St. 50. V Gorici, v cetvrtek 10. decerabra 1874. „Soca" irtmja vsak Cetvrtek in velja 8 posto prejeniana ali y Gorici na dom po&ljana*. Vee leto ...... i'. ^.5U Pol leta . t . . ¦ . „ 2.30 Cetvrt leta .... „ 1.20 Pri oznanilih iu ravno tako pri „po* anicah" se plaStrje za navadao tristopnc vrsto: 8 kr., U 8d tiska 1 krat % „ „ „ „ 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat Za veSe erke po prostora. Posamezne Stevitke so dobivajo po 10 soidov v GoricvdPateniolliju; v Trstu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179* in „Via delia oasermii GO" Njirocuina iu do[)isj. naj so blago-voljno posiljajo pod naslovom; Ured-uijstvo ozivoma npravnijstvo v Pafcer nollijevi tiskanri v Guvici. —.. Rokopisi se no vmcajo . dopisi naj se blagovMjno frank ujejo. — Dekloeiu in drugim ne-premozuiiu se liarocnina zniza, ako so oglase pri urednijstvu. Glasilo sfoyenskega politifinega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Evropska polftika sposebnim ozirom na Avstrijo iu Slovaustvo sploh in na Slovence posebej. II. (govor V. Dolenca pri obd. zboru pol. drufitra v Solkanu.) Od kar bo Nomci tako sijajno zmagali Fraucoze, se je tudi avstrijska politika mo6no zasukala po Bismar-kovera vetru ; nasi ustavoverei so zacoii sopiriti so, kakor bi ntni&ka zmaga bila tudi Arstriji koristna, zafcorej so preeej zahievali in zautevajo po ftumikih, dase mora Avstrija popolnoma vdati neuiSki politiki ; iiemSka mogocnost jt! tudi naSe visoke kroge uianj ali vec pre-Sinila in naraven nasledek tega jo bit, da jo kroiia noniskcinu katu-elarju zitovaln starega t^kuio'-a, avstrij-skega kaneelarja Beust-a in da jo po koinaj dveletnem posiovanji pudio tudi Hohenwartovo spravedljivo mini-storstvo, a padlo nij po koustitucijonaiiii Segi, ker bi so bilo v parlamontu So iehko drzalo, ampak odpuSCeno jo bilo tudi to kar eez noe po kruui saint. Nastbpilo jo Auerspergovo nmiisierstvo, in usta-voverei nas Slovane zopet priti^kajo, Vse naSe pri-dobitve m otftoiu iiiusoridno in so ti-stih postav, katero so sami ustav^overei potrdili in ki bi nam ?>lovanom irne-le garantirafi vsa} nekoliko pravie, znajo zdoj ogi-i i.ti so iu tako smo prisb mi nvstrijski fc>lovani do t'ga, da nam usiavoverei, vkljub postavnm in sklcponi de-ieinib zborov in postaviub Sol.vkih sv^tov, kar narav* nost in o&tuo napuvedujejo germ-unzaei|o nuMh s^ol iu da odgovarjajo na naSe pro&uju in p.»sUvn«/-alitevoglo-do narodnih «ol s tern, da zaukazuj»jo na sredtijih tsoiab strogo gennanimijo tor da poSiijajo ita Slovensko nein-^ko vodjo, pfofesorje in uradnifce, mej Umi ko naSe na-rodne profesorje in uradntke pio»tavlpijo v numSke kraje, mi Jalj% da nam suujfjo novili nemsKiii §t>{ % velikiini stroSki in da celo num^ravajo pooemuiti tudi na§e Ijud-ske 6oIo; s kratka ustavoverct nijm-ijo za na§o narodne &ole niti krajcarja, za ntunSke pa na tisuio potrosijo ne JbiStfiK Roia fe trnovskega gozda. (Noveiica it prtg$nj<>ga etoletja.) Od tega dne je outil mladi Charles novo, nemirno a radostno razburjenost v svojik ziiah. Nodolznost in lepota ste se druziii v pasteri^inein srei in ta srena naivnosfc v tako iopi pono ii nij dala miru tnlademu gro-fu, ki je bil navajen veiikonii'stnoga Sivenja, kakorsno je pariskot londonsko m '{unajsko. Ali kaj druzegaho-Ce bitiona zanj, kakor svitla mavrica na oblacnem ne-lm, kakor gozlna prikazen, sen. ki se ob dnevn8m svi-tu v nic spremeni? Ona je cretica drazega sveta, dru-«*>ga zivenja: njegova rodorina stanuje v gradili in pa-laeah, njeni nepoznant dedi bili so Todno lo pastirji alt dniuarji, ki se sfojim zivotom les in drva za me-sio pri-prayljajo. „V druzih casih bi bil to rozo v svoj vrt pro-sadit, a to so n«*mni ponsi^ki. Kaj ? Ali jo ijubim, a)i ne, ubogo Meto, *.kega o\Lurja bcer?u Tako premLMjevaje skienil je, da pojde na lov in sicer ? trnovsk: gozd, gi»ar bode morda b*po Mi-to zo-p^t videl. Sname pusko, pokliee zvestega Karota in udaril je zopet isto pot, po kateri je Meta odbajaje iz gra-da domov §ia. Stoza nij ba§ lepa, ker je malo ugla-jena, tudi lov nij bil mu veliko inari, zajci in divji go-lobi bi bili z mirno vestjo lehko pot pretekali in pro-, freevali, njegova i>dina miset je bila edino le Meta, ubo-ga Meta. Kakor brbka srna ;e skakal po grobljah in pecinah, naenkrat jc; bil tam, gder ljudje pravijo „Krni-ea* iu od tod jo je ntahitil »nagoro*, kajti uze notra-nji glas mu je pravil, da tam mora biti preljubljoho bitje. In res, nij se motil t Tukaj na gori pasla je ro-ia trnovska drobne ovcice. Meta je bila skoro prestraSena, ko je zalega mla- brigajo so za to, ali to Solo drzavi donaSajo strofiku pri merne koristi in podpirajo nftsmiseljne naprave z naSim lastnim tienarom, v»e v vec»o slavo Germanijo, nam Slova-nompa v votiko kvaro bodisi v duSovnom ali pa materijal-nom obziru. Konui nijso v spoininn m»iog«prit<»zbrt,proSn.je in intcrpeilaeijoslovanskib poslawiev v dozcliiih zborih in v dri. zboru, vneboupijofio krivico bo na&i poslanci tam razoduli; a Slovaiwtvn v Avatriji nasprotna stranka je gledo pravicoljubja popolnoma otrjm^la in odgovarja nam s posmehom.--Da, priSIo je nek la takodale6,da si vsak Siovonec, posebno uradnik s tein pridobi nnjboljSe priporocilo, i-o dokaze dojansko, da sovrazi svoj lastui nurod, ter da mu seLo gioboko rano, mej tern ko jo vsak uraln;k, ki so oeitno kazo nurodnjaka, v n^varnosti, da zgubi sluzbo, ali saj da ostane pozabljon na prvi stop* nji sv'ijn kariero, kakor j« rekol dr. Zarnik v zriani in-tcrpoilaoiji. Dolgo oasa so nafei nstavovcrei miniili na to, ka-ko bi odstranili Se to malo avtononimijo, katero «o imeli naAi dezolni zbori; zdolo bo jim jo, da no Slovani pod Jo avtonomijo prodobro po^utijo, zaton»j ho nfce vefi lot, pritiskali na puproj^na ministorstva, dabi vpoljala no-posrt'dno volitvo v drz. zbor. Vondar pa pnpr.ij nij bil zrak se ugodmi tnj novi ustava^ki rasliini, ,*.o lo ko jo nomski valor v Evropi zm igal v-se drug." vetrovo, si je iipalo na.se sedaino miMistr*r«t;vo na dan z dot uno postavo. Xesloga 8l)vatiov nioj scboj jo Noin-t'in zai'irom bila najboijsa pomiiii in kriva jo bila tudi, da >o ustavtivorci ilosogli. kar .so hot di: neposro.ln) voiitve v drz. zbor, ki so lu-li naslodi;k to ue.slogo, so vt>'djjin* iu mi SloViini smo bili primorani glavo diouti tn Ii po I ta jnrni. Ustavoveina stranka pa je so lo po t»j po^tivi prav pogumna postalu, dobro spoznavisa v njc^j vontrali-zacij(» glavno podlago. Nasi do/.elni zbori, kateri so po vpeljavi dircklnih volito.v ostuli skoro cisto a Uniuistrativna zast--»pni.stva iu nijuiajo vec tislo drzavnopravu.* Vi-ljave, odloc^u-jim po drzavnih osiiovnih ali leineljnili zakonih, sa zdaj Se v „tem prozirajo, kar jim jo .so ostalo oil prvotnib ustavnih pravic in tako je cola naisa drzava popolnoma dunifo s pusko na rainonih na torn sainotnom kraji za-glodala. Xjono nrr-o j«i bilo nomirno, in cutila je, da so je |ijul)czon v njonib prsih vzbudila. Po! zoicni grie bi pogreznila, izpod katoroga bi nig.lar voo no vstala, ko je ljul>oci mladenic pol»»g nju na grivi .vdid in je pro-si!, naj ne bode v skrbob, saj jej no bo lo nij* hud -ga storil. liokler nij videi Mote, d-> isti-ga c.isa nij cutil nobeuo iskre Ijnbezni v sebi, a njfgovo srea bil) je so daj viicto, iii v ti'j sainoti. zdola s..* mu jo ona kot nad-zonioljsko bitje, katvro po&iSjajo b-.tgovi lin lo.n, da jim zivenja uvi> krajsaj<» ii: lajsajo. Ritil, pro.-»il, boga je na prieo' klical. da bode vos razloc-k slanov pozaoil in syo-j<> lepo mla-.lo Meto porocil, ako nj«'g"Vo ljubezen uslisi. Vse je bdo tiho, ko jst tc besede govoril. Odnu'vati je skoro sligal v avojih uSesih. a uprl je svoje ooi se krepkeje v njen obraz, ponavljal je boseilw se krepkejo iu .strastnoje. Meta se jo vsa presfcrasila, a ko ga je vi-bda pre I sabo kb>cati, nij nioglo nezno, nedolAtio,' ponizno dekle t««ga pogle la strpeti tor roco : .Pieinonitf gos so I, glojte, jaz sem Vam raia za d.»klo, da. uboga Mota je pripravljena Va3t! nogo poljubovati, a jaz sem ubozoga, revn. ga starfika hoi. 0 biagi go-spod, ki gotovo nijste pris'i s-'in se slabi u namenom: ne, ne, hudobnost nij ma v Vasem srei prostora! Z bo-gom—z bogom. dobri gospod! Ako bi Vas Anton Rja-vec viilel, ako bi moj sivi oce to vedel— po8ilo bi mu ¦sreo!" I looila sla so zopet. Meta gnala je svoje ovci-ce ob mraku zopet domov, » izgubila je srfni pokoj. Moz ki je vsled svojega stanu ta co visoko na I njo stal, in se vender nij osram»6enoga cutil s torn, da bi njo na svojo stopinjo, v grolovski stan povzlignil, razkril j(y" je svoje sree, svojo vroeo, zve>to ljubezen; in go-vorll je tako ljubeznjivo, priknpljivo, da je mislila, da ne more biti to istina, nego da si je le sanjala. A na licik obeutila je so nj -govo Trofo-poljaba ; njegov tr s -soc se gUs donel jej je §e po ugesih, in tezila jo jo odvisna od brezobzirno uatavoverske vofiine v drz. zboru. A vsa ta uinetn i voftin t sloni m jako slabi pravni pod«j la^i, ker zastopa lo manjsmo av.strijskili drzavljanov in bal za to, ker jo to inogooo le po pupulnuina nnpra-vien-m, nenaravnom voHIjumh redn, Htnoino mi Siovani iivbtrijskim ustiivov«re»in po pnvici ofi.tuti, da so svo-bodnjaki lo sebi na korist, da prezirajo vsako naravno in zgodovinsko pravo in da so drugim narodoin na-sproti slabSi, liopravicnejSi in krut.'jSi, nogo vsak atao-lutision in Se eolo daspitisMu iu tika nalvlada one stranke je nam Slovanom bolj nepren^ljiva, kakor je bd Angl 'zmn tako zvan nniiiipfpa.'l.nnoin, ali pa ja bil poproj nam .sfci ogi absolutisoui. Svobola v takl obliki, iaticor jo dobivamo iz D'Uiaja, jo nam Slovanoin posta-la grenki s.striji, da in zaostajamo samo v dusoviioui in praviioui zmisla, timpak tiu pusubno v m.iterjaliiom. IJ.ua.owrci imajo od zatVtka ustavno dob.! v rokali sukno in fikarjo ; razumeli so prav dobro sukno rezati za svojo kunsli, razno koncosije za novo konslno in iiekorititiiu zol znioo in banko so jim dona-sal ' inn.igo dobieo; v.^aiii prvak ustavov.Toov bil je upravni oitboruiic icilie zole/aneo ali ka-eg.i druziga za-voda; usUnovnik bin jo bi.a po.sobna sla.*fc iu tako so nam gospo Ijo merodajid ustavoverci ustvarili toliko viVilno.sti na papirju, da smo se oudiii, od koJaj sem je nastala v Avatnji taka donarna povodenj ; a kar Cez n.ie sa y podila vsa U papiruata bogatija, n.istal jo vobkanski „kr,i.iu ali bois.u p.dom in v nj.'govih razvali* nab so z utj poKopane miljarao ua papirju. - Zgube so bilo tako vciiK-, oa a loiiij in -njo s konLribueijo, katero je Fra'ucoska plaC'uia Neaigki in muogo ubogili re- neka strast, ki jo sicer cista in ucdolzna, a reiuhw z zivenji'in popolnoma sklopljcna, in ki tako dolgo traja, dokl :r bije mi-co, katero je mludcnifi oslopil, kajti, mislila si y.'\ to je p 6 sama zisloplj^nosi. iS takim uotr.mjiin hojom Korauala jo proti domu, no vode, Kaiu siopa in kateri sto/-a bi j-y b.Ja najkra-&i. Nij ptzila ne ua gr.n.nje, no u. Uain njo in co je nv'iv.diivo ca-«i t kla, kar naciiiciai S" jo Viola, vsa vtru-jv-n.i, oa«ouogU; josye in o.dafi-iu spoinada se je na ooj cin.li, ve.vdjo, p4,ub.'- in .luU.'^ besdde gospos.v*>rdi. Prijazuo y v&isih izustila' tud. imj Tonofcovo in piasala, zakaj jo brat ne obiSce ; a se ve6itr.it je tano wi.*to in "stra-tno govorila, kakor bi on**ga mla euica. prosila, naj vendur ne ugonobi srea pr.prosio pastjriee, ki bi raia iy«'g->va najniza dokla bila. (Dalje prih;) ve&erje zbog nesrefinega poloma zgabilo zadnji prihra-njen krajcar, kajti nezirava speknlaciia je segala od najviSih do najnizih krogov> vse je hotelo hitro oboga-teti; ponavljalo se je pri nas to, kar se je na Franco-skem godilo pred 200 leti, ko so Franeozje kupavali de-leze na ruinke zlata, kaierih nij bilo nikder. Finan&na inizerija je od tistega Sisa stopila v permanenco, uze 2l/f left so na§e kreditne razmere popolnoma spolkopane in s* zdaj ne viliim resilna poti. — Pomanjkanje dona»u in kredita pa je prodrlo v vse kroge, trgovec in obrtmk jo ravno tako cuti, kot kraetovulec in delavee, kajti cb nij denara in kreJitn. tudi kupeije in zasluzica nij. — V Trstu in v tiwh-'x vi-dtmo, kako kupeija Mr* in koliko uioenih his u-itavlja svoja plaeda, kako p >*estnik ihz* > pr»laja svoje pri l#*l-ke, s kratka, kaka velika mizerija ims tla&i. (Jstivo-verna vecina je, ko nij vndeU za nob-mo drug> pom>e\ pritiskala mimsterstvo, doid r je pred oiilu drz. zboru })OStavo o ilrz pomoci, to je o drz. posoplniea i za si-o; a te posojiluice nijso polmzale eisio nobene koristi, Y juznih kronoviQiii drzave se veduli nijsiu > za njo in gotovo je le to. da gre ve.ino le na slabse nogo na Doljse, Tako ddefi jo priSU nasa drzava v gospo larskeni obzirn, tako so vpusale moei davkoptioilcev in vendar drzava vsako leto v 6 potivbuje, poseb.io za novo voj-skine priprave. Dokler so novo nstavn >vljeno oanke drzavi placevale mnogo davkov, si je drzava pomagala s tem problematienun douodkom; a zdaj je ta vir skoro popolnoma vsalmil in p »kazal se je I mena, nobene v«z-nostivvee za Avstnjo, da m bilezrtovant*! — Se hujsa iinauenu kriz-i, kiivor pri nas v Oislajti-nyi, je nastopda v Ogrski pjloviei Irzivu Ogr»ki dr-iavniki osleplj*ni po sroenih uspidiih oanjarili so inno-go let, kako bi Ogersko kraljestvo ol Avstrijo po poluoina loeih in mu pri lobdi pivd sv^tun vidjavn in blesk samostalne velcvla^ti; za N<'mei, Anglezi, Fran-cozi so lioteli Madjari prvi biti; poirosili so toraj m>-p'emisljono prav mnogo donara za honvedstvo in dru^e manj potrebne naprave;apreduo se je mislilo, masc-Viila se je baiiarija. in danes stoje Madjari na robu btezna. Tudi na Ogrskom no ve m nisturstvo drnge F)omoL-i, kakor zvisiinje davkov, katero pa je tain se teze izvo-stljivo, kakor pri nas. in tako Ogrska drzava tava iz krize v krizo, prisla jft uze zdaj ob ves krndit, tako da mora skiepati za posojila prav tr le pogodbe in da je celo Cislajtanija v nevainosti. da bo m»ralan*solventni Translajtaniji priskociti s tein v pomoe, da prevzame Teco kvoto skupnih drz. stroskov. Na inostranstvo in tu-ti na nase visoke kroge m >-ra to slabo gospodarstvo v Avstriji napraviti najslabsi Ttis in g»rje nasi drzavi, ce bi v takem polozaji mo-rala braniti svoje meje pred tujim sovraznikom. Kdo pi je kriv vse te neizmerne misorijo, vseh zmeSnjav in nezadovoljstva ter n sreee velike veeine zve-stih avsirijskih drzavijanov? Naj se reee, kar se ln>ce, kriv mora biti sistem, ker 5e bi bil sistem dober, ne bi bilo prislo tako ilalee ; ustavoverei so imeli vsaj 10 let casa, da bi bili leliko pokazali svojo moraine in intellpktuphio zmoznost za uravnavo Avs rij-,—pa pokazali so hote ali nehote po-polno n zmoznost in prav zato se m*nda blizi cms pi\'.-vrata v nasi notranji in zun.inji poiitiiii. — Nasi visoki krogi uvidevajo men la, da je ttvba n istopai boljsi p >t in naS prev/Ais»,'ni via lar je u/.e vuc^r.it- pou larjal, da hofis mir mej syojiini narodi. — Mir pa bide v Av-striji nastal le po tem, ee bolo vsi narodi p.)klieani k skupnemu delovan^i za blagor drzive in ce jnn bodo za-gotovoljene enake praviee; kajti 1.» na pod'lagi pravii-.i w svobodnega razvitka \-Ai v drzavi zivecih naroluosti jo mogoce onraui.i in vtrditi a-ttvn<> Avstrijo — \jt se najdejo mozje, ki bodo stopili na celo nase drzave s takim program..ai, po trfiu jm gotovo, da bo le Avstrija zopet mi&iia po>t.ila in dob.o napredovnla v vsakmii obziru. Mocne Av.strije prijateljstvo pa b.-» lo iskale vse velevksti ia k) pride c;is odlocitve, bo Avstrija lehko • Tolila, kakor bo njej nujbidje Jcoristilo. Iz iinanene krize te laj viegne uastati prevrat v na§i drzavi, ker merodajni krog. uvi l.-vajo, da tako vee ne gre;—kakor hitro pa s»< bo te zaLel ta prevrat, mora Avstrija za6eti avstrijskim Slovanom ugo inejso politiko in na ta pot ji morajo poiuufjati Slovani. Da nijSIovanstvo v Avsrriji po tolikih bi.jih dosptdodo vece ve-Ijave in do vecega upliva, so deloma krivi «lovatii sami; njihova needinost je, kakor sem uze om.'uil, podpirala ustavoverce,—Da bi so bili vsi avstrijski Si -vani zedini-li v skupno pcditiko, naj si uzevbode aktivna ali pas-sivna, da ne bi bili posebno Cehi zmt*rom zavzimaii ixekega separatistifinega stalisca,-— danes bi bili avstrijski Slovani fclize svojemu cilju in tudi Avstrija bi bila sree-nejsa. Kar so avstrj-ki Slovani v tem obzirn zakrivili, naj bi zopet in bitr > popr ivili >ebi in Avstriji v koribt: atopdi naj b vai alovanski zaupni .nozje v skupno k»»n-ferenco in skleinli novo skupno, usp snejso taktik ; po &fteri s« mor.go ravnati vs: nIov nski poslan -i. - Naj bi jib ne razdvojala nobeua verska pru&anja, katera se zaliboze vrivajo tudi mej Slovane, posebno pi mej SIo-veuce naskodo zdatni politiki. Ta prepir pnstimo Nem-cem, Italijanom i.t.d., ki ga bo-lo lehko br.z velike skode dog«»ali brez v*e vojar*, k»k>r sem nze oine il; v prvi vrsii n.tj bodo sluvanski vo.liielji S^ovanjt in koi taki solid inn", edini. kajti prav zdij je ugoden c.ts in vsaka zamuda zaa pistkti oaodepoim -Pml-j li ^» bn-Ijsega ststt-ma v Avstnji aline, enaje got«»va : riaSiuv-.n-stvn pravicna domacs politika p» idobila bo ie po tem Av,t r.-ji simpar?je tudi neavt>rrij4Dh Sl.»vv,da, b»d^ Avsiri-ia z.i Itasijo inula najvec npliva m n.tjb-ze tu li kaj dob>cka v Balk.no in da ftimja sama z»pt-t p»stan , knk-ir je uze bil.i, najz»estejsa zavtznica nas - drzave.— Tej zvezi b se, kak-»r sem s poeetka oinenii, pridruziia tudi Fr*ikco>ka i» na U n-tcin bi bil ne sam> nb^tpj to zazv»:ek Av-tr je ga»antirati, amp.»k zavrmla bi se tudi iicmiki agre-sina pol tika v prave m je7 bodisi /. mecein >»ii s peresom. - M avstrijski Slovani mor« mo le tak» pditk* kot pravo av>trijsk> p»z Iravij.tti in le v njfj >apiiz ti gir.tm>ij> zaob^t>j drz.tve; g e.ike ska-5 >je pa so morale pxluciti na§o prej mi bole dovolje k», da se /daj pre cej ozivm po n ih ozji dom ivjh^ ne-*rec n sluveuski z^mji. (Koneo ptih.) Dopisi. Iz goriske okoiice 1. deivmbra. (izv. dop.) (N'asa okrajna eenilna komisija. Hvala, komur livala, graja, kotnur graja.) Obliodni n;iert nasi; eenilne kotnisijn je bil v zaGotkn tiikos«stavlpMi. da bi bili pred zaeetkom hit-do zim» ysaj gonsko Sibirjo obholili, ki>r snio ta ob-lioil v gor.skih krajih zaceli. A nas rauun nas j.» uze 13. pretek. meseca prevarai, kajti neiismiljena burja nas ie hotela uzo istega dno v hribih unkruj Kanata pri Marijaeeli so snegom zakidati. Vsi *d tega se je morula komisija v I. cenitveni okraj po lati, k b-r je tudi v prav lepem vremu od 16. do 2'i. p. in. svoje delo vanje koneala. Pri obhixlu celega prvega eenilnega okrii-ja je sprmnljal in vodil koinisijo gospod dezelne kouii-sije oglodnik Ta gospod je prav za ta posei vstvarjen, ker jo pokazal, da inin v ta naman vse dusevne in telesne zmoznosti, Od jtttra do weera, v uasih In li s portiiin trebuhoin po hribih in dolinali hoditi, nij tako lahko, kakor bi si kedo mislil; veekrat jo bilo treba za kosi-lo na senozeti z inalo kruhoin in kozarckom kako pi-jaeice zadovolmim biti in potoin pozno v vefiur koraka-ti. Do zdaj si tagospo I tndi nij So pokazal taeega fiska-lista, kakor so ga'poprej slikali, ker prigo lib) se je tudi, da je on sain predlagal, naj se izghlnica v nizo vrsto vrednosti dene, kakor je po prveui ogle lo* vanji stala. Samo o vinogr.idih itna posebno ugo.lno mnenje ; skoro vsak mu je po volji. Sploh morn in prizniti, da si ne nioremo pritoze-vati zaradi posebnega pritiska od vladne strain", bi ga tudi voljno ne prenasali, ako bi bil, mariv-c bi ljudski zastopniki appellovali na javnost in ob en.mi energieno protestovali. Vsi komisijski udje so zeleli, da bi se po konua-nem preglodovanji v 1. eenilnem okraji, vrndi v gorske kraje in da bi to tezavno nalogo tudi tarn vsaj pre I nastopom hule zime dovrsili. Zato se je p>dili komisija dno 24. p m. v k-iuahke gorske oboiue. A uze prvi dan smo na B.iujsieah sv*. Lovrenea z nejevoljo za-pazili, da se vreme nevgodno spreminja; sieer nijsta bila tuli prva dva tedna nasega obhoda posebno pri-jetna. Mraz in burja sta nas neprenehom;i spreiuljala in posebno na Utliri nas je burja se prevee po .iomae,« pozdravijala. Na Banjsieah na nij vee ppzdravljala, auipak se je vedla prav kot gospudinja pri Ini/ivsi si se svojega strijea, severnega vremenskega vladarja Ko-z j a k a, Miij nainon nij, in tudi mi nij mogoee naslikati, truda, t'-zav in trpljenja, ki smo je prestali prve tri dnij, namred pri obho In oddelkov katastralnih- obein Bmjsic sv. Lovrenea in sv. Duha, Ivala in Loma. Zarad pr.'vel'tKega raraza nij b.lo nikder videti zive duss na prostem in mnogo smo inor.di prositi. da smo si od gorke p-ei kaeega kazipota oltrgali. Kaj sm> lioteli? nbogim goriskiin Sibircem pat* nijsmo inogli za-ineriti, da sose nas skoro povsod ustrasili, kder'smo v kako borno, zakajeno koeo stopili. Misiita si le: en gospod pri.le z bra lo, pa se nij prav vedeloT js-Ai bra li ali kepa snega, dragi je imel ledene obrvi, tretji ol hudega mraza vijolcen nos i. t. d. K-do bi se pri ta-kill vrmenskih raziuerab ne ustrasil poluzmrznjendi prikaznij v veoinoma gosposki obl«ki? —A udje komis-sije so pr. vsem torn, skoro bi rekel, predrzno svnj:» zdravlje in zivljenje v nevarnost deli, ter rajse v naj-linjsem mrazu svoje delo dokoncali, nego bi vrnivsi se, drzavi prevee stroskov ne prizadeli, kateri na vse zadnje zulijo najhuje ubozega posestniki*. Konstatovati moram, da so vsi gospolje ndje, ki so se tega obhoda dtrfezili, nizega in visega stanu, ja-sno pokazali, da radovoljno kaj" pn>trpe za javni blagor. Pri vecrjivAvci smo po koneanem gorskem obhodu nazdravico pili. da nas je bozja roka tako pievidno vo- j dila in da smo z.lravi in sceiimi nlivjlike tezave otua-gali, ker bi se ne bilo nikakor ou liti, ako bi si bil ke- i do v strmalinah in na shbih, z ledum, prevleueniii po- tali in stezah kako rebro zlomil ali nogo spahnil — 6e ne §e kaj liujega. Zdaj se drugo stran tega, potovanja. Vsakdo vo, da se mora dlovek od easa do casa s potrebno jedjo in pijiico okrepeati in da potrebuje tudi ponocnega poeit-ka. Za to so previdnejsi udje nase kotn>ssi|e ne-koliko potrebno hrane v Gonci nakupili, vedoci, da se v krajih, fcamor srno so bili namenili, msdo ali nic ne* dobi. V ta uamen smo o.lposl.tli dva gospoda naprej, da bi nam v Bitih potrebno prenoeisc >. in veoerjo priskrbela. Pa glejte, uzo prvi dan bi bila morala komissija vkljub hudemu mrazu po cigansko pod milini nehom preno-eiti, ker so ji bila vrata gorskih magnatov zapahnjena, ako bi nas nebil tamoSnji, eastivre Int gospod vikar K-s pravo slovansko gostoljubnostjo sprejel, Lepa hvala mu ! Tu li drugi voeer smo morali v ICalu na vrata f. gosp. vikarja V. potrkati; kajti "dini krtimar v isti va-si jo e ien izmod nesreenih pogoreleev 10. novembra t. I.—dnigo I pa nij nikder prenoeisea dobiti: tudi tarn smo bili prav z veseljem sprejeti in gostoljubno postre-zeni. Enako smo bili na potovanji unkraj Soee pri Mi-rija"elskf,m gospo lu vikarju z obio zn.vuo njegovo go. st.djubnost|o sprojeti. iCi lor «i uijuiklar potrebovftl-no ve, kako dobro de gostoljubni sptvjein na potovanji in zato tuli tie bo razumd, zakaj j.iz tako iskreno izra-ziijein na.^0 hvalez .ost vsem tiMtn oinonjeniin gospo-dun. hre/ kiit'i'ih posebne uljuduosti bi niti n •- bili mogli 'b>guati delovmja v dotietiem eeuitvenem okraji, kajti iir.b-ivKki ma^niti, ee nijso ktvin.irji, vrata poka-zejo, ee so taki, pa brez britvo obrijejo. En ud cenilne komissijo. \t. Trsta H'X nov. 1874. (TrXiske homatije) Kai je sv. An Ireja >lan p >eil t. j. od pnlunoei denaSnjega duev-a pa la pri iris poiileven pi gost de?, in prav je, ee ne bi bilo UD tisue tiv. i^kih prebivahjev v nevar-nosti ol zs'jc) ali boljS.j reiiem zarad pomiujkanja vo-dn pfgiuti. aiiopram slavui ni'stni magistral uze se-dem let (ne diiivov!) stu lira in tuhta, kako bi to reveze z vo lo previdel. Zadnje dni nij bilo vee. vode p > hisnih vo.lnj ikih in po uliettih pritnnrno tako male, da, reki'l bi. dekln so jo morale, le se silo naravi z ino-eio kraiti in fas po nep drebnem pri vo Injuku tratili. Ta raves in kav«»s zara I vcde se pa vsako leto za-porodoma po letu ponavija, ke lar za&neti susa in gor-kota pntiskati. Tu vi lis, prijatelj, celo trope starih bab, dekel, hlapeev in take druiiali od prvih ur po polunoei do pozno v veier ur.» casa okoli vodnjaka se lajs.iti, preileu zimu'ejo malo vo lice vloviti. Pa kaj se to! L-poje se Is takr.it, ke lar so zuhiejo babn in mozje se >kah po glavali vdrih.iti, zni'trj-iti in tepsti. B.iba se navadno inozkemu s skafom v obraz zakadi, ti pa nji vlas>. Zicu.' krik: nMid.>nm.aiuto- ! in od druge t-trani pale pa kak „ostia|-- dokler polieaj, ce treba, po telegram poklictin, ne naredi takemn skanda-iu koiwM. All zlaj so le je joj! — Skaia v dogah na tkdi lezita in nij vo le in ne krajearjev za novega. Treba je eeli teden ob polcnti ia inocnikn ziveti, ila se za nov skaf pnhrani in med turn z loneem vode pri sosednjih drnzinah beraciti. To je slawi magistral;, kakor uze o.nenjeno. pred leti zapazil in zae d stu hrati, ali bi se vodi iz ii'ke ali iz Uizin.i v Trst pripeljati dsda. Potrosil je uze veliko veliko tisnc samo za in-z-nirsko naerte in p >tovanja, all Keska voda, pravijo itii-i (a. da je Viinzana, motui in v promijhui mnozini, Rizana pa Istrani nic kaj radi no pu-.tf», % eno besedo: Stulirdo se je in potrosilo veliko, z vodo .smo pa so le tarn, kder smo bili pred 7 leti.— Zlaj se celo v ne-kwer.h krogih posvetujejo, ab ih bi bilo d d>ro ali mogoce, i/.vistni studenee Mrzh'k pri G.>rici peljati v Trst. Oeravno dezi, pri vsem tem sun jo uialo po mestu po-brisal in v m »je veliko /.aeu lenj» nur.sikitero Pknijpou t. j. .bierknijp1.)** uz» p> II uri zitvoreno vi lei in izvelel, da jili je migistr.it zaprdi !:ka/.il in steer zato. kervso njili tocirio.: prevc ljub-znjivo s pivei obce-vale. Se nekaj novega. Vsi r.ikod.dci se v Trstu v druitva z Iruzujejo in tiico -v.ribns unitis" eden na pri I diMgHga deli. Td.Ii tako zv/uu rbuta cinque tira s^i-* m"i se ves-tno svo) *ga p.isia poprijeii in s« ga zares ta 11 cvrsto drze. -Nij nor*i ili dn*va, da bi se ne sli-s do ali bralo, da je kik n-»povablj-m gost. skozi oslpr-te in zaprte tkakor je) duri Kiko dru/.in> obiskat pri-sol. Xavvlio in fr.uluo lastnost. eem reei, eudno veliko alhaesio imijo ti gosti. ker v vsasi insi so jih kaj prim': tuli so gotovo s-j Sig. fri 1 >vo .Tarnkappe pre-skrblj-'ni. kr se le re Iko kateriga po tiki visiti zasaui. A propos! da ne pozibim. V petek zvecer je zopet oie-jtno staresinstvo zborovab in \r. svoje. srede razli- ¦, ene odseke voliio, kakor soisxi, fiuancni, ekonom.cni itd. i K*u* s.'tn prepric.in, da eluio sola je tisti faktor, ki | ljulstva, dezele i ir.esta na viso stopinjo blagostanja ' povzligti[^, mislil s.»m zara I tega, da bo tudi mestni zbor skrbel. da v soiskem o Iseku mozje bolj o llicni in ee mogoce skdniki sede. Motil sem se. En sain je v eelem zboru. ki je o 1 mladih uog skozi i skozi svoje moei soli zrtoval in gotovo tu li nij v obziru ve Ino-s»i ^\an zadnjih me I gg. svowvalci. Ta gospoil je do zdaj sedel v solskein o.lseku, ali ker nij po volji drag!m delal, izklj icili so gi zdaj. Ta gospod je oko-licni poslanec Dr. pi. L^ser, gimiuzijalai vodja v po-koju : tudi je ravno ta gospod edini izmei vseh drugtU poslancev, ki nmejo slovensko, izvzeti se ve okoli&ni. I Tako tedaj bodo sami mestni poslanvi gospodarili, ka-kor jim bo drago, ker nij nobenaga okolicnih v nobe- I nem odseku. S tern so ravno pokazali, koliko jim j«j I za Solo mar in prav Ziito bi bil skor.ij zamol&d, da v okoliei v Bazovici so otroci se do zdaj br<'z ucitolja in J Sole, da v Bojani prosto knieSko dekle, ki nij nikedar ne 5. razreda ne priprav listva vldela, So nad 100 du-klic podueuje. Misbte si tedaj c. g. brUei, kak mora biti uspeh ; Cudno pa je 6ez vse mere, da vlada, ki zahteva od drngih n8it.dji« in u&toljev tri realke ali nizi gimnazij, 4 leta na pripravmstvn in se po turn zopet drugo izpitu, refiera, da vladaktenia molei.Skle-nem za dunes; driigi pot poj tain v Bojaa k \j povonati, da svetu pov>n. ,,___-_ Pcliticni pregled. j V Gorici dne 10. decembra. V drzavnem zboru nzo nekoliko dni traja debata o proratanu. Y generalni debati je govo-ril prvi dan dr. Hermann, ki je uatavoverce in ministerstvo strasn© bieal; rekel je mej drugim, da je sedajna avstrijska politika brez tal, brez mo&, brez cilja in brez bododuosti. Plener skusa po tem zagovarjati vlado in sklepa, da sistem nij zukrivil ftnanfine miserije in deficita. — Greuter konstatuje. da smo imeli 1. 1869 premanjkljeja 280 miljoiiov, denes ga iraamo 380 miljouov. Kar so do&devsto-letjih pridobile, izginjw in pofrejo veliki dri stro-§ki in tisfci ki uajvefi divka plafiujejo nijso tukaj zastopani; 1 goldinar davka v mestu velja za, 5 goldioarjev davka na dezeli, 1 Nemec velja za 5 in 6 Slovanov, s kratka z volilno reformo se je za to skrbt*Io, da so samo nekatHri pri-viligirani narodi in pa stanovi zastopani v dri zbo-ru. Fux ga ho6e pobijati, pa ni6 stvarnega ne po-vh, Drugi dun govori prvi proti vladi dr. Vo&ijak; prito^nje se bridko fez gurnunizacijo Sol ua Slo-venskeni in 6ez samovoljuo posk^mje vlade proti slovenskernu casiukarstvu, potem fiez nepraviSno ravnauje se .sloven^kimi uraduiki v Ljubjani in proti razpustu trgovske zbornice kranjske; pravi na-dalje, da vlada povsod gleda na to, da bi vse po-nem&la in da je rakomaodacija za vsacega c. k. ttraduika, c« se prav sovrazeu in surov* pokaze proti Sloveneu i. t. d. Sklepa izvrsten govor z opominoni do vlade, da ne %o mint in sre6e v Av-stryi, dokler se bodo morali narodi boriti za ina-terui svoj jezik. dokler ne bodo enake pravice za vse in da tore) je sistem kriv, Ce gremo rakovo pot in ce smo v takih tinancnih stiskali. — Yo-Sn^akov govor je desnica sprejola z aplansi. — Mn-ravski Nemee Aaspitz je kotol pobijati Vo^njaka in je mej dnigiin r»*kel, da sola nij nainen za se, ampak sndstvo, s katrriui se IjmUtvop-ipravlja do ¦vise omike, katera je 1« v nemskom jeziku niogo-ea. — Torej namen sole je po ustavowrcih ncmski I jezik pa nstavoverstvo. Tudi nova, pa lepa je ta ! — Pr. Mcziiik iz Moravskega je odgovoril, da Slovani smo polnolctni in ne potrobtijemo jeroft>v. Narodnost se mora iz drzavnega stali.:ca tako sma trati, kot vera, \>ak narod naj se zvelica po svo- | jem. — Oe se pravi, da je vojua 1. 1866 zakrivi- | la deficit, mi Slovani t«»ga uijstno krivi, mi smo od nekdaj poudar.aii, da Avstrija nijma nic opraviti na Nemskem. Deficit ne bo se zginil, posebno pa j f.e leta 1877 obuemogli Madjari recejo, da ne mo- I i.\jo vef toiiko dajati k sknp.iim stroSkmn. — Si- ! stfin, ki ne $&ui na pravi podlagi, stane mnogo i.t.d. ! H kouca pravi, da, bo Oelu uajveci davkoplacalci v Avsttiji iu ustavovt*rci so jih toiiko obrekovali in. celo v drz. zboru psovali, dokler so zapustili ta' zbor (Predsednik ugovarja, da to nij res, govornik pa mu reee: prepneajtc Srf iz stenugnifictiih zapi-Bnikov). Na tak uuein se mnogo casa osvptnje sistem in bita ustavoverce in koneino pravi, da je zadnji eas, da se ustava tako prenaivdi, da bo za vse narode in dezele pravid-na. — 2»d je tudi ta govor-nik prizuavauje na desnei. Dr. Meager po temza-govarja vlado, pa jako plitvo in zopet nij nitesa ovrgel. —- Za tem govori istrski poslancc dr. Vitezic in tozi fez tlaceuje istrskih Slovencev in iVz to , da prnnorske d.'zele uijmajn nobenogi zastopnika v budgetnem odseku. S tem govorom je bila sklo-nena generalna d»-bata, pri kateri je nasa vlada marsikako grenko, pa resuu*no siisalu. 4. t. m. pa 1 ¦ -IU.....SSgg SSBSaSSSSBSSSBSSSgSBS^^ • i ii f I ii>— je zaCelo posamezno pretresovanje proraguna in zopet so letele pu§ice na vlado. Dittes in Steudel sta proti potrebi ministra brez portfelja. Minister Auersperg to priliko po-rabi in zatrdi, da je ministerstvo 9liarnioni6na ce-lota". S tern govorom se je tako blamiral, da je v drz, zboru kurziral bonmot : wZdajje gotovo, da ministerstvo potrebuje ffsprecliministra.« Pri toCki „ministerstvo uotrajnih stvari8 graja Giskra samo-voljno postopanje namestnika Rodica. Minister Las-ser obeta po govoru posl.. Pfeiferja, da bode zarad elemwitaruo oesreCe na Dolenjske m Kranjakem drzava poinagaia. 7. t. m. govori! je Moravec Wurm, dejal je, da narodnost na ideja vleCe avstrijsko Nemce k Prusiji. Italijane k Italiji, Slovuno pa k Rusiji, zarad te-ga bi se ne smelo v Avstriji zaliti nobenega naro-da, ker to je le Husiji in Prusiji v korist. — Usta-; voverec Golerich graja Stremajerja, da prepocasi I izpeljujo konfesyonalne postave in nasvotuje, da se odgoja duhovuikov odvzame seinimseem ter se izru-ti vseu6ili§5em. Dr, Razlag je v mirnein tonu grajal vlado, da ne samo nift ne stori za kaltnro slovenskega naroda, ampak da celo zavira vsak napredek pott-darja po tem potrebo oloveuske stoliee na gra§kem vsenftiliSfii. Usta voverec dr. Russ tudi pokara kill-tus-ministra zarad konfesijanolnih postav. Fux zo-pat uekohko zagovarja ministerstvo in dr. Vitezic" se pritofcnjfi, da v Istri 180000 Slovanov nijma nobene srednje Mb, 70000 Italijanov pa tri in da uraduiki v Istri veeldol ne raznmejo slov. jezika. I Govorilo je se on par govornikov proti Streniajerju I in prav iz te debate se vidi, dn niti ustavoveroi nijso zadovoljni s tem miuisterstvom. — Cudno jo, da se nij oglasii nobon minister, da bi bil saj po« skusil opmviCiti se. •— Se bolj Cudno pa bi bilo, ko ne bi si visoki krogi zapomnili kar se je v drz\ zboru govorilo in kronili na drugo boljSo pot.-* I V odseku za pcpravo politique administracijo sta govorila tudi Winkler in Hohenwarfc. Prvi je I naglasal, da so politiSne oblasti sodaj od obMn lofene in odtujene, ter da je j^eleti, da se pomno-h. Hohenwart pak je poudarjal. da se ta reforms ne da drugaco dobro izvesti, 6e se tudi obfiiu-ske postave v dezelah ne spremene, ker to so po-dloga vsega zidanja politicno-administratlvnega po-slopja. V odseku za zidanje zeleznic je Herbst pre-llagal, naj se vlada poziva, da predlozi §e v t»j scsiji postavo zarad zidanja pontabeljske zeleznio. Kupcijski mi.iister je rekel, da nij sila za to crto. Minister Depretis pa je rekel, da ta zeleznica bi Iu Italij-.vnski koristila, Avstriji pa Skodovala in Trst pokonrala; vlada je l'rimorjo res zanemarila, zato rej pa je treba pred vsem misliti na predelsko ^o-It'znlco. — Iz tega se vidi, da ministerstvo bo vse storilo za predelsko erto*— Dalmatinskega dezelnega zbora posfova o uve-denji slovanskcga jezika v srednje sole nij dobila cesarskega potrjila* Stremajer je zopet zmagal za enkrat ! Hrvatska vlada izjavlja, da bode za leto 1375 s 45 procentuo kvoto, ki jej od dezelnik dohodkov za avtouomuo vladanje in za upravo grab (okolo 3 miljone) lehko izhajala iu se 40.000 gold, za nove cestt izdala. Srbsko ministerstvo je knez nenadoina odpn-stil in imonoval u^e drage minivStre.— Na Fraucoskem je napravila Mac Mahonova poslauica dober vtis na republikauc^, no tako na monarhiste, ker Mac Mahou pravi, da se bo ve^tno drzal izroseuih ma oblasti in ne podpiral nobene strauke, tudi monarhistov ne. — Bazne vesti. (ixpr««i p»r<>«ne ¦¦ninyt».^ prva po^tm obrav-nava sedajne se-ije je konc.ila dne 3. t. m. — J^sip Salvador, ozegei '22 letni kmst \?. Sk->dovake, je ! «kr»i.'o septembra me-eoa I87H J>-ipt Z-tva-nu, po-sest^ku v Skodov.ki IMS gld, k.tere je tana sv-j^m dom» v /aklenje i skrnjci h'-nnil. V/.g 'akrutje bil/a-tozen. a ker nij bio m »goce drjiuja dkaz.ii, bi.a je pre >ka\T;i u-*' ¦• \ I jena. I-maknjen d nar je Saivalor skil pol knp slamo na dvor,§6i nece^a A. Rusinel-a, a pozaeje ga nij mo- gel ve5 najti, badssi da si aij zapomnil kivija, kaoior I je denar p-lozil, boiiisi da gn je ke lo drugi zavohal in.. 1 p bral. Zad je *e ma je zdeli \ejetiiej§e m ker jesu- I mil, da je Rus.aelai ke;l, iz .»jegove 'ilraime to sto-;' -M ril, kaza.1 se je vse^a potrtega, %aupal t^tvino Ruaiae- J lovm in jih pnisil, n.j mu iiehar p-viiiejo, 8«j g^i ho- i 6e i njim: delit<. Kakor s-> p ice d node, je. on takrat,, ii ko se je llusiuelovim i.vaJil, pray iesuo govord; pred % por-dnki pa je ttdil, d. se je le Silil. % P.iotmki so 8alT;« doi-ja k ivega spoznaii in m sodnija gi je ubsodiii «a tri leta z*poa. " : j Drug* obraviuvii p oi 1«J le.i.ema Francetu Ka- || baj-a iz Kigviiika v Br »«U je kom-ala procekio saboto, >'M V n.ci med 24. in 25. ile.etnbrom 1873 je skuial I ukr.»sti v h;§ Aiitona Simsic-a de iai*a inbiaga v skap* " J iu viedio^u 25 gid„ A jjosp dar zasaOi tatu in ga i UNta.vi; ta pa ma «ab de ao^. j^.boku v tiebuU iu vsled J teg • je Sim-iu urn-1. Poiotniki s» izrekli, da je zato» ffl /enec kr v z)oL m u meiMvaie tuviue in uboja in |B -odiijja ga je ob*idiia na u Ui trde je(J-*, poo*troue s -;^M poBiom 'IK9 D.UC8 se Ito;ua tretja »b avuava, katera traja u2& fl tri dm. Na -ibioin kl.pi -e it uokdko veojidel mladih 'm mot obloi^eiiti uungi.i tatvin. 0 toj jako ziuiin^i 1 obr.ivn.ivi p.ioeim) ptihxdnjic. m (l*t»llelji> an |i."im1<*I<«Uo %»lwanlo») BO na Du- ffl naji po Ipisali mdi ponlanid Bitter, Winkler, grof Oo- | ronini in ')uron T.icco in po tem je gr.*f Corouini na* | pravil ko, posebiMi in moran imu do inuii^tui'stvii Uv iss- a foc'il petiuijo 8 uk 5)00 p.> ipisi pro idi-dniKu mini*ter- 1 stva, knt'/,u An r-jpttrg-u, katuri ma jo odgovoril, da, mil 1 jo pre.lulsku Lnlozniea jako na srcu in da je pruvurjen 1 da bo gotovo mej uiiiiui grtaini. katero si jo ininUter H Banban.s pri Ir/.il iiasvctovnti v svojein prograinu za 9 izvrdbo /.el -/jiiSkih prog v Avstriji. — Ustavoveroi zdaj !| sami mimst-rstvo' siiijo, dr/^ zboru jj mnogo /<'! 'xn'h*, s zalost»n pogl«d, boiega popisati je nemogoee I vendar bi bilo koristno, da bi brezskrbne in malomarno I msitere ta zalostni dogodjaj k vcci vaniosii in skrbi j I obudil, kojo tako zan inarjajo nasproti svojitn otrokom. J I Da nij oirok upil in da je vstal v «>redi ognja, ce ' I tn ii two moean, je zolo cudno, kar si vaSeanju v^ak po I :>voje tolmacijo. Sodnija bod^i uz< stv.ir preiskala in je tudi pr«po!ri*bno, ker je bas tu v malih letih uze I tretji otrok umrl n.tnavadne smrti zaradi malomarnosti 1 starsev.— ; I <9R»loN«tMi dosoflJMJ (in RitnjSlcnli) Kek mo- ' a I can nioz, ki s teleli kupuuje, vlozi mrsarski no& v zep, \ I si naiozi mrtvo tele in je nese k- vozu. A na p )tu se I s|oitakne, pade in uoz se mu nesrucno zabode v levo I prsno stran. I MuL si izleee bivskrbno no^ iz prsi in nese svoio I ti'zo napivj, zvecor si n-koliko rano zaveza in drugo ju-I tro gr« s t«*leti v Gorico. Ko pride v Gorico ga zacne I rana bolnti, stoprv z laj se zinisli da bi bilo dobro da-I ti rano pregledati. I Ko 0;»ves \ stsjshom zapnzi, da visi neko ftrevo iz I nine, pokaiu prijatidja in ta ga pelj*' k zdravniku, ka-I tiTi mn rano pregleda in .spozna veliko nyvarn «st; no-I M'\'n ost j« predrla mej spodnjim'rebroin v trnbah, iz I kojega se je spla/.ila poe isi cr.n'esna m.refta. 2» ^ravnik I pahmi mreno n«zaj v tr<*buh, zasije rano in ukuze vid-si smrtno novarnoat malomarni*ga ranjenca v bolniSni-I co nesii. I To mrsarjem v poluk, katerib. mnogo je taka I lehkomiSljenost v nesreeo spravila. (Vogo iire<««rt*iii) si je vojak t^k. polka, 6>5(da se vojnSSme oprosfi, a varal se je, kajti s i«m si je voja§ko suknjo za kazen zdaljsal. i'renesli so ga v vojaSko bolnisnico. I ('Ji^ubJit^ni Hin iSce i%oje »tar>e) JanP.i Zatiol- li je bil s trZ-iSke' bolniSnico 6 teinnv star \ Janeje 1 pri Litiji pren-sen-in je'do enaj.stigi. Iau t;i -ikaj. bi* j vnl, p.» 'ewi pa popofcoval; Jn zeli pozaati svojp i ter iili \mi oc.U za to, "kt-r zdaj ima v^ii^o posestvo n Si'll, da. bi jeujegovi dediui pot ;iii aiiyah. ivd.»rje -¦daj -v roin gor unjuovanviau, n.ij sa o^la^i pi'r'G-aU^-a v So- I zaai. N , > (BnL«»nir hapttcJttar). Tvorck 8. t. in. je imel V tuknjW kapueinski eerkvi nilad inzinir prvo maSo. Kaj ga je napctho, jezeru", za glasuvir. 10.) Piviaiovie- Bjed i unok, dtridamacija. lj.) Zaje: V«6er na Savi, zbor. tz. D Jenko: Strunam. IS.) fieetbovvn: Adag 0 iz septe'a op. 20; har- niui.ium. 14.) Medvid: Slovenska dezela, zbor. 15. Kulandir: l'roguaoik, cwterospev. It). Zaje : V boj ; zbor. — Oubor drusiva biovenija je namenil p« vabili v-e dm.ajske siov. uiilienjaiiij it t 11m kone-rtu; i nin»gi tudi neblovani ubljubili ?*o uzf, o« o uoiiuuki, em wee bodf vi^elje dunajskib S'tovenccv, kajti ves ta diMiar bode v podpur.* ubogi in zaj.uscBui, na iJanaji bivajoci i.erii 1'ivsirnovi. O vsem Vam bod in priuedijjc oOsirneje pisal, a z-pet flSloveuija- vzbu.iila, ua slavi /op t moza, kateri je bil ou uekdaj cescen oa slovenske mla iine. Porocilo 0 javmm gboru polit. drusiva ,.6"otY«" v So Ik ami due 29^nouembm 1874. Po dovr§en. pivi t<»cki jam-.* govo.it> o dug. t c-ki g. Peiozzi iz D^ in berg ^: Ztutua je Oe-iitiu pi>-.iusa ceoi ve'ika revsciua a se dezcle. Siabe Jeliue, p -m tjnk«uije siedstev zn zdat no ku|jcijo z n:>§imi pn.^.ki in druge mnoge nep-ib-ke so nas pripruvLe tako daiee, da n^ mo/emo pie\e-likega davka odr«jtav«ti. Vrsak se labko >ega prepri-6a c-e be pod.i k da>karijam : nasel b» tarn, da je treij.na d^vka n* zast nku, a;i i»a ua s-ejem ral tiavek po eksekutivni povi iztit.,ai-. Sk.io edn.i pr tiomoeek bodocega b.ago^»aaja uase dezeie b bra talc. ^a/elje na predelska zelezui»a Neeem obsiruo r z\ gati nje-ne kor»isti za uaso dezelo, ker >eaj pr> p ic:int d< v a-k> Wmed vas to uobr-> p zoa, tiovoliie m p , .ia >saj nekoliko o njej spiegovo i.n. Piavi, ua nam u x :e/n ca «d|«re p t, da bode-mo zainogk s\oje ptidelke tirzej prud.,,ati i'ri uas na prim r med pridelki je edmo sa ne, in vino, kate-ra zamore kmetovaleo prodajati. On mora sadje le du-najskitn kupcein >n vino le Kranjcem oldajuti, ker za-rad pomajnkanja cest, nij drugiU kupcev v de2e 0; pruv tako se gudi Tolm.ncem &e t-vojimi piioeikt. Les, zeK-za ltd. moramo z-iaj olj po te„i dobwali. Dezela s tolikimi dobrimi pridelki je tako potreb-na zoleznic in poseboo takih kakorsntbibiU pr«^lelska, da ztiu.rem> ivci, da od prellske zel*2nice je odm-na revseina ab blagostanje dezeie casern nje v>estran-ski napr«d k,kajri zgodoviaa nam kazet tla »arod, ka-teri je pr.Sel do dobreg 1 gm >t»ega Atanji. i« tadi du-S-vn.« napred'val. Upati j«-, d» ne b d» s^oyanski pa s!ov«nski posl>nci nasprotovab tej za nas» dezeo pre-vaz'U 6rtt, posebuo 6a po-msljt, di mi stojimo na bra-n ku in da revm ne bi in »g>i uspesn > dclati za svoj naru-1. Vlada bi znala tndi im^ti kake fii.ancne pomisli-ke, a ce se tudi precej ne zaenj zidaoj»', s«mo, da nan lvsi i/. ve6neg:i dvoma in da eukrat pr>;dto2i doucn*> postavt drz. zboru. Z tol.ki l»*t pros: naSa deze'a za tako p«»trebno nan zeie/.nico, a zmerora zastmj, disiravno vlada sa-rao prizuava kori^t te ieeznice glele sveovne in av-s rijke, posebno pt trzaske kupcije. Zapon«j stavim predl g, iiitj /bur >klen«» s e ei.o res-Iucjo: P.»iiticno diustvo Seta se pop >l»ouia vjeraa s pe-tieji /.& p ed-'Nko zel'/niio, ki se zdij po'loi-aiju na i) .riikem in se nad j., da slovansk', p sebno 1 a slo-ve.iNki podimd n< b»di nasprotovali tej c«ti, oi ka-ierc zavi4 blagmtanje ai pa revsu na IjLO s.oven-ke-ga »ar»da. Predseduik poprasa, te jtna k'lo kaj g >voriti k temu pr- dlojiu. Og asi st* Dr. Lavr e m pomla-ja, da b poseboo To miiieem ta zelezn ca prav un g> kor»->tila v vsik. m ob/..ru; a kar j^ se vec, «>d »e z-dez-•mco je -d i-ua prihodnj >st Trs'a in avsirij-k^ p »m»r-ske kupuije. C'e se hitro ne zida, d d»i Trst bud ml «-rec p-> raznih druzih ^elezmc-di. ki plj"j'» v drogt* lake; tako nt pr likt> namoravajo zidafi ielezcco, k; bi si 1 iz Hainburga na amost v Car grad iti bi p ploh z Onjentom S 1» je t»*daj, da s • v a kupfiija ne odverne oi Trsta in da vs« /,« Trs^-in le-zede dez6'et po e:>no pi Primoije ne zgub: tak» .a/.-nega irgovsk'ga sred Ma, ker mkia^ /gubjeae trg-v-ske zve/.e so zgubljeue za zmerom Torej po *pir.» tudi on re-solueijo . Cr. Fa-4an«l opozonij",5 da oba g >vorn ka ttijsta povd-djaa tudi vazrtega faktorja, k> gov«>n 2a pr»-«». z-Iezn eo, ntiuree vo'lae modi v se pa po pre h4prav'jajo, to se vidi zd.j v Gonci in Aj-dovscin«. V<-ndar pa n j proti induuiij^ k'-r ona po-sjusuje blagosia»j> a ce hoce indastrija kakerau na-rolu v ob6-* koiist.tu m >ra biti na>od zado»ti om kan n /.aturej n j b. Slovene! sk-bei, da s- b tro io ta vsako sirau om k .jo. kt-t- glivice so dobre i» bod • te ti;>j tu 1 v i du-tr.ji Miko vsa me- a zavzm.li i.i ta ko i ug^ napr- d ijoce naro ie «l«»-;eg i. i\er se uobeien vec n ogla-*. k bes»lr, na/nanja pr dsfdnik, d bun o 2. toiiki skleaena in vabi /b»inb\ da g;a-uj»-jo o Pt-rozz j >vem pred wi i'o Peroz/iju nasve ovana res.ducja se sklene >ogl.isno. — N;t to poroea V. D dem-c <> trotj* toeki. (G.»v.»r je iih-iisnj»-n na prvi s'rani.) Po Doleticu na kitiu-u gou>a I'axlozeno |.ost<>panje druztva 111 lista olb uje «»bcn zb-r. H koneu obzaluje g. FagtiuV, da je pivd>e.dnik duisfva p=> nemili osodi navez.tti na posreljo in te«iyj zadizan vltleziti se denasn g.i zbori, v dokaz iskivne-ga spostovanja predlaga naj zbor poSje deputaeijo k b duemn g. M.trju Doijaku, kat.-r.i naj ma »zraz: viso ko s|>t,sL .van,e ia pres'cen po/.dr.iv ob. neg« zbora. V ia name'i lz^oii zbor Dr L ivrica in podp eds. Dr. Ja-kopiira, k;.tera sprejmeta ta piwel in St* pret-ej p->da tak g Doljaku S teniae >klene obcni zbor ob b% m Poslanica*) Slisi se, da na GoriSki-iu nekatere osob(> l]»di za-varnjejo in jim colo d.-nar izvabljajo. reks: j»m, da so zastopniki zavarovabte binke HDaeia."Da se v okom pri-«l« putuotain in zarad reda, naznatijam, da muM agent,e in potoralci (katerik nijinatn nic v Oorich inl!|j«» Vs* redna puoblastda ; zatoivj prosim in pripor.tcam go; ko vsem uotcnim obi istnijam, po^ebno pa zupan-tvoni. da si vzatuejo na znanje, da sem «?«i««» J;** g I a v 11 i z a s 10 p 11 i k 0 b e n e z a v a r 0 v a 1 n e b a 11 k c ,.Da<*ia" za c-ftlo gorisko gronjo zglavnim sedezem v Gorici (v bivsi Gogoli-jevi bisi v ResMn) in dasm<»-jo zavarovalno pogo Ibe sklepati samo oni ag*>ntj« iti potttvalci, ki se zamorejo pred doinaeimi oblastnijami opravieiti s po meni podpisanimi ponblastili. To vse za to, da se zabrarnjo sb'parije, 0 kaferib sezuiirom slisi. Glavni zasiopnik zavarovalno banke ^D.icii." ______________________Jozef fc'alsa in. p. *} Uvedmstvo uij o 'govrno ne za obl.ko, ne z& zadcUj. Listnica urednijgfeva. Dopisniku iz Rthenbe r^a.-0-oba, s iafcero se peoa Vas ilopis, nij vredoa, da bi za-njo toliko prostora protratili. Sploh M nam veliko bolje vstrezali se stvarnimi porocili, nego z osobnim polemizovanj.-m. Zdravi! ('«»:»!• •»!!«!«»), Podpisano zuparsstvo priobei da tii-kajsni zvinski sejini so vstavljeni, dokler se ne bode uitavljenjo preklicalo. Zupanstvo v Sezjani. St 780 Razpis uciteljskih Blnieb. V solskmn okraju goriSke okoliee raspisujeti se « t**m. U'.:it«»lj.sbi sloibi v.Solski obdinl II, vrste v Ajdov^fiiiii itt v sol. oblini III. vrste v Podgori, Dohddki t-.h sluzeb so doMeni v §. 22. 30. ia 33. define sol. postave 10. m5irei,pi 1870. Proidlci naj vloftjo pro§nje previdene z doka-zom iirritcljskc sposobaoati in dosedanjega slu^bo-vanja najdalji) do 15. jamivarija875 pri dotiSnth knijnib sol. svrtih. Pronilci, ki ne slu^ijo v tem okraju, naj v'ofljo prosnje po njem predpostavljenih solskih oblastnijah. 0. K. okrajni Solski svet v Gorici dnn 2. docembra 1874. (iiitvui tiobitt'k [375000 Mirk 11 • Ve neni$ke drz. vn-diiHsti. Maznanilol srece Dobitke gavant^ ra drzava w»i»ii» k v le *'Lbi na «l*»bil«t» rhttnnu ve- like od dr/a e tlamburSke garautir.ine dr2avne lot»«iije, V kafe i inori nad t uiilj MMM 9IIO.OOO mill li dobljonih biti. Dobi>ki te ugodno denarne loferije. ki i*na o uacrtn 84000 l>zov hu n'ed 6i: t doni'ek «'vent. Ztmm mark, sp c |a .0 2311000, 125000, 90000, 60000, 50,0M 400J0, 35JJ.I. 4krar 30101 hi 24000, Skr.t 20000 n 18000, 29krat 15000 «n [>m\, .-{-iu-ai mm, 43k at 4800 m 4000 208 krat md in 2400, 4l8. olhceii) iu veij i k team I org.n In- sieck* le 3 gold, pol srefike t\ I 50 mi tctrt sreuke le 75 >o;dov a. v. ut se te po -ir/a-i garaiMi-ao>* sr*ck* (n >¦ prepo^elan* iromesi*) jjio i fiMokiraiiemii podanju /neska naj .I'^odnej- v r-kofitand r n>b pismih celd v i:ab.»lj idial,e e kraje po m.mi ra'p>sl|a|>. Vsak de-r-zuiii dob: o i uk'ii-' razeu .ikov. Izpaeev-nvjc d >b jfii'ga doae>ki *i direktno na i itefess^-ne tocno in pod .lajvec. t:ijn.J>tj.». Naj -e to;ej obraca z naroe.li na ^Jillliiel Hi'CjkscIlCf sen., 15 nquer et W ebse comptuir in Hamburg )( K ii H H Dr. Schwfiger-jev zdravi pol g-iram'iio celo z^tird.) slaboat moskih" v4ili LMnih:vs«« druge skrivno b-de-zni moske kak r tu ii z-nske v najkraei do-bi —I stekl-Mi.ca to pijafe velja 2 gold a. v. in dobj se tu li navod, kako rabi«i jo, vse proti diivktni posiljatvi denara all po po-smcin povzetji. Obrniti se: ¦»t. Hefuvoiyer Wien VII Rothenfeldgasse, 60 Prosi nataniMio in lepo pisane adressp. H M Lastnik: VIKTOR D0LENE0. Izdavatelj in za uredmjslvo od^ovorcn: AhOJZld YAbiiiS I'UN'OiC. — Tbkar PATERNOUU v Gonci,