko! — Vstopila je Fatma-hanum tresoča in padla pred kalifa. Haruu-al RaŠid se je obrnil k njej iu dejal: — Vemo kedo si, in vemo da si prišla i/. Kaire, da razveseliš oči svojega kalifa s svojim plesom. Ali ti si prekršila sveto fetvo Velikega Mufti-ja in vsled tega si zapadla sodbi. Ustani, dete moje! Izpolni moje želje in zapleši pred menoj — kalifom! Kar ni pogubilo ne Velikega Mufti-ja, ne modrega Kadija — ne pogubi s pomočjo Allaha niti Kalifa. — I11 Fatma-hatiu mjeza plesala. Gledajoč nanjo, je šepetal Veliki Mufti tako, da je Kalifu bilo slišno: — (t, greh! Grehota! Ona tepta Sveto Fetvo! — Gledajoč nanjo, je šepetal Vrhovni Kadi tako, da je . Kalifu bilo slišno: — O, pregreha, pregreha! Vsak gib je vreden smrti! — Kalif jo je gledal molče. — Grešnica — je rekel Harun-al-Rašid — Iz mesta greha —- iz Kaire, si prišla v mesto čednosti — v Bagdad. Tukaj-vlada pobožnost! Pobožnost in ne hinavstvo. Pobožnot je zlato, a hinavstvo — slab denar, za katero Allah ne da drugega, kakor kazen in pogubo. Ne tvoja lepota,ne strah, ki si ga pretrpela nista omehčala src tvejih sodnikov. Veliki Mufti! Kakšna je Tvoja sodba tej ženski, ki je prestopila sveto fetvo? — Veliki Mufti se je priklonil in rekel: — Smrti — — Vrho.vni Kadi! Tvoja sodba? — Vrhovni Kadi se je priklonil in rekel: — Smrt! — — Smrt! pravim tudi jaz! Ti si prestopila Sveto fetvo in moraš biti kamenjana takoj na mestu, brez najmanjšega odlašanja ! Kedo naj vrže nate prvi kamen ? Jaz sem tvoj Kalif.'... Jaz moram vreči nate prvi kamen, ki mi pride v roke. — Harun-al-Rašid je snel turban, odtrgal raz njega ogromni briljant, slavni „Veliki Mogul" in ga zagnal v Fatmo-hanum. Briljant ji je padel k nogam. — Drugi bodeš ti! — je dejal Harun-al-Kašid in se obrnil k Velikemu Mufti-ju. — Tvoj turban krasi prekrasni temnozeleni — cvet Proroka. — Katera naloga bi bila za njega lepša, kakor kaznovati grešnika? — Veliki Mufti je snel turban, odtrgal ogromno dragocenost in jo zagnal. — Vrsta je na tebi, Vrhovni Kadi! Težek je tvoj dolg in kakor kri se leskeče ogromni rubin na tvojem turbanu. Izvrši svojo dolžnost! — Kadi je snel turban, odtrgal rubin in ga zagnal. — Ženska ! — je rekel Harun-al-Rašid — vzemi te kamne, katere si zaslržila v kazen za tvoj greh. Iu ohrani jih na spomin milosti Kalifa, čednosti Muftija in pravičnosti Vrhovnega Kadi-ja. Idi! — Od tega časa se je uveljavil na svetu običaj obsipati mile nam ženske z dragocenimi kameni. TOJO DE RENA UČITELJ IZ SV. KRIŽA. Preveía iz italijanščine M. Stepančičeva. Oče je spremil Cirila na preiskovalno komisijo a d o čim' je pričakovala le-ta očividca kot pričo je poslal sodnik orožnike po ital. učitelja Fanelli-ja. Ko je šel Ciril mimo vrta Legine sole, so bile duri odprte — kar je bilo nekaj nenavadnega —■ in zunaj med obema stebroma, je stala svetlolasa gospa z objoka-kauim obrazom ter gledala proti vasi, kakor da pričakuje nekaj neprijetnega in zlobnega izza dolge prašne ceste, . kamor je moral njen soprog sredi dveh orožnikov. Držeč se za materino krilo — bojazljiv, še bolj sključen in čepeč — je tudi Peterček gledal jokajoče tja na belo samotno cesto. In ko je zazrl Cirila, ga je pogledal naravnost v oči. Bil je to pogled jagnjeta pred mesarskim nožem: pogled bolesti in dobrote, nedolžnosti in obupa! Krčmarjevega sina je ta pogled presunil do srca, kajti on, ki je bil brez vsake vzgoje, je imel — dasi je bil razposajen, predrzen in razdražljiv deček - še nepokvarjeno srce, saj v mladostni razigrani brezskrbni dobi so strasti in strupi še neznani! — Ko se je pa deček približal sodnijskim preiskovalcem, ki so se v svojih možganih smatrali nekakim pol-bog3vom, ga je obvladalo neko neodoljivo čnstvo strahu: zlagati se pred sodiščem? —.In vzbujali so se v njegovem spominu napolpozabljeni župnikovi nauki glede laž-njivosti ter pripovedovanja, ki jih je slišal v krčmi, češ, zvijače in opazovanja soduijskih mož zmagujejo nad zatajevanjem in lažjo posameznih prič... Dečkova srčnost je zato omahovala... zlasti ko se je domislil obupnega pogleda Fanellijevega sina. Ciril se je tesneje oprijel očetove roke ter jo stisnil, kakor da bi se bal, da mu ga odvedejo proč. Domislil se je groze, ki bi ge spreletala, ako bi tudi njega vodili v zapor. Izpvaševalni sodnik je udobnostno kadil, dočim je izmenjaval lastne utise z zapisnikarjem, ki je bil Slovenec ter s sodnijskim izvedencem, ki je bil nemški zdravnik. Preiskovalni sodnik je bil Istran, torej Lah. Ti trije uradniki so bili podvrženci c. kr. dež. .sodišča v Trstu, katero je Avstrija — kakor vse cesarske naredbe vobče — pretvorila v babilonsko zmešnjavo. . \T mešanici jezikov najbolj zamotana je bila sodnija! — .Italijanska mržnja je v tej zadevi občutna", je opomnil zapisnikar z usmevom. ko da se on v to posebno razume. „Italijanska mržnja a pred vsem slovanska", je dostavil zdravnik z bridkim smehljajem. „Sam nevem, kaj naj bi rekel, dokler ne izprašam fanta, ki je videl in je zatorej edina prava priča" je zaključil sodnik ter skomigznil z ramama. V tem sta orožnika privedla pred preiskovalno komisijo Fanelli ja, ki je bil od ginjenosti ves prepadel, vendar miren, kakor človek, ki se zaveda brezmadežnosti lastne vesti. Sodnik se je ozrl vanj in takoj zadobil «tis njegove nedolžnosti. Zapisnikar ga je ošinil s poševnim pogledom in bil s tem uverjen, da odločni usmev ne prikriva njegovega krvohlepja. Nemški zdravnik je obtičal na njem s hladnim očesom: njegovo s t rokovnjaško oko in nasmešek neverjetnosti je zganil njegovi -ustni. V tem smešku pa je bilo malce porogljivosti; zdravnik si je *) S pričujočim odstavkom končujem spis. ki sem ga prevedla le zategadelj, da čislano čitateljstvo i ve na kak zlobno-Btrupenl način se osmeljuje ital. dopisnik seznanjati širšo javnost stare Italije — po kateri se je njegova knjiga vazsprostrla na vse strani — z ljudstvom našega plemena. pač tolmačil: Kaj nisi imel pametnejšega posla nego priti sem gor odirat kožo tem mačkam?! „Vi ste učitelj Fanelli?" vpraša sodnik prišleea. „„Da, gospod!"" „Učitelj narodne zveze?" „„Prav to!"" „Veste li česa se vas obdolžuje?" „ „Nikakor!"" „I)a ste v Sv. Križu ubili z gorjačo pismonošo Počaki!" • Učitelj Fanelli se je vzpnel osupnjen: „„.To je obrekovanje!"" „Privoščim vam ugodno razrešitev", reče sodnik uljudno „vendar ste bili v sporu s pokojnim, kakor po-trjajo pozvane priče." „„V sporu, da, a nikakor ne iz jeze, pač pa iz zaničevanja!"" Zapisnikar se ni mogel zdržati, da bi se nestrpnosti ne bi bil zganil, vendar se je nemudoma zatajil s tem, da je malomarno stegnil noge pod mizo, kakor da so mu bile skrčene. Zdravnik je to opazil ter se je lokavo nasmehnil. . „In zakaj ste ga zaničevali?" vpraša zopet sodnik. In učitelj s srcem polnim bridkosti, ki se mu je zlila v besede in v solze, je začel pripovedovati o dogodku pred krčmo, obnovil vse svoje gorje, upravičeno ogorčenje in svojo očetovsko nžaljenost prizadeto vsled sinove bolezni in zaključil: ,,Vzgojen sem bil v šoli dolžnosti in zato gojim prepričanje vestnega državljana in se zavedam v sebi onega vzvišenega duha, ki je svoj-stvo mojega plemena. Zato je sploh nemogoče, da bi kedaj prevzela moje mišljenje slična nakana nasilnosti; jaz pač nisem Slovan, gospod sodnik!,„ In zopet se je zapisnikar zganil in si pri tem po-drguil v komolec. Zdravnik pa se je vnovič posmehljal porogljivo. Sodnik pa se je zamislil. Končno se oglasi orožnik z naznanilom: Dospel je Parovel! — Ustopil je krčmar držeč sina za roko. „Stopi naprej!" nagovori sodnik Cirilčka, pogledajoč mu strogo v oči. „Povej mi, si li bil ti pričujoč prepiru na svetokrižki cesti ?u „„Da!"" — Se reče: da gospod! — opozori orožnik pričo. „„Da, gospod!"" „Dobro! In si ti videl obraz onega, ki je mahnil po pismonoši?" „„Da!"" — Se reče: da, gospod! — ponovi razdražen orožnik. „„Da, gospod!"" „Ali bi ga izpoznal, ako bi ga zopet videl?, „„Da!"" — Pasja noga! Se reče: da, gospod! — zavpije raztogočeno orožnik, pospeševatelj zakonov in vedenja. „„Da, gospod!"" „Poglej dobro tega gospoda! Ali ga poznaš?" je dostavil sodnik kažoč učitelja Fanelli-ja. „„Da!" — Kadar izideš, ti že jaz pokažem oliko, je odločil orožnik samprisebi, glasno pa je zavpil: Čuj, Parovel, ali reci — da, gospod — ali pa ti dam zaušnico! — „„Da, gospod!"" „Ali je bil učitelj Fauelli oni, ki je udaril poštarja in ki je nato pobegnil?" Ciril bi bil kmalu rekel zopet „da", toda bliskoma se je domislil onih oči, oči nedolžnega jančka, s katerimi ga je bil italijanski bebec tako otožno pogledal. In ne-dabi se zavedal kaj počenja, odgovori naravnost: „„Ne!"" Nastal je odmor. Sodnik se je oddahnil. Učitelj Fauelli je povzdignil zahvalno oči pioti nebu. Zapisnikar je srdito utaknil pero v črnilnik a zdravnik se je zopet nasmehnil, misleč: Slovansko sovraštvo! — „Si-li pa tega prav gotov?" vpraša resno sodnik. Da'"" n n 1 '.}% ! ODGOVORI NA VPRAŠANJA. Pepca: Kaj tla je „podlost" naj Vam pojasni sledeče. Podlo je ravnanje tiste gospodične ki se je neposredno obrnila do neke učiteljice, naj odpošlje bedastočo v „Jadranko1', da bo napad upravičenejši. Podlo se je pokazala tista gospodična, ki se je po-bahala, da ji skoro zlezem na limanice, ker jo smatram „Jadr." prijateljicam. Vsem drugim: Prihodnjič! pranja ksaver1ja. Jadranki v pozdrav! Ne plaši se, Jadranka groma, bliska, ki kakor kača sika strup ti v lice. Ne vtihni vsled sovražnega pritiska, udanost diha ti s holmičev in ravnice. Naj v tebi vzgledna srčnost dalje veje, ki nam srce miluje in dviguje z ljubeznijo do roda onstran meje, ki v jarmu tesnem še zdihuje. Lepo ime krasi ti vedro čelo ime morja, ki pred teboj prostrto rešitve čaka a potrto srdito zre nasprotovalno delo, ki bratov, sester ga rodi nesloga porojena iz zločeste zavisti, iz zle sebičnosti nameri čisti brez pomišljaja se perfidno roga- A le nikar ne plaši se, Jadranka, tesno krog te prijatelji stojimo; nasprotniški ti krožek ni uganka brez njih še lažje vzore dogradimo. Ne omaguj, ne kloni, ne raztuži si čilega duha, ko slej nam bodi tolažba, razvedrilo ! f Ti nas druži ko nočni aster, ki z migljanjem vodi. Izpiski iz zasebnih pisem. Prav ožalostila me je „Edinost", ko je pisala čez „Jadranko". Pa ne ustrašite se in le naprej, gospa urednica. Jaz prav z veseljem prebiram „Jadranko" in komaj čakam, da pride nova ! Goriška. Z veseljem pozdravljam „Jadranko" in Vam obljubljam, da si hočem prizadevati, da Vas s svojimi skromnimi močmi podpiram v težki nalogi, ki jo Vam nasprotniki še bolj otežkujejo, velecenjena gospa! Razumem koliko težje je pisati za ljudi, kakor pa sedeti za mizo prebavljajoč in kritizirati. Vipavka. Tudi v Jugoslaviji, gospa, imate mnoge za in proti! Nasprotovalne so Vam le ženske in to je razumljivo. —■ Gospodje pa in tudi taki, ki Vas ne poznajo, so se o Vas in listu jako pohvalno izrazili. Nek ugleden gospod jo rekel: Škandal je sploh, tako značajno narodno zatedno damo javno sramotili pa jo na tak infameu način šikanirat. Jugoslovanka. Ne obupajte, gospa, in pojte po začrtani poti pogumno naprej. Tu se po zadnjem napadu mnogo in marsikaj govori o Vas in Jadranki. Pa pomislite ! Tudi oni, ki Vam niso bili ravno naklonjeni, Vas sedaj zagovarjajo in napadalce grajajo. Tudi naš pesnik X, s katerim sem dobro znana, je Jadr. pohvalil in se ni mogel pračuditi brezobzirnosti, ki jo kažejo nasprotniki napram Vam. „So pač starokopitneži" je rekel, „ki ne privoščijo ne priznanja, ne dela osebam, ki jim niso po volji!" —■ Primorka v Lj. Čuden veter veje sedaj okoli „EcUuosti" pa nji sami v škodo. Zaradi tiste nesramne notice na Vaš naslov, gospa urednica, je vsaj kolikor je mani znano, prišla ob deset čitateljev. Namen „Edinosti" je vničiti, „Jadranko", pa se jim ne sme posrečiti. Toliko bolj bom sedaj zanjo agitirala. Slovenska služkinja. Petelin je vzfrfotal. Trikrat sem prečitala dopis v „Edinosti", ki tako zverinsko biča „Jadranko", in še sedaj ne morem si raztolmačiti, kako more list, ako je vnet za blagor naroda, pisati tako o osebi, kakoršna ste Vi, gospa, in ki za blagor podjarmljenega ljudstva žrtvuje sprehode, zabave in denar. Oe je bil njegov namen čist, prišel naj bi bil s pametnimi nasveti k Vam, ne pa tako. Pej! Okollčanka. Vaše požrtvovalnosti, gospa, ne pojmijo, ker merijo delovanje po sebi in zato Vas blatijo, namesto da bi Vas podpirali in branili. Težko nalogo, ki ste si je nadeli, gospa, je v sedanjih težkih urah ne smete ocTpahniti od sebe zaradi par sovražnic in sovražnikov! Kar se mene tiče, se name lahko zanesete. Podpirala Vas bodem vselej in povsod! Kobarlčka. Da Vam dokažem, da sočustvujem z Vami, Vam takoj napišem par vrst. Ne obupajte, gospa, radi napadov in nezaslužnih brc. Naše ženstvo, draga gospa, se ne more otresti ozkosrčnosti in zastarelih predsodkov. Ono ne zaupa ženski in čeravno Vaše delovanje presega vse moči in vse znanje vsake drnge dame, ostajajo pri svoji trmi. Njih duševnost mora imeti moškega voditelja, čeprav toliko pridigajo o samostojnosti. To bodo pokazale že z novim ženskim listom, ki se bo ravno tako lahko imenoval moški list. Zato Vas prosim in upam, da ne odnehate z „Jadranko", ki je zlasti širši masi najpriljubljenejši list. Dokler je zdravja v Vas, ne odložite bremena. Škoda bi bilo, da bi nas ne obdarovali več z zrnjem znanja, ki ga Vi umete v tako poljudni obliki razsipati med svoje naročnike. Žal bi bilo gotovo marsikomu, da bi svojo učenos in svojo visoko izobrazbo, gospa, branila le zase. Prepričana sem, da se razen Zofke Kvedrove ne more kosati z Vami v izobraženosti nobena slovenska dama ! Notranjka. *I)raga gospa, ne obupajte! Podvojite Vaše težavno delo za narod, za ženstvo, za naše slovenko ljudstvo. Marsikaj bodete morali še pretrpeti ali konečno pride dan, ko bodo spregledali, da so Vam delali krivico in se sramovali. Od Vas nepoznana prijateljica. Milostjiva gospa! Če „Jadranka" nikomur drugemu ne prinese blagoslova — meni ga! Ona me vsakikrat obudi in prebudi iz moje melanholije. I/, nje se razliva neka svežost in veselost in Vaša zdrava duša, ki diha iz nje, me poživlja. Naj Vam bodo te moje drobne besede v vzpodbudo. /y. K. Dasi sloni vse na Vaših ramah, ljuba gospa, vendar ne upognite sel^Saj je vsem znano, kako je s tisto našo gospodo, ki se vsede le na sodni stolec, roke križem zavije in prav fino zabavlja onim, ki resnično iu nesebično delajo. Ali to naj Vas ne oplaši v Vašem koristnem, dasi nehvaležnem in trudapolnem delu. Poslušanje brez vsakega prepričanja in potem kritiziranje je pač lahka reč, ker ne stane nobenega truda. Tržačanka. Draga gospa, ake Vam hočem govoriti iz srca, Vam moram reči: obupati nikar! Gospodje možje, zlasti oni, ki je sestavil dopis v „Edinosti", je pač surovež, čeravno se morda oblači elegantnim gosposkim krojem. On je pokazal, da ne zna ceniti ženskega dela, bodisi še tako plemenito. Njemu zadošča, da je žena ustanovila, da žena vodi, da se je žena zmislila. Njega ne briga in naj je zamišljeno delo tudi dobro, idealno in vzvišeno, ki donaša rojakom koristi — vse to je njemu postranska stvar — glavno mu je, da je žena ustovariteljica. Ta misel mu zadostuje, da ji izpodkopuje tla in ugled samo, da propade. Sedaj se bo ravno tisti potegoval za uspeh one druge, ki hoče ustvariti drug list; toda veste zakaj jo bo zagovarjal in priporočal? Le zato, da mu ne bode ženstvo očitalo, da je proti ženskemu delovanju in pa tudi zato, ker bo to neka druga oseba in ne ravno Vi, gospa ,— ki Vas kdo ne iz kakega uzroka ne mara. Naročnica. Uverjena sem, gospa urednica, da vse ono ženstvo tamdoli v Trstu, ki pripoznava Vaš trud in Vašo nedosegljivo požrtvovalnost čuti v teh dneh, ki morajo biti za Vas polni grenkobe in razočaranja, z Vami in se morda celo sramuje, da je slovenske narodnosti in da pripada ljudstvu, ki seje le neslogo medseboj in to v najnedo-stojnejši obliki, ki jo pri sosednih narodih uporabljajo le za sleparje in narodne odpadnike, nikoli pa za kulturne delavce! Pa čeravno sem o zgornjem prepričana, ne morem drugače, ko da Vam tudi jaz izrečem par mehkih besed v tolažbo. Ne sunite „Jadranke" od sebe, gospa, kajti dasiravno jo obeta izpodriniti kako visoko moderno a v bistvu blazirau.o glasilo, ostane „Jadr." topel svetel plamenček, ki oživlja trepet mladih, življenja kipečih živcev, kakor otrple, vsled življenskih udarcev ohlajene duše naših starih ženic in mož, „Jadranka" jim je s svojo priprosto obliko iu poljudno sestavo pravo razvedrilo, verujte mi, gospa! St. Peierski okraj. Naši kritiki se tako izpodtikajo nad Vami, ko da bi jim pripravljali kak literaren polom. Ne pomislijo pa, da je polom v našem slovenskem slovstvu že davno nastal, provzročili pa so ga ravno ti visoko leteči gizdalini, ki slovenske ljudske duše ne razumejo in si jo napačno tolmačijo. Le takozvani modernisti so zbegali našo priprosto maso s svojimi umotvori, zato se masi ne morejo prikupiti in zato ae ta- masa raje oprijemlje knjig in časopisov, ki so poljudno sestavljeni, kakor n. pr. „Jadranka". Ko bi vedela, da utegnete, gospa, bi Vas hotela povabiti, da pridete prvo nedeljo v mesecu v našo hribovsko vasico, da na lastne oči videte, kako da stare ženice in naša mladina, ko je komaj stopila iz cerkve pohiti h kramarju po „Jadranko". Zanima jih vse, razen potopisa o Skandinaviji, ki ste ga Vi, gospa uvrstili največ zaradi inteligence. Veselilo in vzpodbudilo bi Vas k ua-daljni vztrajnosti. Po mojem mnenja, je sedaj pravi u-metnik le oni, ki gre preko blata in trnja naprej neglede na modernizem, ampak v pomoč svojemu ljudstvu. A vi, gospa, ste pravo pot ubrali. Sotrudnica. Vse osebe, ki še niso plačale Jadranke, naj blagovole to storiti potom poštne po= ložnice ali ako so to izgubile, poštni na= kaznici. Vsak oni naročnik, ki se mu je kak iztis izgubil ali ga ni prejel naj sporoči upravi, ki mu ga pošlje brezplačno. Ostali lanski izvodi so na razpolago za ceno 3 lir. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Slov, italijanska slovnica Izšla je ravnokar II. izdaja slov. ital. slovnice, ki jo je sestavila Marica Stepančičeva (Gregoriž). Cena knjigi je 8 lir. Posamezni izvodi so na prodaj v knjigarni Stoka v Trstu, v knjigarni v Gorici in v Idriji. V množini je slovnica na prodaj pri Upravi Jadranke. in Comp. (turnega blaga itello št. 10 ;instvu v mestu »obrojen obisk. kurence HW Na debelo! & Giuliani a ex Via del Teatro lOga* Na debelo ¡ur, navadna in mrve, laki, vrvi, papir i. t. d. motore v vsaki uri. e cene. in PREPRODAJALCI f rej Stolni trg.) Ivina s šivalnimi ¡i, z dvokolesi, z jem in municijo. v zalogi tudi po-ezne 'dele ome-|ih predmetov. — Kio zastopništvo jnih strojev Titan Iria. Posebni brez-hi poduk za u-tio vezenje. jena zaloga iftva vsakovrstne bla-rava, vse po naj-Ise za obilen obisk ž - Goriea™" iS. Antonio št. 8-9 TRŽAŠKO VZAJEMSTVO delavcev z majoliko in izdelovalcev podov reg. zadr. z o. z. prevzema delo tudi na okolici. Skladišče in delavnica pečiinštedilnikov v Trstu, Via deli' Istituto 20 v Gorici, Via Garibaldi 20 v Tržiču, Via Friuli 614 sei IfflBBK babica spisi« noseče ludi na dom. - TRST. III. mm 50, piil R. KOVACIC h teh. vod. —■ Sprejema od 9-12 — 15-19 Via Valdirivo, 33 (nasproti kavarne „ROMR") Izvršujejo se vsa dela po najmodernejši tehniki, kakor: plombe, zlate krone, zlate mostnice in zobnice. Jadranska Banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodninii pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, letkovit, Opatija, Sarajevo, Split jibeniUa dar, Zagreb,Trst, ifien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. Zaloga pohižtva ANTON BREŠČAK G O RIC A • Via Carducci št. 14 (prej Gosposka ulica) Doma kar manjka, naj pregleda vsak vse naj napiše si pri dnevni luči: omare, mize, stole, posteljnjak, škabel, kar rabi sploh v domači kuči. Kar manjka, to mu preskrbi Breščak, štirnajst številka Giosue Carducci. III ATELJE : ADOLF KOLL GORICA Korso Viktor Em. III. št. 11 == I. nadsftp. = Posluje od 9, do 12. dopoldne in „ 2, ,, 5. popoldne SEVER & COMP. - TRST — ulica Machiavelli štev. 13 — talef. 22-59 Prodaja vsa vrtna, travniška in cvetlična semena, z vsemi garancijami ter po konkurenčnih cenah. — Na žsljo pošilja cenik za 1. 1922 brezplačno. Direktni uvoi. lil izdeluje v svoji tovarni „ADRIA"najrazličnejše obuvalo. Bogato je «ADRIA» preskrbljena zlasti za poletno sezono. Nad vse trpežni so Adria-sandali in Adria-podkovanci za hribolazce. Lastne prodajalne so v Trstu, Via I^ttori 1 v Gorici, Gorso Verdi 32 v Gelju, Narodni dom l Profosor grafologije razlaga značaj ln usodo življenja L^VjII' 1 v/ X »Ji VI Sprejema vsak dan od 1319 - TRST,via G. Carducei 2.V A. FENOERL & Go. - TRST TOVARNA MILA Via del Ghirlandaio 1 - Tel. 430 A. FENDERL & Co. - TRST TOVARNA MILA Via del Ghirlandaio 1 - Tel. 430 MILO FENDERL Pristno zeleno! - Rumeno „Superior!" Pazite na znamko!