A. Funtek: Brez besed.
215
Osoren je bil danes Dragar in s herjo niti ni govoril. Ko pa sta bila z eno sama, potegnil je pismo iz epa in ga ji prebral.
Dragarica obledi, ker se je bala za her. Mislila je e, kako bi jo zagovarjala.
Pa ji ne povej, da sem dobil to pismo. Omoiti jo moramo pa takoj, da pozabi tega lovca.
Najbolje bode; omoi naj se precej! potrdi Dragarica, zaudena, da ni mo tako hud, kakor je mislila. Tega seve ni vedela, da je e prebil notranjo nevihto.
(Dalje prihodnji.)
Brez besed.
f
omlad. Glej, drobna cvetica Priklila iz solnuih je tal! Pomlad. Glej, drobna pesem Poganja mi v srci kal!
emu li poslavljal tebe, Cvetica na solnnih bi tleh ? Vesela takd se mi vidi Zemlje- uteleen nasmeh !
emu li, pesem, za tebe Besede zlagal bi v red? Iskrena tako se mi vidi Sen due, sen iv, brez besed!
J_i.uica brli na mizi Skoro mi ugasne; Duh pa moj se brzo dviga V rajske kraje jasne.
Lu.
A. Funtek.
Ni mu treba zemske lui, Vzor mu rajski sveti:
To je pa ljubezen moja, Ki veli bedeti!
Davorinov.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si