VJESNIiK BIBLIOTEKAMA IIR-VATSKE. Izdaje Društvo bibliote-karu Hrvatske. Godina Y. 1958-59. Br. 1/4-. Zagreb 1 %<). XVI + 154 str. 8®.
Izid vsakega zvezka Vjemika bibliotekam Hrvatske je v skromni jugoslovanski bibliotekarski publicistiki vedno pomemben dogodek. Očito je namreč, da se Društvo bibliotekarjev Hrvatske zelo trudi, da bi svojo revijo obdržalo na Čim višji ravni, ne glede na to, da časopis zaradi teh naporov — in seveda tudi drugih objektivnih težav, ki smo jih omenili že v poročilu o predzadnjem zvezku — zelo neredno izhaja. Priznati moramo, da ti napori niso zaman, ker predstavlja vsak zvezek tega strokovnega časopisa vedno prijetno presenečenje; to pot morda v nekaj manjši meri kot zadnjič.
Zanimivost petega letnika Vjesni-ka bibliolekara Hrvatske je po našem mnenju zlasti v tem. da težišče njepove strokovne vrednosti pravzaprav ni v vodilnih strokovnih člankih, temveč v ocenah in poročilih, ki jih je izredno veliko. Med članki gre brez dvoma prvo mesto razpravi Branke Herpešič O nabavi i nabaonoj politici. Članek ima vse priznane značilnosti člankov časopisa, kjer jo objavljen: sistematičnost, temeljitost in dokumentarič-nost. Na trinajstih straneh nam avtorica pokaže problem najprej teoretično v njegovem razvoju v sodobni povojni dobi, ko se je termin »nabavna politika« dejansko šele rodil. Vprašanje je obravnavano v prvi vrsti z vidika splošnih znanstvenih knjižnic, zlasti pa univerzitetnih in nacionalnih. V tem oziru navaja avtorica mišljenja priznanih bibliotekarskih strokovnjakov H. Bacila, J. Caina, K. D. Met-calfa, F. C. Francisa, R. B. Down-sa, iz katerih izzveni definicija, ki zasluži, da si jo zapomnimo, in sicer: Nabavna politika je individualni program vsake knjižnice, tako da skoraj ni dveh enakih nabavnih
politik, ker ni dveh bibliotek, ki bi odrejali principe svoje nabavne politike ob upoštevanju istih činite-ljev. Nato sledi analiza čini tol jev, ki odrejajo principe nabavne politike, kar se konča z ugotovitvijo, da je pri tein nujno medsebojno sodelovanje zainteresiranih knjižnic, enostavno zato. kot pravi Metcalf, ■ker živimo v drugi polovici 20. stoletja«. Zadnja tretjina razprave je posvečena vprašanju nabavne politike pri nas v Jugoslaviji, seveda v prvi vrsti z vidika velikih znanstvenih (univerzitetnih in centralnih nacionalnih) knjižnic. V tem delu so prikazani napori na področju sodelovanja med našimi največjimi knjižnicami in obenem nakazani problemi, ki čakajo na rešitev.
Drugi, ravno tako kvalitetno obdelani članki, so sicer manjšega pomena, vendar pa prav zanimivi za našo strokovno teorijo in prakso. Rojničevo poročilo O deseto j godiš-njici Društvu bibliolekara llrvut-ske nam zelo pregledno kaže razvojno pot te naše ugledne strokovne organizacije, not, ki so jo v dinamičnem obdobju zadnjih desetletij bolj ali manj prehodila vsa naša republiška društva. Pomemben je tudi prispevek V. Maštroviča Službe-nički status it biblinlekarskoj štruci, v katerem dvojni strokovnjak — pravnik in bibliotekar — zelo nazorno prikazuje razvojno pot zakonskih predpisov o bibliotečnih uslužbencih pri nas. Iz razprave je razvidna precejšnja neurejenost in prehodnost naše zakonodaje na tem področju. Z zanimanjem in koristno se berejo tudi ostali trije članki: H. Morovič, Razvoj gradske biblioteke u Splitu, Lj. Markič-čučukovič, O našo j n a jsl ari joj biblioteci javnog zdravstva in B. Furlan, Dječje biblioteke u Dansko j. Meti njimi je glede na važnost problema, ki se ravno v sedanjem obdobju postavlja pred naše knjižničarstvo, vsekakor najbolj aktualen članek Branke Furlan.
2e uvodoma smo rekli, da je težišče strokovne vrednosti tega zvezku v oddelku Ocene i prikazi. Odlikuje ga namreč zares veliko število ocen in poročil, veliko število sodelavcev, velika raznovrstnost in pri večini prispevkov tudi visoka strokovna raven obravnavanja gradiva. Po tehtnosti in načinu obravnavanja snovi gre vsekakor posebno mesto Evi Veroni, ki ocenjuje več publikacij; omembe vredne so zlasti naslednje ocene; Pravila za ka-tulogizaciju. Beograd, Društvo bi-bliotekara NRS. 1957; Upu te za po-pisioanje 11 knjižnicama Zagrebač-kog sveučilišta in S. Lubetzki/, Code of cataloging rules. Eva Verona se ne omejuje zgolj na običajno poročanje o gradivu, temveč spremlja svoja izvajanja s tehtnimi in utemeljenimi pripombami, ki opravičujejo njen sloves specialista za probleme katalogizacije. Po zanimivosti in temeljitosti sledijo poročila in ocene Jelke Mišic (zlasti Deset go-dinu Bibliografsko g instituta FNRJ. 1948—1958. Beograd 1958), Zlatka Gašparoviča (zlasti M. Bošnjak. O knjižnicama Soeučilišta n Zagrebu. Zagreb 1957; B. I.anheer, Social functions of Libraries. Nem York-1957: Jahrbuch der deutschen Bibliotheken. Wiesbaden 1957). Branke Hergcšič (L. Štitič i //. Dizdar, Bibliografija knjiga i periodičnih izdan ja štampanih u Hercegovini 1875—1941. Mostar 1958) ter številne ocene Branka Hanža (zlasti G. A. Zisclika, Index lexicorum. Wien 1959 in D. J. Foskett. Information service in libraries. London 1958). Razen zgoraj navedenih vsebuje ta oddelek še celo vrsto ocen raznih del (ocenjenih je 31 publikacij!), ki vse zaslužijo našo pozornost in priznanje.
Zadnji oddelek Pregled vsebuje poklicne, strokovne in organizacijske vesti s področja dejavnosti Društva bibliotekam Hrvatske, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavijo in hrvatskega knjižničarstva.
J.R.