PRIPRAVE NA USTANOVITEV ŠOL ZA KNJIŽNIČARJE IN ARHIVSKE POMOČNIKE Kadar smo razpravljali o vzrokih, ki zavirajo razvoj naših stihijskih in še posebno ljudskih knjižnic, smo morali vedno znova govoriti o finančnih sredstvih, prostorih in o strokovnem knjižničarskem kadru. Ob tem smo vedno znova ugotavljali, da je za razvoj knjižnic najvažnejši - človek. Ako je knjižnico vodil splošno izobražen in strokovno dobro podkovan knjižničar ali bibliotekar, si je s svojim požrtvovalnim in odličnim delom znal pridobiti ugled pri oblasteh in pomoč ostalih organizacij. Zato te niso odrekale knjižnici pomoči, kadarkoli jo je potrebovala. V naših mnogih ljudskih in ponekod tudi v študijskih knjižnicah so nameščenci z nezadostno izobrazbo. Takšno stanje je često posledica objektivnih vzrokov. Ta ugotovitev velja predvsem za ljudske knjižnice. Tečaji, ki so jih prirejale oblasti in množične organizacije prva leta po osvoboditvi, so bili predvsem namenjeni knjižničarjem - volonterjem. Tečajniki so običajno imeli nizko formalno izobrazbo. Tudi na daljših tečajih, ki jih je prirejala Ljudska prosveta Slovenije za poklicne knjižničarje, večina tečajnikov ni imela velike mature. Prva leta po osvoboditvi je bilo zares težko dobiti v ljudske knjižnice izobražene ljudi, hkrati pa smo tudi premalo odločno vztrajali na zahtevi, da morajo biti v knjižnicah dovolj izobraženi ljudje, ako hočejo pravilno izvrševati svojo nalogo s strokovne in vzgojne plati. Največ zaslug za vzgojo strokovnega knjižničarskega in bibliotekarskega kadra ima Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je prirejala tečaje za knjižničarje in bibliotekarje kot pripravo za strokovni izpit. Pri sedanjem stanju knjižničarskega kadra v velikih mestnih, okrajnih in večjih občinskih ljudskih knjižnicah, v nekaterih študijskih in strokovnih knjižnicah, nujno potrebujemo knjižničarje, ki bi se knjižničarske stroke hitro in temeljito priučili in ki bi bili po enoletni knjižničarski šoli že praktično sposobni opravljati posle knjižničarja v ljudski ali znanstveni knjižnici. Potrebo po srednjem strokovnem arhivarskem kadru občutijo tudi v arhivski stroki, ki je naši bibliotekarski stroki zelo.sorodna. Knjižničar in arhivski pomočnik morata obvladati precej skupnih predmetov, zato je Svet za prosveto in kulturo LRS sklenil, da bo ustanovil občasno enoletna šolo za knjižničarje in arhivske pomočnike. Pogoj za vpis v šolo je opravljena matura na popolni gimnaziji, učiteljišču ali na srednji strokovni šoli. Program šola obsega naslednje predmete: 1. Svetovna književnost s posebnim ozirom na prevode v naši književnosti. 2. Zgodovina knjige, knjižnic in arhivov. 3. Bibliografija, založniška dejavnost in nabavna politika. 4. Poslovanje ljudskih knjižnic. Poslovanje znanstvenih knjižnic. Poslovanje arhivov. 5. Konservacija in restavracija knjig in arhivskega materiala. 6. Ustavna, temeljna in.strokovna zakonodaja.. 7. Delo z bralcem 8. Nemški jezik. Začetni in.nadaljevalni pouk. Po opravljeni šoli bi se slušatelji lahko potegovali za službo knjižničarja ali arhivskega pomočnika v knižnjicah ali arhivih. Svet za kulturo in prosveto LRS je preskrbe! novi šoli zadostna sredstva in odlične predavatelje. Šola bo začela delovati v septembru tega leta. Dolžnost nas vseh, ki smo se v okviru Društva bibliotekarjev Slovenije borili za šolo., je poskrbeti, da bodo prišli v šolo slušatelji, ki bodo imeli pogoje in veselje za knjižničarsko, delo in ki bodo lahko bistveno pripomogli k dvigu našega knjižničarstva. Okrajni in občinski ljudski odbori imajo edinstveno priložnost, da preskrbijo knjižnicam in arhivom strokovni kader. Zato naj bi kandidate, ki ne bi imeli dovolj materialnih sredstev, podprli s primerno štipendijo. Možno bi pa tudi bilo, da bi jih že namestili kot honorarne ali redne uslužbence s pavšalnim mesečnim honorarjem v višini štipendije ali pa tudi že v višini začetne pripravniška plače ter jih kot svoje uslužbence poslali na strokovno izpopolnitev. Ne zamudimo ugodne priložnosti za dvig strokovnega kadra v naših knjižnicah in arhivih ! Mara Šlajpah - Zorn