Leto L3CXIV„ tt. a*S Cena 40 cent. URJD)NimO IM UPRAVA.* LJUBLJANA, BKLJUCNO ZASTOPSTVO m o^Um te Krm^vrtoe Itellje M UNIONK PTJBBLICITA IT AI JAN A 8. NHANO !• Lw dan opoldne. M prekoračenju Dn.jepra v dolnjem toku pri Bjerislavu in očiščenju zav/eteira ozemlja v drznem udaru prodrle do obale Azovskega morja. S tem je doeela od rezan polotok Krim. položaj sovjetskih čet na jugu pa se je še bolj poslabšal. Ta okolnost je napotila sovjetsko vrhovno poveljstvo, da je poslalo v London in VVashinj^ton nov apel za nujno pomoč. Prodor nemških čet do Azovskega morja otvarja novo fronto na jusrn, fronto, ki zadaje Sovjetom in Ancležem največje skrbi, ker odpira pot proti Kavkazu in razblinja vse načrte Moskve in Londona. Nemško vojno poročilo Iz Hitlrrjcver/a «?Iavn#ga stana, 21. sept. (DNB). Vrhovno poveljstvo oboroženih sil je objavilo naslednje vojno poročilo: Na Južnem krila nemške napadalne fronte Je bUo doseženo A rov«* ko morje. Poboje za to Je ostvarila infanterijslta divizija s svojim junaškim podvigom, ki jI je uspelo T najtežjih okoliščinah Izvojevatl prehod čex široki dolnji tok Dnjepra v bližini Beri- slava, GO km severnovzhodno od Cliersona, Kljub vsem protinapadom je prehod tudi trdno obdržala. Uničevanje sovražnika, M Je obkoljen v prostoru vzhodno in Jtiznovzhodno od Kijeva, se nadaljuje. NemSki oddelki, ki so v smeri od zapada vdrli v Kijev, so v smeri proti vzhodu prekoračili Dnjepr In so se združili i četami, ki so prodrle preko Desne tn napadale v smeri od severa. Hudi prodorni sunki sovražnika »o se izjalovili. Število ujetnikov In plen stalno naraščata. Skupine vojne mornarico so prodrle grlo-boko v Finski zaliv: ojačile so zaporno minsko področje in zaščitile operacije, ki so se začele v svrho zavzetja baltskih otokov. I-etalske sile so severnozapadno Krima potopile eno stražno ladjo, eno topnićarko, kakor tudi tri trgovinske ladje s skupno 10.000 tonami, ln z bombami zadele neki sovjetski torpedni čoln. V borbi proti Veliki Britaniji so jake letalske sile v pretekli noči z bombami težkega in najtežjega kalibra bombardirale pristaniške in oskrbovalne naprave v Sout-hamptonu. Zadeta so bila skladišča, doki in vojaške naprave v mestu, tako da je nastalo razdejanje. Opažena je bila vrsta večjih požarov. Druga bojna letala so napadla več letališč, kakor tudi pristaniške naprave v južni in vzhodni Angliji ter so severno-vzhodno od The VVasha potopila 4000-tonsko tovorno ladjo. Neka druga veeja trgovinska ladja je bila poškodovana- Nad Kanalom so angleške letalske sile Izgubile včeraj o priliki nekega brezuspešnega letalskega napada 39 letal. Od teh so sestrelili lovci 35, mornariško topništvo pa 4 letala. Dve nemški letali se pogrešata. V severni Afriki so nemška bojna letala razdejala britansko šotorsko taborišče pri Tobruku. V pretekli noči so se sovražna letala pojavila nad severno in severnozapadno Nemčijo. Le posamezna letala so prodrla do Berlina. Bombe so povzročile neznatno škodo v stanovanjskih okrajih. Nočni lovci m prof: »nisko topništvo so sestrelili tri britanske bombnike. 150.CC0 ujetnikov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. sept. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil objavlja naslednje izredno vojno poročilo: V teku obkoljevalnc bitke, ki se je zdaj razvila vzhodno od Kijeva, so armada feldmaršala v. Reichenaua in oklopne armade generalov v. Kleista in Guderiana uničile večji del obkoljenega sovražnika in so ujele že nad 150 tisoč sovjetskih vojakov ter zajele 151 tankov, 602 topova in neskončen drug vojni material. Razbijanje tega, kar je od obkoljenega sovrivnika še ostalo, je v polnem tek'v Pričakovati je zajetje nadaljnjih zelo številnih ujetnikov in ogromnega plena. Srdita borba za Petrograd Berlin, 22. sept. s. V teku napadov nemških čet proti obrambni sovjetski črti v petrograjskem pasu je dosegla neka nemška oklopna divizija izredne uspehe. V teku napadov na najmodernejše utrdbe, kjer so Sovjeti nudili ob pomoči tankov srdit odpor, je ta oklopna divizija uničila 302 sovjetska tanka. Tudi na ljudeh so boljše-viki imeli izredne izgube. Merilo. SO 100 km ........ »tara mej« *© ---.....ieterniee T Bombe na Kronštat Berlin, 22. sept. s. Pristanišče in mesto Kronštat so nemška letala uspešno napadla v zaporednih valovih in uničevala sovražne topovske položaje, zbirališča čet, letala na tleh in korakajoče kolone. Potopljene sovjetske ladje Berlin. 22. sept. s. Ob ustju Dnjepra §o nemška letala potopila včeraj v zalivu Ja- gorlicki 1 sovjetski rušilec, 1 manjšo vojno edinico in eno 2000tonsko laijo, ki je prevažala čete. Letalska bitka nad Odeso Bern, 22. se-pt. s. Poročno iz MosJeve pravi, da je prišlo nad Odeso do velike letilske bitke, v kateri so sodelovala tudi angleška letala. Značilna za to poročilo jo trditev, da so izgube angleškega letalstva majhne, medtem ko so izgube nd-ečih letal. k: so spremljala Angleže, zelo hude. Letalske akcije Berlin, 22. sept. s. Po pol uradnih vesteh je nemško letalstvo 20. septembra uspešno porazilo močne sovražne sile v južnem odseku vzhodne fronte. V zaporednih napadih so nemški strmoglave! silovito bombardirali vzhodno od Kijeva avtomobilske kolone, zbirališča čet in motorizirane kolone. Nad 900 motornih vozil je bilo uničenih, kakor tudi izredna količina drugega vojnega materiala, dočim so imele boljše-viške vrste krvave izgube. V teku napa-na sovjetske oddelke, ki so se še upi- rali v žepu vzhodno od Kijeva, so nemške čete dosegle nove pomembne uspehe. Sovjeti so imeli številne mrtve ter so izgubili izredno mnogo materiala. V teku borb dne 18. in 19. septembra je ena sama nemška pehotna divizija uničila 19 tankov, 38 topov in nad 500 motornih vozil. Odmev po svetu Tokio, 22. sept. s. Vsi listi posvečajo mnogo prostora novim velikim uspehom nemških čet na vzhodni fronti in posvečajo posebno pozornost zasedbi Kijeva in Pol-tave ter podčrtavajo, da je zasedba izredne važnosti za nadaljnji razvoj vojne v Rusiji. Carigrad, 22. sept s. Globok vtis je naredila vest o zasedbi Kijeva. Vojaški poročevalci ugotavljajo veliko važnost mesta, ki je izredno važno železniško križišče. Madrid. 22. sept. s. Vojaški kritik lista »Pueblo« piše, da je padec Kijeva rezultat gigantskega obkoljevalnega manevra med Dnjeprom in Desno in da je najvažnejši dogodek, ki se je dosedaj pripetil na ruski fronti, kajti utrjeno mesto je bila najmočnejša točka na južni fronti ter je predstavljalo resno nevarnost za oborožene sile osi. Zasedba mesta in obholitev pol milijona ljudi v velikanskem žepu bo omogočila zaveznikom zbrati večje sile proti Kavkazu, ki je življenjsko središče in katerega obramba povzroča toliko skrbi Angliji. Bukarešta, 22. sept. s. Rumunski tisk posveča obilno prostora poročilom o velikih nemških zmagah na vzhodni fronti in podčrtava posebno važnost zasedbe Kijeva, ki bo imela razne posledice za nadaljnji razvoj vojne v Rusiji. Val listi omenjajo, da poteka tretji mesec svete vojne proti bolj- I ševizmu. >Timpui<: zatrjuje, da je Rumuni- \ ja odločena sodelovati pri zrnati, da je ! upravicenoBt te svete vojne prepričanje j vseh Rumunov, ki se bore za pravico. 2e i sedaj se kažejo obrisi dela, ki ga bo treba | opraviti zaradi doseženih uspehov proti j Novi uspešni sunki na egiptsko ozemlje Italijanske in nemške čete se prodrle 50 km globoko na egiptsko ozemlje — Zavzetje važne postojanke pri Tobruku — Novi hudi udarci na Malto Glavni Stan Oboroženih Sil Je objavil 81. septembra naslednje 474. vojno poročilo: Na Malti so letala v noči na 20. bombardirala važna letalska oporišča. V severni Afriki delovanje topništva na kopnem. Na področju okrog Bardije jo protiletalska obramba sestrelila sovražno letalo, ki se je še v zraku vnelo. Naša letala so južnovzhodno od Soluma s strojnicami učinkovito obstreljevala brit-ska motorna vozila. Sovražna letala so znova napadla mesto Tripolis. Na Sredozemskem morju so ladje lir. vojne mornarice sestrelile en angleški bombnik. Operacijsko področje, 22. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Naši bombniki so napadli v noči na 20. september letalska oporišča Mikabba in Hal Far na otoku Malti. Eksplozije in požari, ki so jih naše posadke opazovale ;ia obeh napadenih letališčih, so pričale o učinkovitem uspehu bombardiranja. Sovražna letala nočnih lovcev in protiletalskega topništva niso napravila škode našim letalom, ki so se re lno vrnila na svoja izhodišča. Operacijsko področje. 22. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: V zadnjih dneh se je dogodilo dvoje novih dejstev različnega značaja in pomembnejšega obeležja, kot je sama artilerijska delavnost in običajni spopadi patrol. Ti dve novi dejstvi sta bili: ofenzivno izvidništvo mehaniziranih nemških kolon vzhodno od Soli uma in zavzetje važnega položaja v vzhodnem sektorju T ob ruka po italijan-skonemških četah. Izvidniške akcije dne 14. t. m., ki so imele razne smotre, predvsem pa obkolitev nekaterih sovražnih naprav pred našimi položaji, so bile vodene in zaključene z laskavimi uspehi. Nemške kolone, ki so premagale prednje sovražne elemente, so prodrle nad 50 km na egiptsko ozemlje v smeri vzhoda in jugovzhoda ter so odlično izpolnile svojo nalogo. Odlično premišljena in organizirana akcija je bila izveden: kljub posegu sovražnega letalstva. Po dosegi objektov in po koristnih ugotovitvah so se kolone vrnile v izhodišča z ujetniki in raznim angleškim vojnim materialom. Tudi ta odlična akcija, pri kateri so sodelovali nekateri italijanski oficirji, je popolnoma potrdila visoko pripravljenost in zelo visoko moralo nem-škit čet. Skoraj istočasno s to akcijo so v noči na 14. t. m. italijansko-nemški oddelki zavzeli neko utrdbo v vzhodnem odseku to-bruške fronte. Sovražnik je uporabljal topništvo, strojne puške in protitankovsko orožje, todi hrabrost in vnema ter požrtvovalni duh naših vojakov so zmagali nad srditim odporom sovražnika in so si zagotovili nov važen utrjeni položaj. Ta zadnjih uspeh je znova pokazal učinkovitost naših sil, ki metodično in postopoma nadaljujejo obleganje trdnjave Tobruk. Medtem ko kopne sile močno pritiskajo na angleške čete. letalstvo neusmiljeno uničuje velike naprave, skladišča, zbirališča in sovražnikove utrjene postojanke. boljševikom združenih sil. »Viataz« pripominja, kako je bila modra zunanja politika, ki jo je pričel maršal Antonescu, ter ugotavlja ne samo upravičenost vojne, marveč tudi rumunskih pravic. >Universul<£ piše med drugim: Usoda in naš geografski položaj sta nam naložila za stoletja občutne žrtve, zaradi katerih smo obdržali svoj etnični značaj in našo tradicijo vere in svobode. Nepopisno razdejanje v Kijevu V mestu ln pokrajini zažgana vsa skladišča živil in elek- proge in mostovi Berlin, 22. sept. s. Srd poiateiilh sovjetskih čet se je pokazal tudi v Kijevu z nepopisnim uničenjem. V Kl Joti i i v pokrajini so bila zažgana vsa »klatlis«-_i živil, električne centrale, uničene so bile ielc«- niŠke prote ln mostovi. Pred vkorakanjem čet so morali inženjerski oddelki trdo delati, da so napravili glavne ceste mesta prehodne. Več desettisoč prebivalcev je brez slehernih src»Jstev za obstoj zaradi uničevalne roke rdečih. Nemške čete zasedle otok Oesel ob tesnem sodelovanju i letalstvom in mornarico Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. sept. s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil objavlja naslednje izredno vojno poročilo: V tesnem sodelovanju so formacije kopne vojske, letalstva in vojne mornarice dosegle nov izreden uspeh. Z odločilnim napadom je bilo zavzeto glavno mesto otoka Oesel, Arensburg. Otoka Moon in Oesel sta trdno v nemških rokah. V zapadnem delu Oesla se nahajajo samo še razpršeni ostanki garni-zije glavnega mesta, ki bodo kmalu uničeni. Otok Oesel, estonsko Saaremaa, Je v Baltskem morju ter zapira dohod v zaliv Rige. Oiok, ki meri 2618 štirijaških kilometrov, je zelo skalovit in težko dostopen, ker nima nikaJkih večjih pristanišč. Glavno mesto je Arensburg, ki leži na južnovzhod-nem robu otoka. Otok Oesel šteje okrog 55.000 prebivalcev, ki se bavijo v glavnem s konjerejo in poljedelstvom ter ribištvom. Otok Oesel je v zgodovini mnogokrat menjal lastnike. Prvotno je bil roparsko gnezdo Estoncev, ki so tod prežali na trgovske ladje in pobirali visoko odkupnino. 1227. leta je otok osvojil rigaški škof Albert. Leta 1559. je prešel otok v posest Dancev, leta 1645. so ga osvojili Švedi, od leta 1721 do leta 1918 je bil v ruski posesti. Zanj se je bila borba tudi že v svetovni vojni. Leta 1917. so se prav tako kakor zdaj izkrcali na otoku Nemci in prevzeli otok v svojo oblast. Moskva zahteva pomoč Posledice porazov na ukrajinskem odseku Kini, 22. sept. s. Sovjetski poslanik ▼ Angliji Majski je ponovno zahteval v Londonu, naj bi ae ievrftile dobave vojaške pomoči. Angleška polnradna agencija poroča, da je Majski naslovil na Anglijo poziv, v katerem pravi med drugim; Potrebujemo tanke, tanko in zopet tanke, ker so sovjetske Iz&nbe tega orožja na 2000 km dolgi fronti resne. Potrebujemo vašo nujno pomoč, ker imamo s vami skupno fronto in moramo ojacitl odsek fronte, kjer je pritisk sovražnika največji. Stookkobn, 22. sept. s. »Stoeknotm Tld-iririjren« poroča faz Waahingtona, da sta se ameriška in angleška vlada odlom poslati v Rastjo ves ameriški vonji material, M je te na poti preko Rdečega morja in U je Ml namenjen za angleške sile v Bližnjem Orlentu in v Afriki. New York, 22. sept. s. Iz Wsshlngtona poročajo, da se vlada prizadeva, da bi Sovjetska zveza dobila pred končnim uspehom sfl osi Število bombnikov, ki JUl nujno potrebuje. Vsi napori raznih ustanov In komisij, ki jim je naloženo Izvajanje zakona o posojanju In najemanju, so usmerjeni tako, da M ameriška pomoć prišla še pravočasno. Rim, 22. sept. s. Značilnost dneva je potreba Londona in Washingtona, poslati kar. najbolj hitro pomoč Rusiji. Morda sodijo angleški in ameriški vojaški strokovnjaki, da je vojaški položaj v Rusiji tako resen, da je treba najhitreje ln v velikem obsegu poslati pomoč, ali pa je morda Stalin dopovedal svojim kapitalističnim zaveznikom, tta boljševizem nujno in hitro potrebuje pomoči. V obeh primerih je očitno, da Je bil poraz ▼ Ukrajini zelo težak za Sovjetsko Rusijo ln da Kremelj čuti pomanjkanje ljudi in orožja. Zdaj se kaže, kakšne posledice so imele za sovjetsko vojsko uničevalne bitke v juliju in v avgustu in kako uspešno je bilo potrpežljivo in dolgotrajno drobljenje ruske vojske in kako otročje je pisala ln govorila angi o-ameriška propaganda v teku uničevalnega procesa sil Osi. Kapitalistični Usti so pisali, da je napredovanje fašističnih vojsk začetek konca vojaške moči Osi. V resnici je bil to začetek konca sovjetske vojaške sile, kakor kaze nemožnost sovjetskih oboroženih sil, da bi zadržale napade Evropcev. Ti napadi potekajo zdaj v življenjskem prostoru Rusije. Dogodki kažejo, da je Stalin previsoko ocenil ofenzivno moč boljševičke vojske ln da sta London m VVashing-ton precenila defenzivno moč Rusije. Dejstvo, da so nemške kolone že ob obalah Azovskega morja in da je bilo nadaljnjih J 50.000 sovjetskih vojakov ujetih vzhodno od Kijeva, kaže, da se operacije Osi ne omejujejo na zavzetje dnjeprske fronte, temveč se razširjajo proti najširšim taktičnim horizontom. V odseku Petrograda in Moskve tSalin s težavo maši velikanske vrzeli, medtem ko pripravljajo vojaki Osi ob obalah Azovskega morja drugo veliko fronto in sicer fronto Krima in Kavkaza, Ekscelenca Bottai v Monakovu Monako\'o, 22. sept. v Italijanski mm> ster za narodno vzgojo Ek:sc. Bottaa je dospel v Monakovo. Na kolodovoru ga jo sprejel nemški minister za narodno vzgojo Kust in najvišji hierarhi Bavarske. Z italijanske strani so ga popravili generalni konzul minvater Pit tal i& in razni odllioniki italijanske kolonije. Minister je obiskal italijanske delavce v tovarnah Baverische Motorenwerke, Nagovoril je delavce, ki jih je tukaj okreg 600, ter jim princa«! pozdrave iz domovine. Delavci so mmrstru priredili navdušene manifestacije. Berlin, 22. sept. s. >V61kiseher Beobach-ter« objavlja pod naslovom »Mussollnijeva generacija« podatke o italijanskem ministru za narodno vzg-ojo Bottaiu o priliki njeg-oveg-a obiska v Nemčiji. Pisec poudarja, da bo Bottai Imel priliko poglobiti in razširiti stike z zastopniki narodnega socializma in proučiti ustanove prjateljskega in zavezniškega naroda. Nova iranska vlada Carigrad, 22. sept. s. Iz Teherana poročajo, da je minister za pravosodje namesto obolelega predsednika rninietrškega, sveta sestavil novo vlado. Predsednik ministrskega sveta je Foroughi, minister pravosodja Ani, minister za industrijo in rudnike Hekmat, zunanji minister Seili, minister za zdravstvo Merat, minister za promet Sad jadi, vojni minister general Ahmad Nakhcljavan, notranji minister general I>ja-hambani, finančni minister Nafict, prosvetni minister Sadigh, minister za pošte in brzojav Sayah, minister za poljedelstvo Ha-kimi ln minister za trgovino ln gospodarstvo Golchayan. Na parlamentarni seji je bil prečitan program nove vlade, ki je takoj predložila načrt zakona, a katerim ae izroči državi vse premično in nepremično premoženje bivšega šaha. Nova uprava v Estoniji Berlin, 22. sept. s. V Talllnnu je bil usta* novi jen nov državni svet, ki mu jo nemško vrhovno poveljstvo poverilo upravo Estonske za ves čas vojne. Obletnica Južne Dobrndže Sofija, 22. sept & Bol0arsJci narod je včeraj proslavljal prvo obletnico vrnitve južne Dobrudže. Ob tej priliki je izrazU hvaležnost Italiji in Nemčiji zaradi odpravljenih krivic, lc1 so nastale & tako imenovanimi mirovnimi pogodbami. Listi posvečajo) tople članke obnovljenemu prijateljstvu med Bolgarijo in Rumunijo. Uspela operacija na srcu Madrid, 21. spet. s. V neki bolnišnici v Vallalolidu so izvršili težko kirurško operacijo. Nekemu 71etnemu dečku so izvlekli iz srca drobec izstrelka. Pacijent Je po uspeli operaciji že izven nevarnosti. Stran 2 Hude izgube angleškega letalstva V preteklem tednu m izgubili 133 letal Berlin, 22. sept. s. Iz vojaških virov se doznava, da so Nemci v preteklem tednu izgubili na zapadu In v severni Afriki samo 3 letala. S 6 letali, ki se niso vrnila na teh frontah, je Nemčija torej izgubi.a v borbi proti Angliji v 7 dneh samo 9 leta! in ne 53, kakor zatrjuje angleško min^' r-stvo za informacije. V isti dobi je angleške letalstvo izgubilo v letaic:vih dvobojih nad Rokavskim prelivom 69 letal, dočm je nemško protiletalsko topništvo se ?tre-lilo 14 letal. Razen tega je bilo se.uelje-nih v Sredozemlju 9 letal v letalsk n dvobojih, 1 letalo pa je sestrelilo nemški pro tiletalsko topništvo, kar daje skupaj 03 uničenih angleških letal. Fodčrtava se, da v tej številki niso všteta letala, ki so jin sestrelile edinice nemške vojne mornari;*-. Berlin, 22. sept. s. Doznava se iz pristojnih kregov, da je angleško letalstvo tudi včeraj imelo nove hude izgu ->e n?»d Rokavskim prelivom. Nemški lovc» so vče--a popoldne po dosedaj znanih poročilih v 40 minutah sestrelili 30 Spitfhf1«/. Sa mo eno nemško letalo je bilo Iz&vibrjeno. Zavrnjen napad na Berlin Berlin, 22. sept. s. V teku letalskega napada, ki ga je izvedlo angleško letalstvo iz prestižnih razloaov v predpretekli noči, je Anglija imela nove hude izgube. Kakor je poročalo nemško vojno poročilo, so protiletalsko topništvo in nočni lovci zbili 3 angleške bobnike, med njimi 1 štiri motorni bombnik pri Berlinu. Bombe, ki so jih an-gleži odvrgli na stanovanjske četrti, so povzročile neznatno škodo in med civilnim prebivalstvom maloštevilne žrtve. Nekaj požarov je bilo takoj zadušenih. Posamezna angleška letala, ki jim je uspelo prodreti do glavnega mesta, so bila obstreljevana precizno, tako da so bile z zažigalnimi bombami poškodovane samo nekatere stanovanjske hiše na periferiji in neka cerkev. Pomanjkanje Šolskih prostorov v Londona Stcckho/m. 22. *ept. s.. Dop sn ki Šved skih listov poročajo iz Londona o velikih težavah zaradi pomanjkanja učiteljev in šo!sk'h prostorov, ker se j€ i dežele vrnilo v London mnoac otrok ki .-o b1'- lani evakuirani zaradi bombardiranja nesta. Otroke bedo morali najbrže spet odpeljati na deželo. Vpisovanje v Kmetijsko šolo na Grmu V začetku novembra se na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu prične novo šolsko leto. šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola trnja nepretrgoma 1 leto, zimska pa dve zimi po o mescev, šola je primerna za vse vrste in tipe naših kmetij, predvsem za vinorodne kraje, kakršni so v novomeškem, Črnomaljskem in krškem okraju. Na celoletni šoli se poleg drugih panog pod u čuje predvsem vinogradništvo. Zimska šola je primerna za sinove posestnikov iz nevlnorodnih krajev, kakršni so kočevski, logaški in ljubljanski okraj. Druge kmetijske panoge se v zimski šoli poučujejo vse razen vinogradništva, posebno se pa poučuje živinoreja in travništvo. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo tudi vso oskrbo. Spre emajo se pridni, dovolj marljivi sinovi kmetskih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetijah. Vsi oni, ki se žele šolati na kmeti ski šoli, morajo lastnoročno spisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolekom za 10 din, poslati ravnateljstvu Pokrajinske kmetijske šole na Grmu rri Novem mestu takoj, najdalje pa do 30 septembra t. 1. Prošnji je treba priložiti. Krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti (pri onih prosilcih, ki n« vstopajo v zavod neposredno iz kake šole), izjavo staršev, odnosno varuha, (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja. V tej izjavi se morajo starši zavezati, da bodo plačevali šolnino do konca šolskega leta, četudi bi sin ali varovanec iz katerega koli vzroka zapustil zavod. Tisti, ki reflektira jo na pokrajinsko ali kako orugo štipendijo (podporo) iz javnih sredstev, morajo priložiti obvezno izjavo (kolkovano z banovinskim kolkom 4 din) staršev ali varuha, da bo njih sin. odnosno varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Poleg gori omenjeneg* mora vsak prosilec priložiti uradno potre Ho občine z naslednjimi podatki: a) velikost posestva v ha, b) predpis direktnih davkov v lirah in c) število članov družine, posebej koliko je še nepreskrbljenih otrok. Za priloge, kjer je potreba kolkovanje, mora.o v slučajih, da se koleki ne dobijo, prosilci položiti odgovarjajoč: znesek v lirah pri uradih, ki omenjene dokumente izdajajo, kolkovino za prošnje ter izjavo staršev, odnosno varuha, skupno 18 din, kar okroglo znese 7 L. je potreba poslati ravnateljstvu obenem s prošnjo in prilogami. Prosilec mora biti sxar najmanj 16 let ter mora imeti vsaj uspešno dovršeno osnovno šolo. Mesečna oskrbnina znaša od 175 L do 50 L. Pri premožnejših družinskih razmerah prosilca se oskrbnina plača naprej. V Ljubljanski pokrajini Je kmetijska gola na Grmu edina te vrste. Ona z usposabljanjem bodočih kmetskih gospodarjev že polnih 55 let 6iri gjapodarsko znanje in omiko in vzgaja napredne slovenske kmetske gospodarje. Noben oče, ki ima sina od 16 1 naprej in mu želi nekoč izročiti svojo s krvavimi žulji ohranjeno lepo domačijo, naj ne zamudi prilike, da ne bi svojega sina poslal v kmetijsko šolo. Najvišje ^ a pustne cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad spet predložil Visokemu Komisariatu najvišje cene za trž-o blago ter jih je ta odobril.. Najvišje cene veljajo od danes do nedelje 2S. t. m. zvečer in so naslednje: DomaČi krompir na drobno 1.10 L., koleraba 1 L. rdeča pesa 1 L visoki stročji fižol 2 L. fižol kifeljčar v stročju 2.50 L. novi luščeni fižol 2.50 L. Kakor pri domačem sadju morajo prodajalci vseh vrst fižola na trgu imeti vidno označene cene, drugače jim bo blago zaplenjeno. Rdeči korenček brez zelenja 2 L, rumeno korenje 0.50 L, repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L, repa na debelo nad 10 kg 0.50 L. zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.70 L, zeljnate glave na debelo nad 10 kg 0 60 L, ohrovt 0.80 L, glavnata solata 2 50 L. endivija 2 L. Kumare 1.20 L, večje kumarice za vlaganje, ki jih gre 30 na kilogram 3 L, majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre okrog 125 na kilogram, 8 L, jedilne buče 0.50 L, domača čebula 1 75 L. Tudi pri čebuli mora biti cena vidno označena kot pri sadju, fižolu in paiadjžniku, šalota 2 L» češenj, ki gre 25 glavic na kilogram, 2.50 L, mehka špinača 2.50 L, trda špina-ča 1.50 L, kislo zelje 2,30 L, kisla repa 2 L, domači zreli ali zeleni paradižnik 1.50 L. Tudi pri njem morajo biti cene vitmo označene, drugače bo zaplenjen. Liter lisičk, rumenega ali rjavega ježka, rumene grive (parkeljcev aLi medvedovih tačk) 1 L, liter užitnih sirovk in maslenk 2 L, kilogram turkov, čebularjev. lijakar-jev 4 L, kilogram velikih razvitih jurčkov z odprtim klobukom 6 L, kilogram majhnih jurčkov za vlaganje z zaprtim klobukom 10 L.. Tudi pri vseh gobah morajo biti odslej cene vidno označene, ker bodo drugače gobe zaplenjene. Liter suhih, namiznih malin 3.50 L, kilogram mokrih malin za vkuhavanje 3.50 L. Liter svežih brezovih jagod 1 L, liter robidnic ali kopin 2 L, kilogram suhega lipovega cvetja 15 L. Domača namizna jabolka I. vrste 3 L, II. vrste 2 L. domača jabolka črviva, obtolče-na, nagnita ali nedozorela za vkuhavanje 1.50 L. domaČe breskve 3 L, domače češ-plje 3 L, domaČe slive 3 L, domače hruške od 2 do 4 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo vse cene za kilogram. Mestni tržni urad ob tej priliki spet opozarja, da je dopustno vse blago prodajati ceneje, najstrožje je pa prepovedano prodajati dražje kakor določajo gornje cene. Hkrati opozarja, da za uvoženo zelenjavo, za uvoženo sadje, za uvoženi in tudi domači krompir velja cenik za zelenjavo in sadje št. 1, ki ga je določil Visoki Komisar 15. septembra ter je stopil v veljavo 18. septembra. — ProSnje za Izvoz drv tn nakazila drv za domačo potrošnjo. Zbornica za trgovino in industrijo opozarja vse izvoznike drv ter celuloznega lesa kakor tudi vse trgovce 8 kurivom, da so jim tiskovine za prijave v smislu čl. 5 in Čl. 7 naredbe o izvozu drv na razpolago v zbornični pisarni. Prijava se mora izvršiti točno po določeni tiskovini Prijavni rok je določen do 22. septembra. pregled* Odličen uspeh Koširja Na mitingu v Milanu m je uvrstil na tretje z odližnim časom 2:28. z, kar je boljie od slov« skega rekorda Milan, 22. septembra. Z veliko napetostjo in zanimanjem vse javnosti pričakovana iahkoatietska prire-• ditev, na kateri so startali izvrstni madžarski tekmovalci, sta pa manjkala oba prijavljena Šveda, je potekla včerajšnje popoldne ob navzočnosti velike množice ljudi. Uspeh prireditve je prav dober. Izboljšana sta bila dva italijanska državna rekorda in sicer v teku na 1000 m in v teku na 5000 m. Kljub odsotnosti Švedov je bila v vseh disciplinah prav dobra zasedba :n živa borba za posamezna mesta. Prireditvi so prisostvovali Prefekt, generalni tajnik Coni, predsednik lahkoatletske zveze, madžarski konzul in velika množica gledalcev. Kakor znano sta na prireditvi startala tudi dva naša lahkoatleta. Zanimanje za njun plasma je bilo zlasti v Ljubljani veLko. Med tem, ko se je splošno pričakovalo, da bo inž. Stepišnik dosegel lepši uspeh od Koširja se je zgodilo prav nasprotno. Kosir, ki je startal v zelo težki konkurenci odličnih domačinov in Madžarov, je prekosil samega sebe. ko se je z novim slovenskim rekordom v teku na 1000 m uvrstil na tretje mesto takoj za znanim Lanzijem. k; je izboljšal italijanski rekord za 1.9 sekunde, ter Dorascen-zijem. Košir, ki je pretekel progo v času 2:28.2, kar je za 2.3 sekunde boljše od uspeha, k| ga je dosege] preteklo nedeljo v Schiu, je s svojim uspehom dokazal, da lahko od njega pričakujemo v naj bližnjem času še zelo lepe uspehe. Inž, Stepišnik očrvidno ni bil razpoložen, saj je znano, da je že letos dosegel mnogo boljši uspeh, kakor ga je zaznamoval zdaj v Schiu in Milanu. Le tako se je moglo zgoditi, da ga je Taddia na obeh tekmovanjih potisnil na drugo mesto. Podrobni rezultati v posameznih disciplinah so bik naslednji: Tek na 100 m: i. Tito 10.8, 2. Mariani 10.9, 3 Csanyi (Madžarska). Tek na 200 m: 1. Mariani 22, 2. Csanvi (Madžarska) 22.2, 3. Daelli 22.3. Tek na 400 m: 1. Missoni 48.5, 2. Ferra-*utti 49.6, 3. Donnini 49.8. Tek na 1000 m: 1. Lanzj 2:26.5 (nov italijanski rekord, prejšnji 2.28.4) 2. Dora-scenzi 2:28, 3. Košir 2:28.2 (nov slovenski rekord, prejšnji 2:30.5), 4. Szabo (Madžarska). Tek na 5000 m: 1. Szilagji (Madžarska) 14:35.8, 2. Csaplar (Madžarska) 14:36, 3. Be-vilacqua 14.37 (nov italijanski rekord, prejšnji 14:44.4) 4. Szabo (Madžarska). Tek na 110 ra čez zapreke: 1. Facchini 14:7. 2 Caldana 149. 3 Gritti 14.9 Tek na 400 m Čez zapreke? 1. Missoni 55.8, 2. Colautti 55.9, 3. Fantoni 56. Met kopja: 1. Varsegi (Madžarska) 67 m. 2. Matteucci 61.32, 3 Drei 58. Met kladiva: 1. Taddia 51.50. 2. Stepišnik 49.65, 3. Porracin 45.98. Skck oh palici: l Romeo 4 m, 2. Zsuffka (Madžarska) 3.90, 3. Conchi 3.60. Prijateljska tekma za Kolinsko tovarno Marsovci so nasuli Jadranu deset golov, prejeli pa le dva Ljubljana. 22. septembra. Prijat-ljske nogometne tekme so pn na-s prišle popolnoma ob kredit, posebno kadar gre samo za presti domačih moštev. Blagajnik SK Marsa včeraj ni imel težavnega dela, kajti nekaj desetin gledalcev, najbolj vročih in najvnetejsih pristašev obeh klubov, se je moj>lo z lahkoto izogniti blagajni in nabiralcem Prostor za Kolinsko tovarno je zelo prpraven, toda breme naprave plotu bo v naših razmerah brez pomoči od drugod komaj zmogljivo. Marsovci so včeraj pripeljali na igrišče svojo kompletno gardo. Treba je priznati po zaslužen ju, da se ti fantje zlasti v napadu kar lzvrsitni. V postavi Humar — Fa-jon — Žigom — Medved — Doberlet je napad bil včeraj izredno prodoren, borben, 9 smislom za kombin-aejo in start. Kar je pa najvažnejše, skoraj vsi so prav dobri strelci. Fajon in Medved sta se posebno odlikovala z nekaterimi vzornimi streli, pa tudi ostali niso nikoli oklevaili. Obramba, krilc* in branilci, ne dosega kakovosti svojih tovarišev v napadu. So5an kot srednji kriliec se je zelo potrudil, enako Slamič in Vane, beda vsi skupaj so precej počasni. Pri močnejšemu nasprotniku bo obramba v tej postavi težko dohajala hitre napadalce. Vratar je siguren in je včeraj branil vse, kar je bilo mogoče in tega m bilo prav mala Trnm-čani so včerajšnjo tekmo visoko izgubili in vendar niso zapustili slabega vtisa. Najšibkejši del je bila obramba, priznat5 pa je treba, da je imela proti napadu Marsa težavno stališče. Vratar je pokazal prav lepe sposobnosti V napadu je nekaj izvrstnih moči, ki bi bile z boljšo podporo od zadaj izredno nevarne. Z4as*1i so odlični tekači. Obe moštvi sta zaigrali tekmo zelo ostro. Odločen start je velika prednost, toda vedno le na žogo, ne pa na moža. Cela vrsta favlov močno kvari vtis, ne glede na to, da zadenejo navadno pr tem najboljše igralce nerodne in nevarne poškodbe. Inž. Mrdjen je sodil stroge, in hi-lo je edino na mestu, ker je tako takoj ukrotil duhove, ki so hoteli vzkipeti. V začetku je Jadran z vsemi prednofetnv' vetra in sonca odločno navalil in vse do 20. minute je bil v oči tir premoči. Uspeha pa ni bilo izdatnega, v vodstvo so celo prišLi Marsovci, ki so v 7. in 14. minuti s prostim strelom in naglim prodorom dosegli zase 2:0. Jadranu je uspelo znižati na 2:1, ko je takoj zatem sledila kazen enajstmetrovke zarad; favla v sestnajstmetrskem prostoru. Slamič jo je podal vratarju v roke. Zatem je Jadran že popuščal in kmalu izgubil enega svojih igralcev, tako da je do odmora igral samo z desetimi. Marsovci so polagoma popolnoma uredili svoje vrste in šlo je, da je bilo veselje gledati. Zlasti desna stran napada je odlična in Jadran je moral dvakrat kapiruiliratr. Tik pred zaključkom prvega polčasa izrabijo I Marsovci lahkomiselno dgračkanje Jad ra- no v c obrambe in postavijo na 5:1. Napad Jaflrana je medtem sicer prišel večkrat do vrat nasprotnika, imel pa ;e veliko smolo ker so vsi streli šli naravnost v roke vratarju. V drugem polčasu so Jadram vci spet kompletni, toda že precej izčrpen''. Rezultat zvišujejo Marsovci od 7. do 25. minute kar štirikrat, da je izkupiček že izredno visok 9:1. Kmalu zniža Jadran na 9:2, nakar j>e spet igra skoraj samo na gol Jadrana. Končni rezultat pripravi Dc berlet, ki je imel že pri prejšnjih gpfch svoje — noge vmes: z levega krila poda v sestnajstmetrskem prostoru Humarju, ki žogo pobere v letu in jo plasira neubranljivo. 10:2 in konec. V uvodni tekmi dvakrat 30 minut so ju-niorji Hermesa premagali juniorje Marsa 2:1 (1:1). Neodločen rezultat bi bolj ustrezal. Mladiči pa so na terenu vse preveč agiIn; z besedami in predmestno zmerjanje in poračunavanje domačih zadev ne spada v okvir javne tekme. ! * { — SK Ilirija (hokejska sekcija). TJprav-I ni odbor poziva člane hoke^fcke sekcije, da j se zanesljivo udeleže sestanka v torek 23. j t. m. ob pol 19. v tajništvu. Dnevni red: i razgovor o pripravah za bodočo sezono. ŠAH V Monakovu vodi Stoltz. V 12. kolu evropskega šahovskega tum.rja v Monakovu se je zdelo, da bo prišlo ponovno do velikega presenečenja. Svetovni mojster Aljehin je bil v partiji proti Fiisterju že v docela izgubljenem položaju. Vendar se mu je v zadnjem trenutku posrečilo rešiti se v neodločeno končnico stolpov. Z žrtvijo kmeta in s sijajnim napadom je nemški mojster Richter premagal Bogoljubova. Zelo nerodne zapletljaje je moral prestati v otvoritvi Stoltz v partiji proti Cortleverju, ki jih je pa z imenitnimi kombinacijami premagal ter Cortleverja porazil. Sved Lundin je premagal Leepina, Kieninger pa Foltvsa, ki je že v otvoritvi zašel v velike težave. Neodločeni sta ostali partiji med Opočenskim in Niesenom ter Rohačkom in Rabarjem. Pozicijska igra med Mrossom in Rethvjem je bila prekinjena. Odigrani sta bili tudi dve viseči partiji in je bila prva med Cortle-verjem in Mrossom neodločena, v drugi pa je Bogoljubov s pridobljeno prednostjo zmagal proti Stoltzu. Stanje po 12. kolu je bilo naslednje: Stoltz 9 in pol, Aljehin in Lundin 9, Bogoljubov 7 in pol, Nielsen, Foltys in Richter 7, Rethy 5 in pol (1), Fii-ster, Rabar 5 in pol, Kieninger 5, Mross 4 in pol (1), Opo*ensky 4 in pol, Cortlever 4, Rohacek 2 in pol, Leepin 2 točki. Obnovite naročnino! Malo italijanščine za vsak dan 47 Hotel. L'albčrgo. A che albergo andate — v kate« hotel greste? Duve scendete — kje (v katerem hotelu) boste na stanovanju? Quale e il miglior albergo — kateri je najboljši hotel? Vorrei piuttosto un albergo di secondo ordine — rajši bi hotel druge vrste, un albergo semplice — preprost hotel. Starćte benissimo qui — dobro se boste počutili tukaj. Troverete tiitto molto comodo — našli boste vse zelo udobno. Desidero una camera da letto — želim eno sobo s posteljo. Ci sraid una note — ostal bom (tu) eno samo noč. Ci staro una quindicina di giorni — ostal bom tu kakih 14 dni. Fatemi ve-dere Ia camera — pokažite mi sobo. Come, ncssiina camera libera — kako, nobena soba prosta? Potete darmi almeno un letto per questa notte — mi daste lahko vsaj posteljo za to noč? Neppure un materasso — nit* fimnice ne? Non sono esigente — nisem zahteven. Mi accontentero di un materas-so per terra — zadovoljil se bom z zimnico na tleh. Farčmo il possibile per accontentarvi — storili bomo, kar bo mogoče, da vam bomo ustregli. Questa sera saranno dis-ponibili parecehie camere — nocoj bo na razpolago več sob. Una camera a due letti — soba z dvema posteljama, Due camere a un letto, ma comunicanti — dve sobi s po eno posteljo, toda skupaj (da se more iz sobe v sobo). Con bagno, senza bagno — s kopalnico, brez kopalnice. C'e un g ran de movimento di fpre-stieri — velik tujski promet je (tu). Quasi tiitte le camere sono impegnate — skoraj vse sobe so oddane. Non mi piace questa cimera — ta soba mi ni všeč. Non ne ha un altra da darmi — ali mi nimate dati druge? Vorrei una camera piu spazziosa — rad bi prostornejšo sobo. Questa camera non e abbastanza tranqufl!a — ta soba ni zadosti mirna. Vorrei una camera che dia sul giardino — rad bi sobo na vrt. Una camera sulla strada — soba na ulico. Una cimera interna — soba na dvorišče. Quale sarebbe il prezzo—kolikšna bi bila cena? A che condizićni si fa qui pensione — pod kakšnimi pogoji dajete celotno oskrbo? Vorrei entrare aneora oggi — rad bi se še danes vselil. A che ora si pranza — kdaj se kosi? Favorite prender posto nell'ascen-sore — blagovolite stopiti v dvigalo. II fattorino vi portera il bagaglio in camera — sluga vam bo prinesel prtljago v sobo. Come trovare il domesti-co — kako naj najdem (dobim, pokličem) slugo? £cco il bottone — tukaj je gumb! Che numero ha la mia camera — kakšno številko ima moja soba? Per una permanenza superiore ad una settimana aceordiamo una riduzić-ne — za bivanje nad teden dni dovoljujemo popust. Tasse e servizio compreso — ali so takse in postrežba vštete? Le mance (edn. la mancia) sono abolite — napitnine so odpravljene. Favorite il passapčrto — blagovolite mi izročiti potni list. TI portiere ve lo riconsegnera — vratar vam ga bo vrnil. Dove sćno i gabinetti — kje je stranišče? Fatemi pulire gli abiti e le scarpe — dajte mi očistiti obleko in čevlje. £sco — ven grem. Se qualcuno do-manda di me. dite che saro di ritorno fra una ora — Če kdo vpraša po meni, recite, da se vrnem čez eno uro. Que-sta sera tornero tardi — nocoj se bom pozno vrnil. £ venuto qualcuno doman-dar di me — ali je prišel kdo vprašat po meni? Prčgo Ia chiave della mia stanza — prosim za ključ moje sobe. Ce posta per me — ali je kaj pošte zame? Dovb il bagno — kje je kopalnica? Vorrei un bagno a ventotto gradi di calore — rad bi kopel 28° toplote. L'ac-qua e troppo fredda per me — voda je zame premrzla. Preparatemi un bagno tiepido — pripravite mi mlačno kopel Desiderate prendere il caffe in camera — ali želite kavo v sobo? Vorrei pagare il cćnto — rad bi poravnal (plačal) račun. Parto domattina — odpotujem jutri zjutraj. Svegliatemi, per favdre, ille sei — zbudite me, prosim, ob šestih. Avćte 1 omnibus per la stazione — ali imate avtobus do kolodvora? Visoki Komisar na Rakitni Ljubljana, 22. septembra. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je včeraj obiskal poletno kolonijo na RakltnL V veliki kotlini med gozdovi stojita zgradbi kolonije, v Katero je letos fašistična organizacija poslala na oddih okrog 70 dečkov iz revnih družin. Dečki so Eksc. Emilija Graziolija slavnostno sprejeli. Visoki Komisar si je natančno ogledal poslopja in se je zanimal za delovanje kolonije. Zastopniki Rdečega križa so mu Izrazili svojo hvaležnost, na kar je odgovoril Visoki Komisar ter je navzoče prisrčno pozdravil. Visoki Komisar je nato obiskal občinski urad In se zanimal za vsa vprašanja tega kraja. Zupan Rakitne se je Visokemu Komisarju v imenu prebivalstva zahvalil, omenjajoč vse dobro, kar je Fašistična Italija za pokrajino storila, dočim ne zahteva od prebivalstva drugega kakor lojalnost in delavnost, da se pokrajini zagotovi napredek in mir. Zbrano prebivalstvo je vzklikalo Kralju in Cesarju ter Duce-ju. Italijanski paviljoni na velesef mu Ljubljana. 22. septembra. Čedalje bolj obsežna in živahna so dela na ljubljanskem velosejmu, ki bo čez dva tedna že otvorjen. Te dni je bil opremljen v sredini tivolskega parka ob mejah vc-lesejma paviljon najbolj znanih italijanskih vin. Ta paviljon je 100 m dolg In v njem bo prostora za vso pestro vrsto vinske proizvodnje iz raznih italijanskih predelov. V drugem paviljonu bodo razstavljene vse vrste italijanskega sira. Pripravljen je tudi že paviljon za italijansko nncionalno tekstilno industrijo, ki bo pokazala kakor na razst&Vl v Benetkah vse vrste avtar-kičnega blaga. Narodni zavod za zavarovanje je poklonil preko krajevnega zastopnika cav. Zottija 10 zavarovalnih polic po 500 lir, katere bodo lahko Izžrebali obiskovalci ljubljanskega velesejma. Važno opozorilo Opozarjamo prebivalstvo, cia smo vsem občinam poslali okrožnico, ki vsebuje natančna navodila, za odstranitev vseh dvomov, ki so nastali v zvezi s tolmačenjem naredbe Visokega Komisarja z dne 11. t. m. o trgovanju in prevažanju Krompirja in fižola. Okrožnico bolo vse občine javno razglasile. Prehranjevalni zavod 7a Ljubljansko pokrajino »Prevod« Se/i «wteo KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 92. septembra: Mavriclj DANAŠNJE P K 1 K E D1T V E Kino Matica: Mali stari svet Kino Sloga: Mož — močnejši od smrti Ivino Union: študentka kemije Kino Moste: V deželi šklpetarjev ln Vrag 3 planin Razstava slik L. Perka v galeriji Ohersnel na Gosposvetski cesti, odprta od 9. do 12. in od 15. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Ktiralt, Gosposvetska cesta 10, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31. Nesreče Ljubljana. 22. septembra Razgibana izletniška nedelja ima običajno svoj odmev tudi v bolnici. Med tem ko je bilo v soboto bolj mimo in so morali reševalci prepeljati v bolnico ponoči le ženo trgovskega potnika go. Marijo Draganovo, stanujočo v Cankarjevi ulici 3, se je včeraj zgodila cela vrsta manjših nesreč. Dra-ganova je postala žrtev zastrupi jenja z gobami, vendar pa njeno stanje po ugotovitvah zdravnikov ni nevarno. 71etni sin trošarinskega paznika Andrej Kregar, doma iz Vižmarij, se je tako neprevidno sukal v kuhinji, da se je oparil z vrelo juho po vsem životu. Pri delu se .le ponesrečil 201etni mesarski pomočnik iz Cerknice Alojz Urbas. Zabodel se je z nožem v desno stegno. žrtve prometa so postali včeraj trije ponesrečenci. 471etni mizarski pomočnik iz Ljubljane Karel Selan je doživel neroden dogolek, da ga je nekdo nenadoma podrl s kolesom in mu pri tem zlomil desno roko. Branko Ivanuš, 211etni delavec iz Dev. Marije v Polju se je peljnl s kolesom. Nesreča je hotela, da je padel in se potolkel na glavi. 161etni sin posestnika iz Loškega potoka Ivan Levstik pa je padel z voza ter si pri tem zlomil desno roko. Z drevesa je padel pri obiranju sadja 9-letni sin posestnika iz Grosupljega Jože Zaviršek. Poškodoval si je levo nogo. Na pasi je doletela nesreča Vinka M;hevca, 16-letnega mizarskega vajenca iz Gor. Logatca. Krava ga je sunila v obraz in mu prizadejala nerodno poškodbo. 141etna hči delavke iz Ljubljane Boža Kocmurjeva je spodrsnila po stopnicah in si poškoiovala levo roko. Vsi ponesrečenci so bili sprejeti v bolniško oskrbo. Pravica se je izkazala Bolgarski listi obširno poročajo o popravilu krivice, ki se je bila lani zgodila dvema kmetoma. Posestnik Slavo Iljev in njegov sin Spas sta bila obtožena, da sta na cesti ubila svojega soseda Geleva. Čeprav sta dejanje odločno zanikala, sta bila na osnovi indicij obsojena vsak na 12 let ječe. Sredi tega meseca pa se Je javil policiji 19 letni fant Kiril Angelov ter priznal, da je Gelova ubil on. Skupno ?> nekaterimi drugimi fanti se je zaplete] ? njim v prepir, ki se je razvil v pretep Med pretepom je Angelov udaril Gelova s kolom po glavi, tPko da je bil ta že smrtnonevarno ranjen, ko sta ga našla Iljev in niegov sin ter ga prepeljala na dom. Ker sta bili rodbini lijeva in Geleva v hudem sovraštvu, je padel na oba lijeva tako močan sum. da se ga nista mogla otresti, 2eprav sta bila res nedolžna. Sedaj sta bila seveda takoj lz* puščena. 218 »slovenski narod«, Ponedeljek, 22. mptembra 1041-XDL Stran s DNEVNE VESTI — Prestolonaslednik Princ PiemontAki ae Je mudil pretekli teden na obisku severnih pokrajin. Prispel je med drugim tudi v Gorico, kjer je bil navdušeno sprejet. Pozdravili so ga v zastopstvu v Rimu se mudecega Prefekta Viceprefekt Rosato, Federalni tajnik nac. svet. Molino, General Beato. Kvestor Coco itd. Prebivalstvo je Princu povsod prirejalo navdušene ovacije ter tvorilo po mestu močne špalirje. — Smrt slovitega znanstvenika. V Disu je umrl sloviti italijanski fiziolog Fllippo Bottazzi, star 74 let. Od 1. 1902. je bil vse-učiiiški profesor najprej v Genovi, nato pa v Napolju. V priznanje za svoje ogromno znanstveno delo je bil imenovan za člana rimske Akademije znanosti. — Visoko pri/nanjr za za* luge. Na predlog" prosvetnega ministra je Kralj in Cesar podelil zlato svetinjo za zasluge na pod posluževali ugodnosti brezplačnega zdravniškega pregleda. Vea dan »ta delovali tudi pisarni zdravstvene kelone, ki sta bili namežčeni ločeno za otroke in odrasle v lepem smlhelskem samostanu šolskih sester, v katerem je požrtvovalno pomagalo tukajšnje učiteljstvo. V petek zjutraj je zdravstvena kolona zapustila smihel ter se odpeljala v Stopiče. Iz Ljubljane —lj Prof. dr. Ivan Tertnik f. V starosti S2 let je v petek preminul v Ljubljani prof. dr. Ivan Tertnik. Rojen je bil v Spodnji feiski, študiral pa je v Ljubljani in nato univerzo na Dunaju, kjer se je posvetil klasičnim jezikom. Te je potem poučeval na raznih srednjih šolah v Sloveniji, od tega preko 20 let na takratni II. dr2. gimnu- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. In 19. url UNO UNION TELEFON «9-21 Pila is isvljonja ItudenUrv. • romantiki mladih let, o jotom t Študentka kemije KLh.NA STUDENTESSa n* CH1M1CA M. itonaud. C. l«my, J. L. Baraalt i. 4 ročju narodne proevete generalnemu dlrek- ' 2iJi v Ljubljani. Do svoje upokojitve leta kino matica TELEFON tZ-41 KUDA VALU je prejel« za letotaji filmski razstavi * Benetkah prvo nagrado kot najboljša igralka t Telefflmn Mali stari svet Globoka ljubezenska drama sredi boja med fevdalizmom in meščanstvom. kIKo sL6Dcrimentov Mož močnejši od smrti Glavni interpret: Boris Karloff Kot dodatek: OTOKJ NA PACIFIKU. torju radijske službe EIAR, nac. svetniku Chiodelliu. Odlikovanje mu je bilo podeljeno zlasti za njegove usnohe, ki jih je dosegel v izpopolnitvi radiiske službe za Šolsko mladino. — Ljubljanski rojak umr| v Gradcu. Nedavno ;e v Gradcu umrl vseučiliški profesor Paul Samassa. Izšel je iz znane ljubljanske tamassove rodbine. Absolviral je na univerzah v Gradcu in Monakovem medicino in filozofijo ter se habilitiral za (.ocenta zoologije na znani heidelberški univerzi. Objavil je mnogo odličnih znanstvenih del. Izredno mnogo je potoval ter je obiskoval pred svetovno vojno zlasti nemške afriške kolonije in o njih izdal več poljudno znanstvenih del. Po zlomu Avstrije si je kupil kmečko posestvo na Tirolskem in živel na njem. pred dvema letoma pa se je preselil v Gradec, kjer je zdaj našel svoj večni počitek. — Taboren je r.visoke šole Iz Gradca v Rogaški Slatini. V prvi polovici septembra so profesorji ir. slušatelji Glasbene visoke šole v Gradcu priredili 10-dnevno taboren je v Rogaški Slatini. Gojili so zlasti sport, telovadbo, plavanje in ljudske plese. Priredih so tudi več javnih koncertov. — Slavje mariborskega pevskega dnisha Nedavno je bila slavnostna otvoritev- 96 poslovnega leta mariborskega moškega pevskega zbora. Vodja dr. Kari K:eser je orisal dosedanje delo in je pozval Mariborčane naj sodelujejo pri nemškem moškem pevskem društvu. Prof. Hermann Fritsch je objasnil letošnji delovni program. Vrstile se bodo resne pr:red:tve s pestrimi večeri, koncertne turneje in mesečni ljudski koncerti. — Letališče v Zemunu je dobro obiskano in se letalski promet živahno razvija. Beograd je postal važna vmesna postaja na glavni letalski progi od Berlina, Aten in obratno. Polet od Beograda do Beri.na traja o ur. Civilno potnško letalo, ki obratuje med Beogradom in Berlinom, ima 21 udobnih sedežev, letalo med Beogradom in Ate-nama pa je 14sedežno. Obe letal sta navadno zmerom zasedeni. — Hrvatske lesene hiše za Nemčijo. Na Hrvatskem se je ustanovila posebna izvozna družba, ki bo izdelovala lesene hišice in jih pošiljala v Nemčijo. Podrobnosti o načinu izdelave hiš in o njihovi namembi niso znane. — Beograjsko Narodno gledališče bi bilo moralo biti otvorjeno na včerajšnjo nedeljo. Kakor poroča ^Donauzeitung* je bila otvoritev odgođena za nedoločen čas, ker še niso mogli popraviti vse škode, ki so jo v gledališču povzročili vojni dogodki. — Omejitev v prodaji mila v Srbiji. Po vladni uredbi smejo prodajalci miia v Beogradu in v ostalih srbskih krajih odslej prodajati le po en kos mila vsaki stranki ter morajo voditi natančno evidenco o tem, komu in koliko mila so prodali. — Ribiška sezona na Dunavu in Savi pri Beogradu se bliža koncu. Sezona je bila letos slabša ol onih v prejšnjih letih, to pa zato, ker je bila voda večinoma zelo visoka. — Hrvatsko sadje na dunajskem velesej- mn_ V okviru posebne razstave državnega prehranjevalnega urada na dunajskem jesenskem velesejmu je razstavljeno tudi hrvatsko sadje. Nemški listi na g lasa j o pri tej tej priliki, da igra sadjarstvo v narodnem gospodarstvu na Hrvatskem važno vlogo. Hrvatska pridela letno okrog 4 milijone stolov sliv, 500.000 stotov jabolk, 400.000 stolov hrušk, 150.000 stotov češenj, 40.000 stotov visenj, 50. 000 stotov breskev in 14 tisoč stotov marelic. — Odbor Rdečega križa v Velikih Laščah si je zadal nalogo prevzeti 150 priseljencev ter jih razporediti po kmečkih domovih, kjer se bodo preživeli. Do zdaj sta prišli dve skupini z 92 rojaki, katere so odborniki Rdečega križa z ostalim prebivalstvom sprejeli na kolodvoru, jih pogostili, nato pa razporedili po kmečkih domovih. Prebivalstvo jih je toplo sprejelo in odvedlo s seboj. Došli bratje in sestre so bili s sprejemom in gostoljubnost«/) prebivalstva nadvse zadovoljni ter so veselih obrazov odhajali na domove, — Zdravstvena avtokolona v ftmihelu. V sredo zvečer je prispela pod vodstvom g. dr. Alda Duceja in številnih zdravnikov specialistov v Smihel zdravstvena avtokolona. Pred farno cerkvijo je bil v četrtek slavnosten sprejem, katerega so se udeležili zastopniki uradov a županom g. Brulcem na čelu. učiteljstvo s šolsko mladino in številno prebivalstvo. Vse dopoldne se Je vršil pregled šolo obveznih deklet, popoldne pa fantov, pregledanih pa je bilo tudi več sto odraslih, ki so se v veliki meri • Sprememba v postnem okoliša Stari trg ob Kolpi. Ker so kraji Blaževci. Ste-fanci. Radoščaj, Zapeč. Košac in Plemenit aš priključeni samostojni hrvaški državi, se izločijo iz poštnega okoliša Stari trg ob Kolpi. • čudež sv. Januari ja v Napulju. V petek dopoldne je kip sv. Janu arija v enem izmed oltarjev napuliske katedrale, ob navzočnosti duhovništva in množice vernikov, vnovič potočil kri. čudež, ki se je ponovil prav na svetnikov god. je vzbudil v vsej javnosti živo pozornost. • šolske knjige. Starši se opozarjajo, naj z nakupom šolskih knjig počakajo, ker bo Organizacija knjigarnarjev pravočasno objavila v dnevnikih seznam in učnih knjig, ki bodo od Prosvetnega oddelka Visokega Komisariata za bodoče šolsko leto potrjene. 1924. je imel več tisoč učencev, ki so ga vsi ohranili v hvaležnem spominu kot sicer strogega, a pravičnega in srčno dobrega učitelja. Zaradi tega je bila izredno številna tudi udeležba na njegovem pogrebu, ki je bil v nedeljo popoldne pri sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin! —lj Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč so darovali dijaki prispevek z dijaškega semnja L. 92.55. Mesto venca na grob pok. dr. Josipa Tavčarja je darovala gospa Cvahte Gizela 50 L. Neimenovana gospa je darovala 25 L. — Vsem najlepša hvala! —lj Okolica vseueiliske knjižnice je sedaj kot zadnji del urejevanja cestišč v Vegovi in Emonski ulici ter na Napoleonovem trgu že skoro docela urejena. Vse eeste so že odprte prometu, le del Gosposke ulice, kjer urejajo stik med starim in novim tlakom, je Se zaprt. Okoli nove knjižnične stavbe pa dokončujejo hodnike ter jih be-tonirajo. Tudi nasproti Križanski cerkvi so hodnik močno razširili, da bo dovolj prostora za pešce. PONKDEUEK, TOREK, SREDA, ČETRTEK IN PETEK VESELI TEATER Začetek ob 19. (7.) — konec pred 31. (9.) —lj V vrsto prenovitve veejth stavb so uvrstili tudi meščansko šolo na Prulah. Stavba, katere prednje pročelje zakrivajo mogočni kostanji, je vsa umazano siva in vrh-na plast ometa se je pod silo vremena že na vseh koncih luščila. O ler so postavdi najprej na dvoriščni str aru. Ko se bodo letos odprla šolska vrata mladini, jo bo pozdravila svetla okusna zunanjost hrama učenost, ki bo poživila mrko okolico m vlivala mladim srcem vedrost in občutek ugodja. —lj Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 25. t. m. izlet v Št. Rupert in na Veselo goro. Odhod z glavnega kolodvora zjutraj ob 7.51, po v ra tek v Ljubljano ob 3.44 popoldne. Prehrano naj si oskrbi vsak sam. —lj Združenje trgovcev ponovno opozarja članstvo na pojasnilo Visokega komisarja štev. 37, Služb. List štev. 46 z dne 7. junija 1941 o določbi glede obveznosii dvojezičnega besedila za table in nap se, ki pravi, da morajo biti table in napisi, raz- glasi, izobešeni kjerkoli v trgovinah in v obče na vseh krajih, ki so dostopni občinstvu, sestavljeni z dvojezičnim besedilom (italijansko-slovenskim). Trgovci, ki Imajo še vedno označeno blago In druga oznanila ter opozorila bodisi v izložbah, na predalih, hodnikih ali kjerkoli samo v slovenščini, naj v izogib kazenskim posledicam, prilagode te napise z Italijan sko-slovenskim besedilom. 412-n —lj Razpisani abonma za gledališko sezono 1941 '42. 18. t. m. je izšel v vseh ljubljanskih časopisih podroben razpis sporeda in pogojev za sprejemanje abonentov v letošnji sezoni. Vse prijatelje gledališča opozarjamo na tzredne ugodnosti, ki jih nudL^ celoletni abonma v okviru katerega dob«^F abonenti 20 dramskih in 18 opernih pred^ stav. Abonma je plačljiv v mesečnih obrokih, ki so za današnje razmere zelo ugodni. Spored obsega izbor zanimivih del iz svetovne, klasične in moderne literature. Uprava sprejema prijave za abonma in daje informacije vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v vezi dramskega gledališča. Lanski abonenti Imajo priložnost obnoviti svoj abonma do vštevši 22. t. m. Zavarovanje za družinske člane Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v L;ubliani ponovno prosi vse delodajalce, ki še niso vrnili »znoJnjenih družinskih Umov za svoje delavce in nameščence, da liste dostavijo zavodu naj-kasneje do 25. t. m. opoldne. Po nalogu Visokega Komisariata za Ljub !lansko pokrajino mora Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine -zvesti novo vrsto zavarovanja za družinske dole lade, zato nujno potrebuje izpolnjene družinske liste. Družinske liste morajo izpolniti v a. i delavci in nameščenci brez izjeme ne glede na to. ali so samski ali poročen;. Pri tem opozarjamo delodajalce, da bomo od tistih delodajalcev, ki bi izpolnjenih družinskih iistov ne vrnili do 25 septembra, po preteku tega roka zbrali ix>rrebne podatke v »mi&Iu § 16. Zakona o zavarovanju delavcev uradno sami na m :s»tu *n na »troske delodajalca. V Evropi je 200 mJHjonov radijskih poslušalcev Po nedavno objavljeni statistiki o številu radijskih aparatov v letu 1940 Dovzemama da je bilo lani v Evropi 49,336.052 sprejemnih radijskih aparatov. Poročevalska i °r*n-cija Central Europa meni, da se more na podlagi tega števila računati, da znaša število vseh poslušalcev radia v Evropi, de računamo štiri osebe na en aparat, okoli 197 milijonov, 344.208 poslušalcev. Razvoj italijanskega radia Italijanska radijska Industrija se naglo razvija. V zadnjem letu je bilo izdelanih in prodanih 250.000 radijskih aparatov, med katerimi so prevladovali večeevni. Denarni promet, ki je znašal lani okrog 500 milijonov lir, se je tudi znatno dvignil. Tudi tej panogi italijanske industrije se je posrečilo premagati vse težkoče, ki so nastale zaradi vojne. Število radijskih poslušalcev v Italiji je naraslo na 1,327.000. —lj Naznanite sobe! Mestno poglavarsto še vedno potrebuje več čednih opremljenih sob za nastanitev oficirjev In uradništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo naše gostoljubno prebivalstvo, naj lastniki takih sob ali stanovanj te prostore takoj naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Za najemnino se podnajemnik sam pogoM z lastnikom stanovanja, najbolj potrebne pa so sobe v središču mesta. — Seznami davčnih osnov zdravnikov In zobozdravnikov so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 3. oktobra. —lj Izredno zanimive skladbe, ki so pisane za dva klavirja, bosta Izvajali naši pianistki Osterc-Valjalo Marta In gdč. Silva Hrašovec v sredo 24. t. m. na koncertu ob pol 8. zvečer v Mali fllharmoničnl dvorani. Koncertiranje na dveh klavirjih zahteva izredno mnogo študija In temu študiju sta se obe dami posvetili z redko, izredno vnemo. Koncert bo nudil lep umetniški užitek. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Ovadeni in kaznovani trgovci Naslednji trgovci in obrtniki so bili prijavljeni sodni oblasti zaradi pretiranih cen. Marjeta Vilfan, gostilna Jezica 40. Marila Trzin, zelenjava. Devica Marija v Polju 21, Anton Jesi h, mesar, Jarše 40, Josipi na Reiner, mlekarna. Borštnikov trg 1. Josipina Zorko. mlekarna, Napoleonov trg 7. Frančiška Anžur, zelenjava. Ižanska c. 1 'n Herman Pečenko, čevljar. Sv. Petra e ' rrančišek Stupnik, mesar. Poljanska r,- Uršula Kočevar. zelenjava, Hrušica 6, Vinko B*us. gostilna, Dolenjska 35. Visoki Komisar je odredil, da se prijavi sodni oblasti in hkratu ukine poslovanje ter zapre gostilna Vinka Bausa za deset dni. Gostilničar bo moral v tem času plačati mezde vsem svojim nameščencem. Iz Dolenjskih Toplic Obisk kopaliških gostov v Dolenjskih Toplicah je bil letos prav zadovoljiv. Med gosti je bilo opaziti zlasti mnogo mlajših ljudi in tudi takih, ki so običajno obiskovali kopališča, ki so sedaj ostala izven ljubljanske pokrajine. S koncem septembra konča poletna se-zija in se prične zimska, ki traja vso z:mo do 1. maja. Ker je v kopališkem domu napeljana po vseh sobah in hodnikih centralna kurjava, se gostom ni bati prehlada in je zdravljenje tudi v zimskih mesecih, ko najraje napada revmatizem, primemo m uspešno*. V Dolenjskih Toplicah se je nastanil mesto upokojenega pokrajinskega z 1 ravnika dr. Weixel, ki je obenem tudi zdravnik bolniškega zavarovanja. Šolsko leto se prične 22. septembra z otvoritveno sveto mašo, redni šolski pouk pa se prične 23. septembra. Pospravljanje poljskih pridelkov sta oviraj a dež in hladno vreme. Zakasnilo se je tudi spravljanje o tave in krompirja. Tudi vinogradniki si žele več lepega vremena. Grozdje kaže prav lepo, koder ga ni poškodovala toča, samo če bo dozorelo. Oe bo vreme vsaj sedaj ostalo lepo, bo vinski pridelek prav dober. MALI OGLASI Makulatur nI papir proda uprava »Slovenskega Naroda«. Ljubljana, Puccinijeva ui. o KAUČE :ovi modeli po nlzkit cenan dobite pri E. Zakrajšek, tapetništvo Miklošičeva 34 OSEBNI HOROSKOP zanesljivo razodene vaš in vam drage osebe značaj in usodo. — Pojasnila in posveti brezplačno. Honorar po dogovoru — >FA-TA«, astrološka posvetovalnica. Ljubljana, p-ilača Grafike — pred glavnini kolodvorom. 1572 ITALIJANŠČINO IN NEMŠČINO poučujem po solidni metodi — zvočer in podnevi. Tudi za začetnike. — Beethovnova ulica 9/1. 1568 LEGNA DA ARDERE e CAKBONE VEGETALE Offriamo possibilita forte lavoro ad lmport.mti Dittc esportatrici. — Scrivere con offerte e proposte: DRVA IN OGLJE Vcčum izvoznim podjetjem nudimo možnost večnh zaslužkov. — Ponudbe in predloge na naslov: S A. VENEZIANA CARBONI — Casella Postale 370 — VENEZ1A Za slovo od poletja — prekrasna senčna iicJelja L;'--Mjana. 22. septembra. Med tem ko se yt še v petek zdelo, da se bo vreme pokvarilo, se je sobotno jutro zvedrilo in posijalo je prijetno sonce, ki je obetalo najboljše za nedeljo. Skoraj ves rian je vlekel precej močen severoza-padnik. V nade j i lepe nedelje so se Že v soboto popoldne mnogi Ljubljančani odpeljali na deželo, kar jih je pa ostalo, so natrpali kavarne in kinematografe in se nato v zvezdnati noči pred policijsko uro vračali na domove. Nedeljsko jutro se je zbudilo izredno hladno, da v jutrnjih urah skoraj ni bilo mogoče ven brez piašča. Mraz se je vlekel vse tja do opoldanskih ur in se je polna promenada ob koncertu vojaške godbe razvijala v plaščih in ženskih kostumih. Kljub temu pa jih je bilo mnogo, ki se niso ustrašili mraza in so jo zvesti tradiciji, mahnili v bližnjo in daljno okolico, železniška uprava, ki je uvidela potrebo ojače-nja prometa, je med tednom že razglasila, da bo vozil poleg ostalih na dolenjski progi še poseben nedeljski vlak do Trebnjega in nazaj. Vlak je odpeljal ob 7.51 iz Ljubljane, kamor se je vrnil spet ob 19.50. TJkrep je bil zelo umesten, ker so se tako razbremenili ostali vlaki, ki so druge nedelje vedno prihajali v Ljubljano tudi s celourno zamudo. Nerodna je bila taka zamuda zlasti pri zadnjem večernem vlaku, ki je zaradi nje pripeljal tik pred policijsko uro. Med včerajšnjimi izletniki je bilo zlasti mnogo gobarjev, ki so se s kosom kruha v žepu in primerno vrečico ali nahrbtnikom izgubili v gozdove daleč od mesta. Vse tja do Vrhnike in daleč notri na Dolenjsko 30 se potrudili, da bi jim trud prinesel več uspeha Ogromno je bilo spet kolesarjev, ki so poleteli v okolico daleč tja na Notranjsko in Dolenjsko. Kar pa je meščanov ostalo doma, so po kosilu odložili površnike, jih naložili preko rame ali roke in poromali v krogu svojih domačih v bližnjo okolico k vsem znanim družabnim postajicam in postajam. 6e vedno dovolj pa jih je ostalo kar bliže doma in mnoge je privabil popoldanski vojaški koncert v Zvezdo. Večer pa je bil pod zvezdnatim nebom spet jasen in hladen. Vdor hladnejših dni v septembru je v naših krajih običajen. Z njimi se je navadno druga leta zaključevala letoviščarska in planinska sezona. Kljub temu se pa še vedno moremo nadejati, da še ni vseh sončnih, toplih dni konec in da nam narava ni poklonila včerajšnje prekrasne nedelje samo za lažje slovo od poletja, ki se bo moralo po koledarskih pravilih jutri tudi formalno umakniti jeseni. PRAKTIČNA HČI — Moža bi rada, pravi hči materi. — Saj je dosti moških, s katerimi se da živeti. — Taki niso zame. Jaz potrebujem moža, br^z katerega ne morem živeti. TORINO • 183S CORA-CORA I'aperilivo di gusto moderno. Si prende con seli. epeririv modernega okusa. Pije se s sodavico. Horoskop za tekoči teden od XX. do 28. septembra 1941 — Tranztti planetov s Soncem ob rojstva Ljubljana, 22. septembra. Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: V splošnem kakor v preteklem tednu, le da kaže za ljubezenske zadeve in za umetniško udejstvovanje še bolj kritično. Rojeni med 20. februarjem in 20. mar-com v Ribah: Trda prede denarnim špekulantom. Nevšečnosti v zvezi z uradnimi zadevami. Dobro pa kaže za družabne in ljubezenske stvari. Rojeni med 21. marcem tn 20. aprilom v Ovna: Rojeni po 10. aprilu naj pazijo na zdravje, v ostalem pa lahko vsi nada-liu-ejo pričete stvari. Rojc«> med 21. aprflon m 21. majem v Biku: Kakor pretekli teden: kritična sreča! Položaj se poslabša še z družabno smolo. Rojeni med 22. majem In 21. junijem v Dvojčkih: Kar je doslej težilo, se bo ublažilo. Manj obupavanja in več harmonije se obeta. Rojeni med 22. junijem In 21. julijem v Raku: Zdravi bodo lahko dosegli vsestranski napredek zarad, dobre razsodnosti. Rojeni med 22. jnlijem in 23. avgustom v Levu: Boljše kaže za ljubezensko in zakonsko Življenje, bolj kočljivo pa za denarne In uradne posle. Rojeni med 24. avgustom tn 23 septembrom v Devici: Nevtralen teden. Uspehi se obetajo v konfekcijskih in kozmetičnih strokah. Dobro kaže tudi za umetniško udejstvovanje ter za ljubezen. Rojeni med 24. septembrom In 23. oktobrom v Tehtnici: Nevtralen teden tudi za rojene v Tehtnici, vsekakor pa se obe tajo dobički onim, ki opravljajo rafunsk? tn in uradne posle. Rojenj med 24. oktobrom In 22. novembrom v ftkorpijono: Nagajiva drutibna sreča vodi po ovinkih do uspehov. Rojen] med 23. novembrom in Z2. decembrom v Strelen: Obeta se zadovoljstvo v kupčijah, vendar kaže na težkoče v zvezi z denarjem in pismi. Rojem med 23. decembrom tn Zl. januarjem v Kozorogu: Večja harmonija v zakonskem živi; en ju. Dober teden za pri- četek ljubezenskih poznanstev. Ugoden teden za nabavo konfekcije. b. k. Nobena skrivnost m, da imaio of lasi v »Slovenskem Narodu« velik uspeh. Kadar potrebujete kar koli. t« poslužite oglasa v »Slo ženskem Narodu« OGLAS V •SL. NARODU« ?OMENI USPEH '.x isti dan fpret* m oglasni oddelek oaročil* zmerom amo do 9. are d op iifiilifj Frutta e milloni a Merano Sadje in milijoni v Merami ssss1ssissss« • ■■•MM Nel piu suggestivo degli ambienti fra il los-surcggianre raccolto delle sue frutta, Merano vedra svolgersi il 12 ottobre il Gran Premio a ostacoli, collegato con la Lotteria di Merano, che sorteggera fra i possessori di biglietti circa cinque milioni di premi. Anche tu puoi partecipare a que$ta festa e andare incontro alla Forruna comperando un biglietto. Acqui-stalo pero subito. — La chiusura vendita C imminente. V najprivlačneiši okolici Merana, ▼ vsem ra2-koiju njegove sadne trgatve, bo 12. oktobra dirka z zaprekami za Veliko Nagrado, združeno v Meransko loterijo, ki bo podelila med lastnike srečk kakih pet milijonv premij. Tudi ti se lahko udeležiš tega praznika in greš naproti sreči, če knrii srečko. Kupi pa jo takoj, zaključek prodaje je pred durmi. KLIŠEJE UGOG&AHKA »8loten8i1 maiod«, umi «. septembra mnbl ~* itev. 218 Pestra zgodovina Kijeva Kaj pravi carski učenjak Teodor Volkov o Kijevu, „sveti materi rnsldh Kakor posnemamo po tržaškem >Pio-eolu<, je član petrograjske Carske Akademije za zemljepisje prof. Teodor Volkov napisal o Kijevu, da je bilo mesto dolo-da postane v bodočnosti veliko polito duhovno središče. Kdaj je bil Kijev ustanovljen, se ne ve natančno. Znani pa ao njegovi ustanovitelji in sicer so to bih trije bratje in njih sestra; eden od bratov se je imenoval Kij in po njem je dobilo mesto svoje ime. Obstoj Kijeva Je poznal že tudi znani bizantinski zgodovinar Porfirogenet, ki je mesto imenoval Kioaba. Latinci so ga imenovali Kiovia, Poljaki Kijov, Arabci Knvaba, med tem ko so £a bližnji krimski Tatari krstili za Mon Kmitian. O Kijevu so zapisali, da zasluži po svojem izvoru in svojem razvoju, da se ga smatra za mater ruskih mest. Kijevčane je pokristlanil sv. Vladirnlr, ki je bil pod ▼pllvom Bizanca. Dokazi razvitega življenja v Kijevu obstojajo že iz leta 1028.. ko je knez Jaroslav ustanovil knjižnico in javne šole ter izdal kodeks zakonov. Kakor navaja prof. Volkov, bi naj bil Kijev prvo evropsko mesto, v katerem se je ustanovila v letu 1086 ženska šola, kar je nedvomen znak zelo visoke razvojne stopnje v srednjem veku. Leta 1149. se je polastil Kijeva knez Sovzdal, se proglasil za velikega vojvodo mesta In njegove okolice, ki se nekako krije s sedanjo Ukrajino. Njegov sin je leta 1171 prenesel glavno mesto svojega velikega vojvodstva v Vladimirov. Kasneje v bojih med Poljaki, Li-tovci, Tatari in Rusi je Kijev večkrat menjal svoje gospodarje. Najprej so bili njegovi knezi doma iz Galic;ie, kasneje v letu 1362 Litovci. 1569 Poljaki in 1584 krimski Tatari Leta 1615 je Kijev postal versko središče in Je leta 1633 bila v njem ustanovljena teološka akademija, ki je 16 let nato poslala v Moskvo posebno odposlanstvo s prošnjo, da bi se v Kijevu osnovala univerza. Leta 1654. sta prišla Kijev in vsa Ukrajina pod protektorat Moskve. Peter Veliki je 1. 1706. zgradil v Kijevu utrjen grad za njegovo obrambo. Se verjetneje pa za to, da bi ga obdržal v svojih rokah, ker so Ukrajinci vedno stremeli za tem. da se osvobodijo moskovske nadoblasti, ki se je v tem času odlično razvijala na škodo drugih mest. Med leti 1775 in 1782 je popolnoma izginila neodvisnost Ukrajine in Kijev je postal le glavno mesto ruske gu-bernije in je odslej naprej delil usodo ostale Rusije. Kijev leži v središču zelo rodovitne pokrajine, ki daje zlasti obilne pridelke žita in sladkorne pese. Zelo dobro sta razvita živinoreja in poljedelska industrija. Ukrajinska zemlja je bogata na vsakovrstnih rudah. Kaolin, železo, fosforjeve spojine in lignit, so surovine, ki so omogočile razvoj mnogih industrij. Mesto Kijev je bilo do leta 1914. eno najbolj privlačnih za dose-ljfevanje kmečkega prebivalstva. Po poslednjih znanih statistikah je število prebivalstva prekoračilo 800.000 in med njimi je večina Ukrajincev, nekaj je Rusov, in znatno število tudi Židov. Pred boljševiško revolucijo je bila v Kijevu zlasti znana slavna katedrala, posvečena sv. Zofiji, ki jo je zgradil veliki vojvoda Jaroslav v 12. stoletju po vzoru cerkve sv. Zofije v Carigradu. Poleg te največje pa je bilo še izredno mnogo drugih cerkev in tako si je Kiiev pridobil ime ukrajinskega svetega mesta in »svete matere ruskih met«. Opis Kijeva iz carskih časov omenja tudi mnogo spomenikov. Ameriško poljedelstvo se izpreminfa Spekulacija in obširen pridelovalni program la leto 1942. Cena pšenice je na odločilnih ameriških borzah v Chicagu in Winnipegu znova znatno poskočila. Ta porast gotovo ni samo v zvezi s položajem na trgu. Poučeni gospodarski krogi si ga razlagajo kot špekulacijo z možnostjo poznejše prodaje v Anglijo, razširjenja tržišča v Ameriki sami in končno tudi z novimi koncesijami farmarjem. Obenem se je pojavilo tudi mnenje, da bo Amerika v bodoče zalagala z žitom tudi sovjetsko Rusijo. Toda te domneve so se kmalu razblinile že zaradi brezupnih prometnih razmer. Cena pšenice v prvem tednu septembra je bila za 3 in sedem osmink do 2 in tri osminke višja kakor teden poprej. Poljedelski urad računa, da bo iz letošnje letine dana vladna podpora približno na 40 milijonov buš-lov. Tudi cene koruze so visoke. Pridelek se računa na 2.495 milijonov bušlov proti 2.449 milijonov lani. Ameriški kmetijski minister Wickard je nedavno objavil program za leto 1942. Tudi če so mnogi pričakovali, da bo šlo za povečanje kmetijske proizvodnje, so objavljene podrobnosti vso javnost presenetile. Za posebno nujno označuje ministrstvo proizvodnjo svinjskega mesa. mleka, jajc, sina. sočivja. peni t ni ne in soje. Nasprotno pa morajo drugi kmetijski proizvodi, tipični za Združene države, kakor bombaž, pšenica in tobak, ki so vedno opredeljevali sliko donosnosti ameriškega poljedelstva, računati z nadaljno kontrolo. Količina živil, ki jih hoče imeti od Amerike Anglija, se ceni 6—8 odstotkov vse ameriške proizvodnje To število nam pa seveda samo po sebi ne pove mnogo, toda znano je, da Anglija na ameriškem trgu ne nastopa kot kupec žita, temveč v prvi vrsti kot kupec mesa, mlečnih proizvodov itd. Objava tega kmetijskega programa naj pomeni, da prehaja tudi Amerika v svojem kmetijstvu k načrtnemu gospodarstvu. V bistvu poj de za to, da bi se pridelki, ki jih bo pokupila v prvi vrsti Anglija in po katerih je zdaj na trgu večje povpraševanje tudi za to, ker je vojna konjunktura, zvišala notranjo kupno moč, proizvajali tako hitro, kakor je to sploh mogoče. Pa tudi sicer 5» vedno bolj izpre- minja struktura ameriškega poljedelstva. Njegova diferenciacija se nadaljuje. prebivalstva v Kanadi Kanada, ki jo pokrivajo ogromna pšenična polja, šteje 10 milijonov prjijvalcev. Od teh jih živi 55 odstotkov v mestih, tako da je raztresenih po obširnih podeželskih planjavah le 4.5 milijona ljudi. Ce odštejemo od tega števila ženske, starce in otroke, pridemo do presenetljivega rezultata, da živi na ogromni poljedelski zemlji, ki se razprostira skoro preko 90 dolžinskih stopinj samo približno milijon mož. Švedski državni dolgovi švedski državni dolgovi so znašali letos 31. avgusta 5.600.5 milijonov kron, 31. ju-ja pa 5.386 milijonov. Porast za 220 milijonov kron gre v prvi vrsti na račun državnih blagajniških bonov in posojil državnim zavodem. Zakaj ne oglje namestil bencina? ogljem in LJubljana, 22. septembra. Propagande za uporabo domačih pogonskih goriv je bilo pri nas precej, a ni mnogo zalegla. Najbrž je avtomobilisU tudi niso jemati resno, saj smo slišali tudi iz njih vrst izjave, da preureditve avtomobilov -a. pogon z ogljem niso priporočljive ter da jih izkušeni tehniki zavračajo. Sicer so bili vsi pomisleki proti preureditvam motornih vozil ispodbiti, vendar so avtomobilisU raje odjavljall avtomobile, ko je primanjkovalo bencina, kakor da bi začeli uporabljati mnogo cenejše oglje. Oklevali so tako dolgo trmasto s preureditvijo, da so se končno nekateri resignirani odpovedali rabi motornih vozil do »boljših Časov«. S tem so si zelo škodovali. Zdaj je ta ali oni sprevidel, kako pametno bi bilo preureliti avtomobil na pogon z ogljem že prejšnje čase, ko so bila takšna dela Še cenejša, in bi lahko ves čas uporabljali vozilo. Vendar je preureditev vozil na pogon z ogljem seveda še vedno aktualna in priporočljiva tudi zdaj. Zakaj še oklevate? NEUPRAVIČENI POMISLEKI Avtomobilisti, ki se ne morejo odločiti za preureditev vozil in se sklicujejo na razne pomisleke, so navadno slabo poučeni. Najpogostejši so izgovori, da so preurejena vozila preveč obtežena, da je preureditev predraga da se motor z uporabo lesnega plina pogosto kvari, da preureditev sploh ni mogoča, ker so potrebni tovarniški na.lo-mestni deli, ki jih zdaj ne moreš dobiti in da pogon na oglje nedvomno ni idealen, bi-cer bi ga uvedli v državah z razvitim avto-moblizmom že zdavnaj pri večini avtomobilov. Vsi ti pomisleki so bili že zdavnaj izpodbiti. Naravnost smešni so spričo zelo rajsirjene uporabe oglja za pogon avtomobilov v mnogih državah. OGLJE KOT POGONSKO GORIVO NI NOVOST Saj vendar ne gre za novost, ki bi smela buditi nezaupanje! Poizkuse s trdnimi pogonskimi gorivi so delali že pred desetletji. Prvi poizkus je znan iz 1. 1905. Mel prvo svetovno vojno se je posebno izkazalo, kako velikega pomena lahko postanejo v moto-rizmu trdna goriva v primeru pomanjkanja bencina. Države, ki jim je primanjkoval bencin, so delale številne poizkuse z raznimi gorivi in v promet so prišla že številna motorna vozila, na pogon z lesnim plinom. Po svetovni vojni pa, ko je bilo zopet dovolj cenenega bencina, so marsikje pozabili, da bencin ni edino pogonsko sredstvo motornih vozil. Vendar so tehniki nadaljevali začeto delo, ki so ga države, r^me na tekočih gorivih, zelo podpirale. Leta 1931. je bil ustanovljen v Belgiji celo stalni mednarodni odbor za propagando uporabe lesnega plina kot pogonskega goriva. V raznih državah so prirejali ocenjevalna tekmovanja z vozili na pogon s trdnimi gorivi in povsod so bili za i o voljni z doseženimi uspehi. Italija je bila med prvimi državami, ki je zelo pospeševala porabo trdnih pogonskih goriv v avtomobilizmu In Že med abeslnsko vojno Je imela mnogo predelanih avtomobilov za pogon i ogljem. KAKO JE S PREUREDITVIJO la lani smo poročali, da znajo tudi ljubljanska podjetja preurejati avtomobile za pogon z lesnim plinom ter da se peča s proučevanjem generatorjev neki nad tehnik že desetletja. Naglasili smo, da s preureditvijo ni nobenih posebnih .težav ln stroškov. Kdo ve kje so avtomobilisti zvedeli, da je preureditev veljala najmanj 20.000 din! V resnici Je preurelitev veljala 6.0O0 do 10.000 din. Ti stroški so bili zmogljivi za večino avtomobil isto v, zlasti še, ker so pri uporabi mnogo cenejšega oglja namestu bencina lahko kmalu krut Izdatek s prihrankom na gorivu, »MOTOR SE KVARI« Najbolj pogosto se nasprotniki preureditve ali nepoučeni posamezniki sklicujejo, da se motor z uporabo lesnega oglja hitro pokvari. V resnici plin, ki se razvija v generatorju, ni Čist. Plin, ki se razvija pri gorenju oglja, vsebuje malo katrana in ocet-no kislino. Toda plin gre skozi čistilnik, preden pride v motor in preden se vname. Reči smemo, da se motor z uporabo lesnega plina kvari celo manj kakor z uporabo bencina, ker se manj segreje. Tudi ni nobene nevarnosti eksplozij in bati se nam m treba vonja hi dima. Verjetno je pa seveda, da se komu pokvari motor, če je uporabljal neočiščen plin. Pri dobrih generatorjih to ni mogoče. Starejši generatorji so bih pomanjkljivi, kakor je pač vse v začetnem razvoju več aH manj primitivno, toda zdaj so že vse te začetniške težave premagane, že del j časa izdelujejo posamezne tovarne generatorje, kakor izdelujejo druge avto- niso mogB odloftti za preureditev avtomobilov na pogon % i se kesa jo ti je treba seveda tudi različno kakovost oglja. Pri nas imn največjo kolarično vrednost oglje >likalit'. Tehniki računajo, da je treba približno 1.2 kg oglja za vožnjo, ki bi jo napravili v litrom bencina, tako da je prejšnje čase pri starih cenah prihranek znašal 70 do 80 Cr. Poizvedeli smo pri naših avtomobilistih, ki vozijo z avtomobili merih prihranek še celo večji. Pri lOO km merili prahranek še celo večji. Pri 100 km dolgi vožnji s težkim potniškim avtomobilom je znašala poraba bencina 10 litrov, poraba oglja pa 11 do 12 kg, tako da je razmerje še ugodnejše kakor so ga ugotovili stroko v jaki v drugih državah. mobilske dele. Izgovor da se motor kvari z uporabo lesnega plina, spada v preteklost. »VELIKA OBTEŽITEV« Veliko pomanjkljivost vidijo nekateri v preurejenih avtomobilih na pogon z ogljem v obtežitvi voza z generatorjem. Generator zavzema tudi nekaj prostora. Vendar moderni generatorji niso več takšni nestvori. Lahko jih povsem skrijejo, zlasti pri avtomobilih aerodinamične oblike, če jih bodejo v oči. Generatorji so navadno tako veliki, da jih ni treba polniti do 100 km vožnje, če bi bili manjši, bi bili seveda lažji, a treba bi bilo večkrat nalagati gorivo. Pri manjših avtomobilih je obtežitev z generatorjem občutnejsa, pri močnejših vozilih pa skoraj ne pride v poštev. Navejši generatorji so tako izpopolnjeni, da so mnogo lažji od starejših in tuli ne zavzemajo mnogo prostora. Reči smemo, da obtežitev avtomobila z generatorjem ne sme biti zadržek preureditve vozila. Obtežitev znaša glede na velikost vozila po 50—100 kg. Res je tudi, da oglje zavzema več prostora kakor bencin, in sicer sedemkrat več. Težje je pa glede na svojo kalorično vrednost dvakrat od bencina. Ta slabo stran pa povsem odtehtajo druge prednosti pogona s cenenim pogonskim sredstvom, ki ga lahko kupiš v vsaki špecerijski trgovini. Pomislek, da se pri uporabi oglja umažeš, ne zasluži, da bi ga izpoibijali na dolgo in široko. Ali je takšna težava vreči vrečico oglja — zavitka ni treba niti odviti — v jreneratorsko peč ? VELIK PRIHRANEK NA GORIVU Povsem točno ne moremo reči, koliko oglja porabijo posamezna vozila. Upoštetra- »ČE BO ZOPET DOVOLJ BENCINA« Nezaupljivi avtomobilisti imajo končno pripravljen še en izgovor: »Nima pomena prenarejati voza, saj generatorja ne bom potreboval, če bo zopet dovolj bencina.« Nekateri so pa tudi v dvomu, ali bo po preureditvi lahko sploh še uporabljal bencin. Tudi ta izgovor je zelo slab. Bencin najbrž ne bo nikdar cenejši od oglja. Ce ima za avtomobilista gospodarska stran pomen, ne more biti tudi brez pomena preureditev vozila za pogon s trdim gorivom. Ako pa avtomobilisti! ne bo treba varčevati pri gorivu, bo lahko kljub preurejenemu vozilu uporabljal bencin, Če ga bo kdaj dovolj. Preurejen avtomobil na pogon z ogljem ali bencinom ima posebno prednost, ker je v vsakem primeru lažje dobiti gorivo če sta uporabljivi dve vrsti kakor samo ena. Končno pa bi morali dajati prednost domačemu gorivu pred tujim, četu ii bi ne bilo cenejše. Nobenemu našemu avtomobilistu ne sme biti vseeno, kako živi naša lesna industrija, naše gozdarstvo ter ogljarstvo. Stenice so družabna bitja Mesečina zelo vpliva na njihovo potovalno podjetnost — Na strop ne lezejo zato, da bi se spuščale na človeka Posteljne stenice (cimex lectularius) so doma v mnogih pokrajinah nase zemlje. Posebno so razširjene v toplejših krajih in prej ali slej se seznani z njimi vsak zemljan bodisi v velikem mestu ali v zakotni vasi, v umazani bajti ali najbolj snažnem hotelu. Predno doraste mora mlada posteljna stenica prestati mnoge >levitveAlbionc zastražila kolodvor. Odpeljeva se na eno izmed manjših postaj, ki jo izbereva v voznem redu in tam vstopiva v skromen omnibusni vlak. — Vi mislite na vse, dragi moj Pipe, — je vzkliknil moj pajdaš. — Toda povejte mi, ali ste mislili tudi na najin prihod v Havre. Tam bo policija in če naju spoznajo ... Urejuje Josip Zupančič il 2+ Narodno tiskamo Fran Jeza« li 2a opravo In mnerstrd del Mata Vlad. Regali* li Val s Izubijani \