Štev. 3.
"V Mariboru, dne 18. jaminrjii 1906.
Te<*Rj XL.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat lov, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase
primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Slovenski kmetje ne uvidimo prav nobenega razloga, da bi se nam morala prikrajšati vohlna pravica. Zakaj bi se naj nas zapostavljalo? Ker smo kmetje? To so tudi gornje- in srednještajerski kmečki volilci ? Ker smo morda manj izobraženi ? Povsod je znano, da smo slovenskoštajerski kmetje v izobraženosti nemškim mnogo naprej! To dokazuje tudi število šol! Mi Spodnieštajerci imamo nad 270 ljudskih šol, Gornje- in Srednještajerci pa 595, in od teh se jih pripade mnogo mestom in velikim trgom. Ali se nas naj zapostavlja, ker plačujemo manj krvnega davka? Spodnještajerski slovenski fantje napolnjujejo ravno toliko polkov, kakor gornje-in srednještajerski skupaj! In tudi drugi davki so nam odmerjeni po ravno istem merilu kakor vsem dragim kmetom! Iz vsega tega pač sledi, da nam vlada hoče dati samo zaradi tega manj poslancev, ker smo Slovenci. Narodnostni mir in ljubezen nam vlada vedno pridiga, a v takih velevažnih stvareh pa sama kaže sovražnost proti slovenskemu narodu ter vznemirja cel narod!
Slovenski kmetje! Kar vlada namerava z nami storiti, še ni postava, to se še da spremeniti! Vzbudite torej vse povsodi svoja politična društva k življenju in na zborovanjih glasno povzdignite glas za svoje pravice, za enakopravnost z drugimi kmeti v državi. Pokličite med se svoje poslance ter jim resno naložite nalogo, da gotovo varile jo slovenski kmečki stan na Spodnjem Štajerskem vsake krivice. Na stražo, slovenski kmetje, gre se za vase pravice! Še je čas, potem po toči je prepozno zvoniti!
Politični ogled.
Sprememba volilne pravice. Kmečki sten ima pravico zahtevati, da pri spremembi volilnega reda vlada najbolj upošteva kmečki stan. Vlada mora varovati politično posest kmečkega stanu, ki je imel v dosedanjem zboru večino poslancev, toraj jih mora imeti tudi v bodoče. Kmečki volilni okraji ne smejo biti manjši (po številu volilcev) kakor mestni, ker kmet ne plačuje samo indirektnih davkov, kakor večina meščanov, ampak še zraven tudi direktne. Kmečki stan je ena izmed največjih davčnih moči v državi, vsled tega mu pristoja tudi v državnem zboru odločilna moč. To našim poslancem v premislek!
Rokodelci na kmetih in novi obrtni zakon. Rokodelci po mestih se zelo zanimajo za novi obrtni zakon, ki pride kmalu pred državno zbornico v končno sklepanje. Prirejajo shode ter kličejo svoje poslance na nje, da jim priporočajo to in ono v spremembo na vladni predlogi. Rokodelci na kmetih pa nič ne store v svojo korist. Njihovo stališče je povsem različno od rokodelcev po mestih. Mestni rokodelci delajo dan za dnevom, kmečki rokodelci pa po leti za silo, njihov» doba je zima. Takrat delajo tudi s pomočniki. Zato bi se ne smeli obdačevati kakor po mestih. Tudi za kmeta bi bilo dobro, če njegov rokodelec plačuje nič ali pa zelo malo, kaj i čim manj stroškov ima rokodelec, tem ceueji je.
Krščansko delavstvo za volilno pre-osnovo. Dne 6. t. m. so zborovali na Dunaju zastopniki krščanskih delavcev iz vseh dežel in vseh narodov. Slovence je zastopal naš slavnoznani družboslovec g. dr. Krek iz Ljubljane. Zborovalci so izjavili, da hoče krščansko delavstvo z vsemi dopustnimi in primernimi sredstvi nadaljevati boj v dosego splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice. Ne priznava pa kot primerno sredstvo v dosego tega namena splošno stavko iz političnih
Na stražo!
Volilna pravica je ono sredstvo, s katerim upli-vajo širji ljudski sloji na vladanje države. Samoumevno je torej, da se sedaj v Avstriji, ko se ima spremeniti dosedanja volilna pravica, peča vsa javnost 8 to zadevo. Le mi spodnještajerski kmetje smo se dosedaj premalo pokazali zaradi te stvari v javnosti, zato pa prihaja iz Dunaja tudi razburljiva vest, da hoče sedanja vlada spodnješta-jerske kmete najbolj prikrajšati pri novi volilni pravici!
Na Štajerskem je po zadnjem ljudskem štetju 1,313.325 prebivalcev. Vlada je določila za Štajersko v novem volilnem redu 28 pislancev: Na vsakih približno 47.000 prebivalcev bi torej moral priti en poslanec, kajti ministrski predsednik je vendar obljubil, da bo splošna volilna pravica enaka. Na Spod. Štajersko, kjer ima slovensko kmečko prebivalstvo pretežno večino in šteje z drugimi mnogoštevilnimi slovenskimi stanovi skupaj 409.531 prebivalcev, bi torej moralo priti 9 poslancev. Ti poslanci bi morali biti tako razdeljeni na slovenske kmečke občine, da je izvolitev vseh 9 poslancev zagotovljena. Zdaj pa izvemo z Dunaja, da hočejo po novi volilni pravici (') oropati slovensko kmečko ljudstvo kar za 3 mandate in jim dati samo 6 poslancev. Slovenskim kmetom toraj ponuja vlada volilno krivico, namesto volilne pravice! Ali je to enaka volilna pravica, da daje vlada Gornjim in Srednjim Štajercem primeroma več poslancev kakor Spodnjim Štajercem? Ministrski predsednik je govoril potemtakem neresnico, ko je izjavil, da hoče upeljati enako volilno pravico.
LIST E K.
Za križ in svobodo zlato!
Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski.
(Dalje.)
„Ne dam mu je! Rekel sem mu, kakšna je in da mi jo mora pustiti!"
„Seveda, obljubil je že! Ali ko jo zagleda?! Hm, ue vem, kaj bo djal!"
„Rtčun brez gospodarja! Nobeden je ne bo •mel," je mrmral Vjeruša.
„Kam idemo sedaj?" vpraša Turek.
„Lovit vodjo vstašev! Beg gre 8 svojo četo lanj. Počakamo ga pri Selcih. Po potu si misli na-jrati nekaj blaga."
„To je nevaren lov, Holuban, pri Alahu! Vstaša lobiti ni mala stvar in naših pade prej cel kup!"
„Beg ima mnogo ljudi Vrh tega se je ponudil ick človek, Glišo po imenu, da mu kaže pot do ilaviše. Glavna stvar je, da njega dobimo, drugi e potem razkrope sami!"
in.
Ko bo Turki odšli, prilezeta Slaviša in Žarko ; svojega skrivališča. Žarko je planil v kočo, da 3 prepriča na svoje oči o ugrabljenju Kosenke. idel je Pavloviča mrtvega, nje ni bilo. Toliko, da i zdivjal. Grabil se je za glavo in stokal:
„O, jaz bojazljivec! Ganiti se nisem npal, ko so jo ugrabili. Klicala me je morebiti na pomoč, jaz sem pa sedel skrit! Zakaj nisem planil med nje, da bi jo rešil, ali pa sam padel? Oj, Gospod Jezus!". . .
Slaviša se je trudil, da ga pomiri. Nazadnje mu je nevoljen zakiical:
„Žarko! Za Boga! Ne jadikuj! Ali ni bilo boljše, da sva ostala mirna? Ne udajaj se slepo bolečini, bodi mož! Ako bi planila med nje, pobili bi naju in to tem bolj, ker iščejo tudi najino glavo. Nje bi ne bila rešila. Hrabrost proti večini ne zmaga. Ti bi padel, ona pa bi bila izgubljena za vedno!"
„Slaviša, moja bolest je presilna. Bolje bi bilo, da bi padel!"
„Ne verjamem, ker vem, da govori obup iz tebe! Ne udaj se mu, prijatelj! Njo rešimo! Glejva, da prideva kar najhitreje do svojih čet in za par dni bo ona zopet pri tebi. Sicer pa moraš pomisliti tudi na svojo domovino. Kar breznrselno siliti pod nož je greh! Domovina potrebuje hrabrih sinov!"
Žarko se je nekoliko pomiril.
„Daj, Gospod, da se snidemo in jo rešimo 1"
„Vjeruša je gotovo ušel in svoj jatagan zastavim, da jim napravi zmedo. Znabiti celo reši Ko-senko, predno si je misliti. Poznaš ga!"
Slaviša je tolažil pobratima in mu delal upe. Žarko se je lovil zanje, kakor potapljajoči za slamnate bilke, da se reši. Pomalem se je zopet jelo daniti v njegovi duši in jel je misliti trezneje.
Prilično v tem času je pa Vjeruša zvedel, kar je bilo zvedeti. Za vodjo vstašev se ni bal, ampak njemu je bilo za to, kako bi roparjem odvedel Kosenko.
Pridržal je konja in se primešal k ostalim. Nekateri so šli peš. nekateri jahali.
„Pri bradi Mohameda, kaj praviš, Ali? Mar ni ugrabil lepe devojke?" reče Vjeruša.
„Lepo, lepo," prikima ta, „da bi se je ne branil sam prerok v raju."
„Bedak, kaj praviš! Prerok ne potrebuje naših žensk," pripomni nekdo.
„Alah je velik,. .. gotovo ima prerok tam svoj harem z najlepšimi ženami!"
„Naj ima ... tfu ... Če si mi prijatelj, povej mi, kam idemo?"
„Alah ve, da sem ti prijatelj... ve, da bi ti rad ustregel, ali sam ne vem! Pravijo, da se snidemo nekje z Osvinbegom in da pojdemo nad Sla-višo, groznega vstaša!"
„Se ga bojiš?"
„Ne bojim se ga! Vendar mi je ljubše, ako ga ne vidim! Iti nad Slavišo, je toliko, kakor iti vragu v gobec!"
Vjeruša se je nasmejal —
„Ali bo poveljnik vedno kar sam nosil to žensko? Dobro bi bilo, ako bi imeli kje počitek?!"
„Prijatelj, dobro bi bilo, dobro! Ali Holuban je slep! Lepa gjaurka ga je omamila in ne ve, ali je v raju, ali na zemlji."
vzrokov, katero so sklenili socialdemokrati, in sicer glede na velike gospodarske pomisleke. Tudi je sedaj v Avstriji splošna stavka nemogoča, ker organizacija delavstva še ni popolna. Glede volilne pravice se je sklenilo: naj se da vsem 24 let starim avstrijskim državljanom moškega spola in sicer:
a)	v domovinski občini po preteku šest mesecev,
b)	zunaj domovinske občine po preteku enega leta; vpelje naj se tudi volilna obveznost
Češki kmetje na delu za svoj list. Časopisje je velika moč, o tem so češki kmetje dobro prepričati in po tem prepričanju tudi ravnajo. V kratkem bodo začeli izdajati kmečki dnevnik, in njihovo sedanje glasilo „Obraua zemedelcu" poroča, da kmečka društva jemljejo celo denar iz posojilnic, da se lahko udeležijo pri tem časnikarskem podjetju. Tudi za naročnike novemu listu skrbijo že sedaj z vso gorečnostjo. Slovenski kmetje, posnemajte !
Poljski kmetje za splošno in enako volilno pravico. V Krakovem (na Poljskem) je bilo dne 14. t. m. veliko kmečko zborovanje, katerega so se udeležili kmetje iz cele Galicije. Deželni poslanec B o j k o je imel prvo besedo na zborovaiyu. Kmetje so se izrekli za splošno, enako, tajno in neposredno volilno pravico ter sklenili, da odpošljejo v to svrho veliko kmečko odposlanstvo na Dunaj.
Sklic vojaštva proti Ogrski. Ogrski list „Egyetertes" piše, da je od posebno zaupne strani zvedel, da ima Avstrija izvršene že vse podrobnosti, kako z dvema vojnima zboroma obvladati morebitno ustajo na Ogrskem. Ta dva vojna zbora bodeta sestavljena iz čet vojnih zborov: inomoškega, gra-škega, dunajskega in praškega. Posebno se je pri sestavi gledalo na to, da so čete zanesljive. Iz inomoškega zbora so izločene vse laške čete, iz praškega bodo samo nemški polki. Največje zaupanje imajo tirolski lovci, ki prvi stopijo na ogrska tla. Tudi železniški vozovi so že označeni. Vse je pripravljeno, da oba zbora v 24 urah moreta prestopiti ogrske meje.
Socialdemokrati in kapital. Dunajsko vodstvo soeijaldemokracije se je obrnilo do velikih dunajskih kapitalistov, naj bi svoj kapital nalagali v velikih obrtnih podjetjih socijaldemokracije, da uničijo tem prej meščanski srednji stan. Socijaldemo-krscija hoče velika podjetja ustanoviti za pekarije, mesarije, žganjarne, kavine primeske, testenine, mi-larne itd. S tem bo mnogo obrtnikov uničenih. Social-demokracija in veliki kapital se od dne do dne bolj zbližujeta, zato bodo srednji stanovi morali stati na straži in paziti na svoje sovražnike.
Razne novice.
*	Imenovanje. Glavnim učiteljem na c. kr. učiteljišču v Mariboru je imenovan Nemec dr. Fr. Ibler.
*	Osebne vesti. Novo imenovani okrajni glavar Ernest pl. L e h m a n bo dobil okr. glavarstvo v Konjicah. Tamošnji okrajni glavar Marino baron Müller-Hornstein pa pride v Slovenjgradec.5 Lehman je bil dosedaj vodja okrajnega zastopaj
celjskega, katerega je vladal precej po nemškem receptu. Naslednik še ni imenovan.
*	Duhovske vesti. V pokoj je stopil g. župnik v Marijini Novištifti v gornjegrajskem okraju, Franc P u n t n a r. Župnija je razpisana do 22. febr. t. 1. — č. g. Fr. Černenšek nastopi župnijo Videm dne 1. maja t. 1. Župnija Cirkovce je razpisana do 24. febr. t. 1.
*	Iz iinančne službe. Za razvidnostnega vajenca pri zemljiško davčnem razvidniškem uradu v Celju je imenovan g. Franc Martine. Finančni konceptni praktikant Alojzij K a u v o r s k y je dodeljen davkariji v Konjicah. — V pokoj je stopil davčni oficijal Izidor Horak v Ptuju.
*	Naš rojak g. prof. A. Bezenšek, ki služi v Bolgariji, je prestavljen iz Plovdiva v Sofijo ter nastopi svojo službo tam z novim šolskim letom.
*	S pošte. Pošta med Sv. Jakobom v Slov. goricah in Št. lijem v Slovenskih goricah bo vozila po sledečem redu: Odhod iz St. Ilja ob 8. uri 15 minut, odhod iz Jarenine ob 10. uri, prihod k Sv. Jakobu v Slov. gor. ob 11. uri, odhod od Sv. Jakoba v Slov. gor. ob 3. uri, odhod iz Jarenine ob 4. uri 10 minut, prihod v Šent Ilj ob 5. uri 45 minut. — Poštna nabiralnica se je ustanovila pri Sv. Rupertu nad Laškim, ki bo imela vsak dan zvezo s poštnim uradom v Sv. Juriju ob juž. žel. — Med Sv. Bolfankom pri Središču in Središčem bo od sedaj naprej namesto poštnega sela vozila vsak dan vozna pošta. — Med Framom in Račami se je upeljala namesto poštnega sela vozna pošta, ki bo vozila vsak dan. Med Framom in kolodvorom Rače-Fram bo nosil pošto vsak dan poštni sel.
*	Zbirko pravil za politično upravno službo bo začela izdajati c. kr. namestnija v Gradcu. Zbirka bo segala do 1. 1901 nazaj. Naročnina je začasno proračunjena na pet kron.
*	Pozor, rezervisti! Vsi rezervisti stalne vojne in mornarice, ki prestopijo dne 31. decembra 1. 1905 v domobrambo, morajo oddati v januarju svoje vojaške knjižice pri občinskem uradu občine, kjer stanujejo.
*	Služba rečnega nadzornika je razpisana na Štajerskem Prošnje se pošljejo do 31. t. m. na namestnijo v Gradec. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov, računstva in risanja. Letna plača brez doklad znaša 1000 kron.
*	Rudosledstvo. Dovoljenje za rudosledbo v okrajih Maribor, Ptuj, Konjice ia Celje je dobil g. Janez Hanticb, gozdarski nadzornik v p. v Gradcu.
*	Naše drvarje opozarjamo, di naj ne prevzamejo drvarska dela tvrdke S. Balabanoff v Zofiji, ker z lažnjivimi obljubami zvabija ljudi v Bulga-rijo. Na ta način je že prišlo mnogo delavcev v največjo bedo.
Mariborski okraj.
m Poučna predavanja za kmete in de-ilavce v Mariboru. Povsod se s priznanjem po-j zdravi j a namera „Bral. in pevsk. društva Maribor", Ia se bodo v njegovih društvenih prostorih v Na-
rodnem domu prirejala odslej naprej poučna predavanja za kmete in delavce. Zato je upati, da bo udeležba tudi vsakokrat prav obilna. Začetek je vselej ob 10. uri predpoldne. Prvo predavanje bo v nedeljo, dne 21. jan. Prednašala bosta potovalni učitelj g. Goričan: Zakaj propada kmečki stan? in prof. g. dr. Poljanec: Nekaj o pitni vodi. Drugo predavanje je dne 28. jan. v istih prostorih. Govorita pa ured. g. dr. Korošec: O zadružništvu in odvetn. gosp. dr. Pipuš: Temelj ustave. Vstopnine ni nobene, vsakemu je dovoljen prost vstop, in kdor pride, bo dobrodošel. Predavanja bodo strogo znanstvena in nepristranska, zato lahko obiskuje predavanja vsakdo, najsi bo kakšnegakoli političnega mišljenja!
m Št. Ilj v Slov. gor. „Slovensko društvo" priredi prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. po večer-nicah pri g. Celcerju politično zborovanje. Govorili bodo gg. držav, in dež. poslanec Franc R o b i č , veleposestnik Fr. Thaler in kaplan J. Ran ter. Ker sedaj stoji volilno vprašanje v ospredju političnega zanimanja, se bo govorilo tudi o tem, in zato upamo, da ne bo zavednega Slovenca, ki bi na tem zborovanju manjkal. Priti sme vsakdo, vstop je dovoljen vsem. Pričakujemo tudi naših vrlih sosedov iz Jarenine, Kungote, Sv. Jakoba, Spielfelda itd.
m Hoče pri Mariboru. „Slovensko društvo" priredi v Hočah dne 28. jan. politično zborovanje po rani sv. maši pri g. Rojku. Vss zavedne Slovence iz Hoč in sosednih župnij prosimo, da si to nedeljo določijo za udeleženje tega zborovanja!
m Maribor. Občinski svet je dovolil „Siid-marki" 300 K podpore. Enako svoto so tudi lansko leto izvrgli v enak namen. Mesto ima toliko dolga, da se mestni očetje sami ne spoznajo, a vendar podpirajo taka društva, samo, da pokažejo svoje zagrizeno sovraštvo do Slovencev. Sedaj rabijo 150000 kron za odkup hiš, kjer bo stal nov most. .Pred leti so zidali klavnico, o kateri še sedaj ne vedo, koliko stane! Res vzorno gospodarstvo! — Cena špebn in krompirju je bila zadnjo soboto na mariborskem trgu zelo visoka. Bilo je tudi mnogo ogrskega špeha na ponudbo. — Slovenski gledališki odbor priredi dne 2. februarja v spomin Linhartove stoletnice „Županova Micka". — V B<s-marekovi ulici stanujoči major v p. Fric Albrecht se je dne 12. t. m. ustrelil. Star je bil 64 let. — V stanovanje trgovca Martinca v Gosposki ulici se je utihotapil pekovski pomočnik Martin Vauhnik, doma na Gornji Polskavi. Skril se je pod posteljo, kjer so ga pa opazili. Poklicani policaj ga je izvlekel izpod postelje in vtaknil v luknjo. Fant je še le komaj 18 let star in vendar je že imel večkrat s sodnijo opraviti. — Urednika nemškega lista „Marburger Nachrichten" Euglerja
„Tfu! Boljše bi bilo, da bi bil v raju," je za-|
¡ngker se je bal, da se izda. Ni mu bilo prav, da je mrmral Veruša. „Če mn nikdo drugi ne pomore doP^fbil določen jahati kraj Kosenke. Rad bi opazoval
te sreče, mu pomorem jaz! Ko bi le bila kaka pri lika, pa mn jo zmaknem, da še vedel ne bo, kdaj. Ni sicer kakor handžar, da bi jo vtaknil za pas in bežal, ah ušel mu bom vsekakol Če nas pa vstaši prej pozdravijo, še boljše. Gledati bom moral, da me kateri ne olupi!"
Prišel je zopet do Holubana. Kosenka se je zavedla.
„Moja golobica, čemu se kujas," ji je govoril. „To je pač vseeno, si li pri meni ali pri on »m. Pri meni boš imela vsaj mirno življenje!"
Kosenka je stisnila ustnice in molčala.
Sprevidela je, da je zastonj vse. Na videz se je zadovoljila, v glavi je pa snula misel na beg.
„Daj mi konja! Znam jahati sama!"
„Moja golobica, dobiš ga, da ne porečeš, da sem hudoben. Le na beg ne misli, ker potem dobiš krogljo ali nož!"
„Ljubša sta mi, kakor tvoja druščina," je odvrnila Kosenka rezko. „Ali varuj se Slaviše in Žarka!"
„Dobro, da me svariš," se je nasmejal Holuban. „Pa tako hudo menda ne bode?! Mogoče ju v kratkem povišamo!"
Vjeruša je zasopel.
Kosenka je sedla na konja. Na vsaki strani sta jahala Turka, zraven nje pa Holuban.
Vjeruša se je srdil iu klel. Pljuvati ni upal,
kraje in pot, kolikor se da po noči, tako pa Be ni dalo niti to.
Dospeli so v vas Selce. Šli so mirno dalje in speli do poti, ki se je vila med strmimi in obrastlimi skalami. Na desno je bil prostor in ozka pot se je potem razširila v dolinico. Bila je kakor nalašč za skrivališče. Napada se ni bilo bati. Tukaj sta se mislili sestati Holubanova in Osvinbegova četa, da potem skupno ideta v Rudoke planine in ujameta vodjo vstašev, groznega Slavišo.
Turki so postavili šotore in polegli utrujeni. Holuban je dal za Kosenko napraviti šotor zraven svojega.
Holuban je sklenil, kakor se je dogovoril, počakati Osvinbega v tej dolinici, dokler ne pride. Trajalo bo menda kaka dva dni, ker je on zelo hitro dospel na dogovorjeno mesto. Beg pa ai hoče prej nabrati še nekaj blaga. Po brano bo poslal v vasi.
„Tfu ..." je pljunil stari Vjeruša. „Nobene prilike za beg od tod! Skozi straže priti se ne da, ali kali? O, ko bi imel naše sokole tu, ne pomaga vam nobena straža. — Nil, pa poglejmo, kako je okrog!"
Vjeruša ostane pri straži, da se ji prikupi. Govoril je, kolikor je mogel.
Turki, utrujeni od naglega hoda, so kmalu pospali.
Kosenka ni mogla spati. Klečala je in molila — Kako pa naj bo mirna sredi razbojnikov, vjeta. odtrgana od ljubljenega ženina — umorjen ded' Vse to ji je vstajalo pred očmi Ni se mogla premagovati več. Solze so ji jele kapljati iz lepih oči doli na tla. Kakor bi odprlo peklo vse nesreče, tako je planilo na njo nenadoma — nepripravljeno. Brezskrbno so ji tekli dnevi do sinoči, ko je vstala nevihta. In sedaj je kar udarjalo po nji, udarec za udarcem in več skupaj. In to že v nekoliko urah! Kaj še vse pride? Ta misel ji je težila dušo in stiskala srce.
„O, Gospod Jezus," je tiho ihtela. „Ako skušaš mojo vztrajnost, daj da skušnjo srečno prestojim in resi me iz teh rok!... Sveta Devica, podpiraj mojo prošnjo! ..."
„Amen," je rekel nekdo tiho.
Dekle se zgane.
„Kosenka, ako si oblečena, pridi hitro in tiho sem. Pa tiho ... Vse spi. Jaz sem Vjeruša."
Starec je prelazil vse ležišče in poslušal, če vsi spe. Ko se je prepričal, da sanjajo že vsi o raju preroka Mohameda, je šel h Kosenki.
Deklica je zatrepetala in up ji je zažarcl.
„Marija, pod Tvojo pomoč bežimo..." šla je rahlo iz šotora.
„Počeni za skalo! Treba največje pozornosti in spretnosti!"
Ona stori.
„Tako! Sedaj pa za mano, kakor mene vidia
so zaradi goljufije zaprli. Liat je prenehal izhajati. — V soboto, dne 20. t. m. priredi Slovanska „Čitalnica" svojim članom in vpeljanim gostom zabavni večer.
m Mariborske porotne obravnave prično dne 17. februarja t. 1.
m Katoliško delavsko društvo v Mariboru je imelo občni zbor dne 14. t. m. Društvo prireja vsako drugo nedeljo v mesecu zborovanja, pri katerih se predava tudi v slovenskem jeziku. Izvolil se je za predsednika preč. g. kanonik Martin M a t e k , ki je že tudi dosedaj mnogo let zaporedoma zavzemal to častno mesto.
m Poučna predavanja v Studencih pri Mariboru. Katol. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru ima v nedeljo, dne 28. jan. ob 10. uri predpoldan občni zbor. Ob tej priliki bosta v društvu dve predavanji. G. dr. Poljane c govori: O potresih, g. dr. Vrstovšek pa: O koristi društev. Studenčani, udeležite se predavanj in zbora v obilnem številu!
m Pekre pri Mariboru. G. Robič Anton, iz znane slovenske rodovine Robičev, je dobil dovoljenje za gostilniški in krčmarski obrt v Pekrah.
m G. Francelj Girstraajer se je sedaj zatekel v mariborsko okolico ter tukaj hoče osrečevati ljudstvo. V Mariboru gostobesedičnega moža nihče več ne mara in se mu je to že ob več prilikah jasno pokazalo. Tudi tukaj mož opravlja ono delo, ki je najlažje in najceneje, ki pa dobri stvari bore malo koristi. Napada namreč občezaslužne može. Sedaj se Francelj vriva Radvanjčanom m na zadnjem občnem zboru njihove kmetijske podružnice je neumno napadel potovalnega učitelja g. Jelov-seka, češ, da ne uči tako, kakor Francelj Girst-majer misli, da je prav. G. Jelovšek je daleč na okrog znan kot izboren strokovnjak, ki je prepotoval že celo Evropo, da preštudira različne kmetijske panoge, in zato se mora vsakdo smejati, če hoče mož, kakor je Francelj Girstmajer o njem soditi. Nelepo je le, da predsednik zborovanja dr. Rodler ni zavrnil hujskajočega govornika, kar bi bila gotovo njegova dolžnost!
m Sv. Peter pri Mariboru. V Rokav-č e v e m vinogradu v Celestrini sta delala dne 9. t. mes. viničarska sina Janez S o r k o in Anton R e p i n e k. V prepiru, ki se je vnel med njima, vdaril je Repinek svojega nasprotnika z motiko po glavi. Zadel ga je na male možgane, da 8e je Sorko nezavesten zgrudil na tla. Na nosilnici so ga prinesli v mariborsko bolnišnico. Repineku pa so poskrbeli orožniki za stanovanje. Ko ga je gnal orožnik skozi Maribor, so meščani radovedno gledali za njim, en zagrizen nemčur, prodajalec „šnopsa" je porinil iz svoje luknje svoj kufrasti nos in zarenčal: Diese Sanktpeterer und Pettauer Bagage! t. j. ta šent-peterska in ptujska sodrgal — Premislite oni slovenski fantje, ki vam je toliko do pretepa, vendar svoje ravnanje! Svoje groše nosite v šnopsarije, potem se razdivjani pretepate, da vas morajo žan-darji okoli vlačiti, tisti pa, katerim nosite denar, vas psujejo ter v nemčurskih časnikih opisujejo kot tolovanje, a ne samo vas, ampak tudi vse pridne mladeniče in sploh celi slovenski narod! Ta pro-
kleti šnops hoče poživiniti ljudstvo. Naj bi državna oblast enkrat stopila na prste tudi tistim, ki delajo brezvesten „kseft" s tem strupom.
m Jarenina Na shod mladeniške zveze jare-ninske zadnjo nedeljo dne 14. t. m. je prihitelo okoli 200 mož in mladeničev. Tudi iz sosednih župnij so prišli k zborovanju. Govorili so mladenič S e-k o 1, kaplan Vr a č k o , modroslovec in član „Zarje" V. B o ž i č in dr. K o r o š e c. Zveza je sklenila se večkrat prirediti taka poučna predavanja o perečih dnevnih vprašanjih.
m Spodnja Sv. Kungota. Dne 14. prosinca se je poročil pri nas kmečki sin Franc Kaj bič, sedaj krčmar na Kozjaku, z vrlo Slovenko Kuno S1 u g i č. Iz vsega srca voščimo novemu paru obilo sreče, da živita v ljubezni in edinosti v novem stanu. Na mnoga leta!
m Pesnica. Med tukajšnjo postajo in Št. lijem je povozil vlak dne 12. t. m. zjutraj čuvaja Konrada S t a m p f e r. Bil je takoj mrtev. Ponesrečeni je bil star 36 let in zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke.
m Št. Lovrenc nad Mariborom. Pri podiranju dreves je ubilo zopet enega drvarja. To je že druga taka nesreča v enem mesecu.
m Pri Sv. Benediktu v SI. gor. je dne 11. jan. umrl pri svojih starisih na Ročici sestošolec mariborske gimnazije, Rudolf Š e n e k a r. Bil je zelo marljiv, ponižen in pobožen dijak. Mesec dni je ležal bolan v Mariboru, o božiču so ga stariSi pripeljali na dom, kjer je sušica končala njegovo mlado, nadepolno življenje. Prav ista neizprosna morilka nam je že poprej tekom 10 let ukončala tri tukajšnje dijake četrtošolce: Matevža Estrina (1896), Franca Črnka (1900) in Lovrenca Fekonja (1902). Rajni Rudolf je srčno želel, postati kedaj duhovnik. Kot ud bratovščin: Srca Jezusovega in Marijinega ter karmelskega skapulirja je še na smrtni postelji na svojo iskreno prošnjo bil sprejet v domačo mladeniško Marijino družbo, da bi mogel umreti kot pravi Marijin sin. Zato se je njegovega pogreba v nedeljo, dne 14. jan. poleg velike množice ljudstva, udeležila polnoštevilno tudi mladeniška Marijina družba z zastavo. Iz Maribora pa je prihitelo 26 njegovih sošolcev s profesorjem g. K o-š a n o m spremit ga na zadnjem potu. Vič. g. duh. svetovalec Zmazek je v nagrobnem govoru pohvalil rajnega čednostno življenje, pevci pa so mu zapeli v zadnje slovo „Blagor mu" in „Otrok Marijin, blagor ti". Pohlevni, dobri Rudolf, počivaj v miru in se raduj sreče rajske pri Jezusu in Mariji, ki si ju, kot nekdaj tvoj vzornik sv. Alojzij, tako prisrčno ljubil! Vi tovariši rajnega pa ne pozabite krasnega vzgleda svojega sošolca!
m V Vukovskem dolu je dne 14. t. mes. ob 8. uri zvečer upepelil ogenj viničarijo Karola F r a s a. y ud je so že počivali in so si komaj rešili življenje. Živež in živina sta ubogim ljudem zgorela.
m Vrli narodnjak g. Janez fiauman v Št. Ilj u v Slov. gor. slavi dne 27. t. m. v krogu svojih prijateljev desetletnico svoje poroke s pridno gospodinjo Marijo roj. Ledinek. Še na mnoga leta!
m Sv. Jakob v Slov. gor. Krajnim šolskim nadzornikom za našo šolo je imenoval mariborski
Človek mora včasih tudi iti kakor kača. Saj je rekel Gospod, bodite kakor kače .. "
Prišla sta do straže. Polovica je spala.
„To se pravi, ako prideva tod mimo, potem sva rešena. Ali priti mimo ni malenkost. Skrij se za ta grm! Dobro, da je tema. Jaz grem k njim, da jih motim, ti se pa med tem splazi mimo in me počakaj za skalo, kjer zavije pot v pečevje. Povem ti pa, splazi se tiho, da te stražnik ne sliši! Idi od grma do grma počasi, kakor bi te ne bilo!"
Trenutek zatem se je že razgovarjal s stražo.
„Alah je velik!... Dobro stražite, ko vse spi!"
„Stražimo! Ali ne vem, čemu? Kdo pa naj pride sem? Ona stvarica nam tudi ne uide."
„Kdo ve," se nasmeje Vjeruša.
„Ba! Si videl kdaj, da bi ušel plen, katerega nam je naklonil sam veliki prerok? Jaz še ne vem! Koliko bi ti lahko pravil, kako smo ujeli lepe dje-vojke?! Raja ima mnogo lepih žensk. Res, od po-četka so se malo jokale, potem so se nas pa privadile."
„V resnici, ti si izboren junak, povej kaj!" reče Vjeruša.
„E, izboren! Ne rečem, da se bojim, ampak navada je to! V resnici bi mi bilo dolg čas, ako bi ne bilo pohodov in četovanja!"
„Ste že vlovili mnogo krasotic?"
„E, pri Mohamedu, mnogo! Kje si «e pa ti klatil, da nič ne veš?"
„Bil sem v Carigradu in tam nimaš iti kam lovit."
„Verjamem! Boljše je tu kot v Carigradu. Prijatelj, povem ti, enkrat smo vlovili tudi zalo de-vojko, menda nevesto Slaviše, enega groznih hajdukov. Tam je bilo pa krvavo!"
„Povej, povej, kako je bilo! Zdi se mi, kot bi poslušal godbo, ako poveš kaj takega! ..."
„Ker si mi prijatelj in že star, ti povem, da boš vedel, kaki junaki smo mi?! Bilje prejšnji beg Osvin junak, da mu ga ni para! Pa skončal je žalostno!"
„Kako je skončal?"
„Vstaši so ga zajeli in mu poklali vse ljudi. Jaz sem komaj ušel. Njega so nataknili živega na kol."
„Kaj je pregrešil?"
„On je videl lepo deklico in jo hotel imeti. Stari mu je ni dal in prišli smo, pa jo vzeli kakor ono. Pa vstaši so nam bili na sledu. Slaviša je bil grozen, razumeš, pri Alahu! Že njegovih oči sem se ustrašil. Postavimo se v bran, bilo nas je mnogo več. Ali vstaši so sekali po nas, kot bi sekali drva. Njih se ni prijel ne svinec ne jeklo. Kdor ni ušel, je padel. Malo jih je ušlo. Osvinbega so dobili živega v roke in nasadili na kol."
„Kaj pa je bilo z devojko?"
__(Dalje aledi.)
okrajni šolski svet šentiljskega zdravnika dr. Ve-nigerholca. Vsaj tako pametne ljudi imamo mi tudi pri Sv. Jakobu, toda okrajni šolski svet nam je hotel nagajali ter nam je vsilil tujca po rodu in mišljenju.
m Sv. Anton v Slov. gor. Pri nas še ni vse izgubljeno, kakor nekateri po sili hočejo videti. Res, ravno zadnji čas nemškutarji rogovilijo prav po „fašensko", a občni zbor bralnega društva je zadnjo nedeljo pokazal, da je antonjevška mladina narodna. Nepričakovano v lepem številu (okoli 300) so se udeležili narodni mladeniči in zavedna dekleta velezanimivega zborovanja; tudi ni manjkalo skrbnih očetov in dobrih mamic, ko smo poslušali gosp. kaplana Gomilšeka. G. govornik z njemu lastnim ognjem povdarja visoki pomen bralnega društva kot šole za življenje. V to šolo za življenje naj bi zahajali resni možje, za blagor svojih otrok vnete matere, sosebno naj bi ne manjkalo v bralnem društvu nobenega mladeniča, da si pridobijo potrebne izobrazbe in olike in istotako naj bi bilo vpisano v bralno društvo vsako slovensko dekle, da si s čitanjem knjig bistri um, blaži srce in se navdušuje za naše narodne svetinje. — Iz tajnikovega poročila povzamemo sledeče. V preteklem letu društvo ni moglo mnogo storiti, ker nima primernih prostorov. Vkljub jako neugodnim razmeram je priredilo društvo še vendar dvoje predavanj : o alkoholnem vprašanju (g. jurist Dominkuš) in o pomenu elektrike pri vremenskih pojavih (g. bo-goslovec Dvoršak). Mladeniška zveza je priredila dva, dekliška štiri poučne shode. Govori so se vrstili : O prihodu Slovencev v naše kraje. O varčnosti. O pomenu družbe sv. Cirila in Metoda. O delavnosti vrle g spodinje. O potrpežljivosti vrle gospodinje. O lepoti slovenske pesmi. Če hočeš biti prava Slovenka, bodi čednostna. Delujmo po geslu: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! O naših narodnih grehih. — Knjig se je prečitalo 1020. Gledališki igri sta bili dve: „Indijski siroti" in „Čevljar". — Udov je imelo društvo 93. Dohodki so znašali 144-74 K, stroški pa radi nabave gledališk. odra 152 03 K. Novi odbor: Jurančič, Holc, Balaškovič, Poljanec, Lassbacher.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Malo pred polu-nočjo od zadnjega pondeljka na torek (od 15. na 16. jan.) nas je zbudil plat zvona iz trdnega spanja. Zgorelo je g. župniku Šijancu gospodarsko poslopje: hlevi, shrambe za krmo, listnjak itd. Živina je, hvala Bogu in požrtvovalnim sosedom, rešena vsa, razun ene ponesrečene svinje. Kaj dobro je bilo, da ni veter še bolj grozeče pretil z gorečimi iskrami sosednim poslopjem. Gozna nesreča bi bila lahko nastala, ko bi se bil plamen polastil trgovine gosp. Krajnca. Že je skoro švigal po oknih. Zaloge smodnika bi bile vrgle celo poslopje v zrak. Vendar so se srečno obvarovala sosedna poslopja. Ker je začelo goreti od zunaj in sicer na zadnji strani, je splošno mnenje, da je zažgala hudobna roka.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Pri nas opazujemo, kako zavedni Slovenci kupujejo le pri narodnih trgovcih. In gospodinje si nakupujejo prav pridno potrebščine, ki se prodajajo v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Tako je prav! Naselil se je v naš trg nov narodni gostilničar in mesar g. Rudolf Rojko, katerega priporočamo okoličanom. Pri njem so tudi dobri časniki na razpolago, kakor: „Slov. Gosp.", „Naš Dom" i. dr. Tudi novega peka imamo, a ni še nam znano, kakšnega mišljenja da je. Ako bo z nami čutil, ga bomo tudi mi podpirali. Tudi moko in enake reči dobimo tu blizu pri posestniku umetnega mlina, g. Korošcu, ki s svojimi izdelki pošteno in ceno postreže. Je naročnik „Slov. Gosp.", ter ne ruje proti Slovencem ne pri volitvah ne drugod. Zavedni Slovenci, podpirajte obrti slovenskih obrtnikov po geslu: „Svoji k svojim!" A tudi obrtnikom in trgovcem bodi znan rek: „Svoji za svoje!", da ne bomo primorani kupovati pri naših nasprotnikih. V eni zadnjih številk ^Štajerca" so „Štajerčijanci" napadli našega obče priljubljenega o. Berarda. Tem ljudem je imenovani gospod in vsi drugi, kateri si upajo pokazati, da jih je slovenska mati rodila, trn v peti. A ti se za to malo zmenijo, kar naše nasprotnike najbolj jezi. Komnr še „Šta-jerc" ni popolnoma pameti zmešal, ga počasi popuščajo drug za drugim. Množijo pa se naročniki „Slov. Gospodarja" in „Naš Doma". Dobro!
m Fram. „Štajerčeve" laži. Vsi nemški in slovenski listi so že preklicali vse, kar so pisali neresničnega o Čondru in njegovem sinu. Zadnji „Šta-jerc" pa pogreva vse že preklicane nemške laži in dodaja se novih. Človeku se gabijo in studijo laži v nemških časnikih, a kdor malo pogleda v „Štajerca", zdi se mu, da te laži prihajajo naravnost od očeta laži — hudiča! Da se slovensko ljudstvo
zopet prepriča, da je „Štajerc" res lažnjiv list, naj tu pribijemo njegove laži. rŠ'ajerc" pravi v dopisa: „Iz Frama ¡-e nam poroča." Lažeš, „Štajerc"! Iz Frama ti nikdo ni poročal, ampak ti si večino svojih laži zajel iz „Marburger Zeitung" z dne 23. decembra 1905. Laž je, da je imel Čonder sina zaprtega v kleti; Čonder kleti niti nima. Lažeš, da so žandarji našli sina na kupu gnoja; našli so ga v postelji, ki sicer ni bila čista in snažna, pa saj ni čudež! Popolnoma slaboumni sin ni nikdar vedel, kedaj mu je treba... večkrat na dan je slo vse pod njega ... revež ni mogel s postelje ... sedaj pa pameten človek razume, kako težavno je takega človeka snažnega ohraniti. He, „Štajerc", sedaj pride Čondrov sin blizu tebe, v ptujsko hiralnico, in ti usmiljeni Samarijan, idi ga večkrat obiskat in snažit. Ubogi oče si je napravil nalašč zato utico, kjer je pral in sušil povečkrat na dan sinovo posteljnino in obleko. Lažeš, da je bil popolnoma nag — ej, kako čudno, da vendar v trdi zimi, kakor je bila pred božičem, popolnoma nagi sin ni zmrznil v mrzli kleti!? Lažeš, nesramno lažeš, da je imel oče sina v prejšnjih letih zraven krave priklenjenega z železno verigo! Ta ostudna laž čisto diši po pe-klu! Vsi sosedi pa pričajo, da je do lanskega poletja vedno okoli hodil, pričajo tudi žandarji, ki so ga večkrat videli in jih je večkrat česa poprosil. Ostudna laž je, da je oče dajal sinu tako hrano, kakor jo dobe prašiči. Take laži je zmožen le nem-škutar, ki je lump od pet do glave. Lažeš, da ga je sestra s sekiro udarila po glavi; rano je dobil pri napadu božjasti. Ostudno lažeš. da so očeta in sestro odpeljali v zapor. Orožniki so očeta in sestro v miru pustili doma in sta še sedai doma. „Štajerc", tvoji lastni podrepniki te imajo prav zavoljo te laži za lažnjivca, ko pa vidijo, da sta oče in hči vedno doma. Te laži niti „Marburger Zeitung" nima. Lažeš, da bi moral oče sinu izplačati več sto goldinarjev dedsčine. 150 gold. je menda sin imel po materi. Sin niti ne ve, kaj je dedščina, kaj goldinar in popolnoma slaboumni sin ni mogel, ni smel zahtevati kaj takega. Lažeš, da je oče že nekega drugega sina imel la enak način zaprtega in ga izstradaval, da je naposled umrl. Tega nihče drug ne pripoveduje, kakor ti lažnjivec. Drugi gin je umil leta 1881 na božjasti, kakor priča mrtvaški ogledni list. Lažeš, da je „Slovenski Gospodar" o tem molčal kakor grob. Ali ni o božiču prinesel enakega poročila kakor nemški listi, iz katerih je posnel. Taka laž se imenuje nesramna in predrzna. Ležeš, da hoče župnik gostilničarjem škodovati. Župnik pogosto svari ljudstvo pred pijančevanjem. Le pridi v Fram, pa boš videl, kaki pijanci so ravno tvoji prijatelji. Mož zlasti ob nedeljah vse zapije, kar si je čez teden zaslužil, žena in otroci stradajo. Pride pijan domu ... kletev, prepir razsajanje . .. otroci nimajo obleke, obuvala za cerkev, za šolo, kruha itak ne. In kaki so taki otroci pijancev. Kakor senca lazijo okolu hiše pol nagi, medli, bledi, prepadli. . , to so navadno otroci tvojih prijateljev, ljubi „Štajerc". In župnik naj bi molčal ali pa bi naj celo hvalil grozovito pijančevanje ! ? Gorje takim krčmarjem, ki dajajo preobilne pijače pijancem, katerih družina mora doma stradati. In slednjič laže „Štajerc", da so se ljudje bali naznaniti, da je imel oče sina v prejšnjih letih priklenjenega in zaprtega, ker je bil oče župnikov prijatelj. Ta laž je pa smešna in neumna. Ljudje so se bali v prejšnjih letih naznaniti, ko še sedanjega župnika niti tu ni bilo. Zlasti to je smešno, da so se ljudje že pred 24 leti, ko je Čonder tako ravnal že s prvim sinom, bali naznaniti, ker je bil oče župnikov prijatelj, ko pa je sedanji župnik komaj 10 let duhovnik. Kakšni prijatelj župnikov je bil Čonder, nam priča resnica, da župnik svojega prijatelja do lanskega Božiča osebno niti poznal ni. Se le, ko so se razširjale te laži, poklical ga je k sebi in spoznal. V dveh letih pač ne more človek spoznati 2300 ljudij. „Štajerc", hajl!
m V Tinjah na Pohorju je zmagala narodna kmečka stranka proti Štigerjevi. Vrlim volilcem krepak „živijo!"
m V Svičini se je pred tremi tedni obesil kmet P a h e r n i k vsled domačega prepira. Njegovo ženo je pekla vest, da je ona kriva moževega samomora. V svojem obupu si je prerezala z nožem vrat.
m Slovenjebistriški okraj. V občini Šen-t o v e c se je občinska volitev jako mirno končala, najhujši nasprotniki se niso hoteli na volišču prikazati. Izvoljen je za obč. predstojnika vrli narodnjak Pavel Šift, kateri nosi že dvajset let občinsko breme kot predstojnik, Martin Obersne, Jofip Šlam-berger kot svetovalca, Anton Brumec, Luka Dob-niker, Peter Miško, Filip Sturm, Gašper Leskovar, Mihael Verhovšek kot odborniki, sami vrli narod-
njaki, pa tudi korenjaki. — V občini G a b e r n i k je bil za župana izvoljen Janez Golenač, narodnjak ; Jožef Goričan, Franc Pogoreuc kot svetovalca, Josip Robar, Rudolf Lorec, Anton Špes, Juri Donik, Peter Vodovšek kot odborniki, tudi vsi sami narodnjaki. V Gaberniku je dne 13. t. m., t. j. v soboto ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Rudolfa Lorec. Škoda je velika. — Prihodnjič več o volitvah.
Ptujski okraj.
p Sv. Barbara v Halozah. Ces. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je 8 1. januarjem 1906 ustanovilo pri Sv. Barbari v Halozah potovalni pouk za pletarstvo. Poučuje se po 8 ur na dan deset šoli odraslih dečkov do 30 junija. Več učencev se ne sprejme. Pač pa lahko vstopi na morebitno izpraznjeno mesto vsak čas novinec. Izdelujejo se v prvi vrsti razni jerbasi za domačo porabo in za razpošiljanje sadja, narejali se pa bod) tukaj tudi večji in manjši kovčegi, koši, mizice za cvetlice, stoli, naslanjači in najrazličnejša druga pletenina iz vrbe, rogoze in trstikovine. Vodstvo potovalnega pouka opozarja tem potom na ta posebno za Štajersko pre-potrebni zavod slavno občinstvo in razne trgovce ter je vabi, da store pravočasno svoja naročila.
p Ptuj. Med ptujskim trgovskim in obrtnim stanom se godijo čudne reči, na katere moramo opozoriti vse katoliške Slovence. Luteranski duh se je začel med njimi širiti, mnogi so postali luterani ali pripustijo, da njihovi uslužbenci pristopajo k lu-teranom. Tako so odpadli od katoliške vere in postali luterani že: slikar Zorko v Gosposki ulici, ki je odpadel s celo rodbino, urar Penteker na Glavnem trgu tudi s celo družino, blagajničarka Hedviga Kovač pri trgovcu Muhiču, fotograf Fr. Pečar v predmestju Kaniža, JožefKolenc, sin trgovca Kolenca v Bismarkovih ulicah. In kdo je kriv, da se širi v zadnjem času kriva vera po Ptuju? Pred županom Orni kom tega ni bilo, to se dogaja še le sedaj pod njegovim županstvom. Nikdar ne nasprotuje luteranski agitaciji, nasprotno še prepušča luteranskim agitatorjem za svoje delo prostore mestnih hiš. Zupan Ornik je krušni oče „Štajerca". To pove tudi dovolj, koliko je verjeti „Štajerčevim" pridigam o vsakem prazniku in pa njegovemu zatrjevanju, da on ni nasprotnik naše vere. — Pekovski pomočnik Jožef G a i s e r, ki je dne 24. m. mes. iz maščevanja zaklal kravo Marije Osenjak na Hajdini, ker mu ni hotela dati jesti, je bil obsojen na osem mesecev težke ječe. — Dne 21. t. m. se bo, kakor poroča „Slov. Gosp." ponavljala v tukajšnjem Narodn. domu igra „Legi-jonarji". Prosimo tem potom slav. načelnistvo, naj upliva, da se pri igri izpusti neumestni napad na nek stan. Duhovniki imajo itak dovolj neprijateljev in ni potrebno, da bi jih smešili domačini! — Včeraj, dne 17. t. m. so priredili ptujski novo-luterani svoj obiteljski večer, pri katerem je sodeloval med drugimi tudi moški pevski zbor, ki šteje med svoje ude tudi trgovce, uradnike in dr. Žalostno je, da so ti kakor mnogi drugi, ki pomagajo pri tem, naši veri sovražnem delu, katoličani Res, tako daleč je prišlo, da katoličani zidajo odpadnikom cerkve. Žalostno !
p Ptujski okraj. Učit. društvo za ptujgki okraj je povodom svojega občnega zbora dne 4. t. m. izvolilo sledeči odbor: Gg. K o p i č, preds., Šorn, podpreds., gg. Flere in Marinič, tajnika, gospica Lukner, blagajničarka, g. Kajnih, knjižničar, g. Kocmut, pevovodja, gg. Klanjšček in Vauhnik, odbornika.
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 8. januarja t. 1. je bil zopet naš vrli narodnjak Franc Napast izvoljen občinskim predstojnikom.
p Svinjereja v ptujskem okraju se z vsakim letom izboljšuje. To se tudi lahko razvidi iz izvoza. Leta 1902 se je na železniški postaji Ptuj za izvoz naložilo 12.200 svinj, 1903. leta 18.000, 1904 leta 14 600, 1905 leta 21.100. Tudi goveda narašča. L. 1902 se je naložilo samo 731 komadov govede, leta 1905 pa že 2096. Prejšnji slovenski okrajni zastop pa je res tudi veliko storil za pov-zdigo živinoreje v svojem okolišču.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor, dne 15. januarja. Vsem znancem in prijateljem „Slov. Gospodarja" iskren bratski pozdrav! — Preteklo leto je bilo pri nas dobro. Vkljub temu, da smo imeli svoje-časno preveč in opet premalo dežja, nam je vendar
dalo povoljno kruha in dosti sladkega vinca, pri katerem večkrat razmotrivamo razna važna vprašanja in se ogrevamo za same dobre reči. Istotako se nadejamo, da bo prihodnje leto zopet bolj suho, rano, ter pridelki prav izdatni, pričakujemo tudi v obilici jabolk, za katere bomo pa lepe kronce iz-kupili, ker gadje in vinarstvo sta pri nas na častni stopinji. Imamo že prekoristno čebelarsko društvo ter slavno trtorejsko zadrugo, ki bo našim vrlim družabnikom še lepe tisočake prinesla, to tem bolj, ker so že dosedaj bili črez štajerske meje znani in so že dosedaj več let zaporedoma do pol milijona trt pocepili ter po jako lepi ceni vse razprodali. In te vse naše lepe lastnosti so sad našega zaslužnega gospodarskega društva. Še nekaj! Slišali smo, da se „Slovenski Štajerc" zopet namerava obuditi; prav rad .stno bi ga pozdravili in sprejeli, ako bi ured-nikovič le bil poštenjakovič. Ker ako se kača tudi prelevi, ostane vendar še vedno kača. Za danes z Bogom!	... i.
p Sv. Marjeta niže Ptuja. Pri nas se je vršil dne 7. t. m. ustanovni shod za podružnico c. kr. kmetijske družbe. Prijavilo se je takoj 73 članov. Shod so priredili gg. nadnčitelj Žunkovič, župnik Šuta in visokošolec Vesenjak.
p Št. Vid pri Ptuju. Dne 13. t. m. ob 5. uri zjutraj nag je zbudil klic: „Gori! gori!" V plamenu je bilo gogpodarsko poslopje zakonskih Matije in Marije F r i c v Marklivesi, občina Jurovci. Predno smo mogli misliti na gašenje, bilo je vse pepel. Ostale so samo zidane stene hleva. Posrečilo se je samo rešiti živino. Gospodar je sicer zavaroval poslopje, toda ne pridelkov in shranjenih živil. Ljudje govorijo, da je nekdo nalašč zažgal.
p Zavrč. Krajni šolski svet v Zavrču je v svoji seji dne 26. grudna 1905 bivšemu tukaj zelo priljubljenemu učitelju Josipu T r o h a za njegovo plodovito delovanje na tej šoli izrekel pohvalo.
p Sodinci pri Veliki Nedelji. V naši fari, pa ne v naši vasi, živi človek, kateremu so ljudje tuintam kaj dolžni. V jesen jim vzame potem vino v račun in sicer po sedem ali osem krajcarjev, za nekaj tednov pa ga sam proda za 18—20 krajcarjev. Je pristen „kmečki" prijatelj, kakor jih ima „Štajerc" mnogo v svojih vrstah! — Godba prostovoljnega gasiln. društva v Trgovišču vsestransko lepo napreduje. Godba si bo nabavila v prihodnje več slovanskih komadov, kar jo bo storilo še bolj priljubljeno. — Veliko otrok je že prestopilo iz ormoške nemške šole v našo narodno. Pač dokaz, da se le na domači šoli otrok nauči največ koristnega. — Kadar Pavlov Tina gredo 8 pošte, potem se ljudje smejijo in si šepetajo: „Pavlov Tina pa „krote" nesejo." Pavlov Tina hodijo namreč na pošto po „Štajerce", ker se drugi sramujejo. — Pesničar.
p Pušenci pri Ormožu. Tukaj je umrl po kratki, mučni bolezni Jožef Kral, star 27 let. Bil je priden kmet, pridnih in pobožnih starišev. Še ni popolnoma dve leti, kar se je oženil, in že je moral zapustiti ženo in enega otroka. K sprevodu se je zbralo mnogo ljudi, kar je pokazalo, da so ga vsi ljubili in spoštovali. N. v m. p.!
p Rogaška-Slatina. Tukaj se je dne 9. januarja t. 1. pri kamnolomu strašno ponesrečil Jurij P 1 e m e n i t a s. Ko je ravno s svojim mlajšim bratom razbijal kamenje, se odtrga več centov težki kamen od pečine, nad njim viseče in pade na njega. Poškodoval mu je strašno rebra in drobovje; revež je padel nazaj in si pri tem na dveh krajih prebil glavo. Vsled teh ran je umrl že čez nekaj dni. Zapustil je ženo, s katero je bil komaj nekaj mescev poročen.
Ljutomerski okraj.
1 Gospod Bračko še bi tako radi bili načelnik! To je vzrok, da se ščavniški župan Ejlec toliko trudi, da bi zmagal. Tako je sam izjavil proti nekemu volilcu. Zato so se naši nasprotniki zopet pritožili, samo da bi se stvar tako dolgo zavlekla, da bi še Eilec in Špende zopet lahko volila Bračka. Za volitev 28. decembra smo si najeli na gvoje stroške komisarja, da čuva red in postavo. Ali bomo morda zato plačevali tega gospoda, da pride k volitvi pravit našim nasprotnikom, iz katerih vzrokov se naj zopet pritožijo ?! Ali zato plačuje ljudstvo uradnike, da še povečujejo razdor med ijudstvom?! Slovenci gornjeradgonskega okraja, na noge povsod pri občinskih volitvah, da prej ko slej napravimo konec Bračkovemu regimentu! Ljutomerski politični okraj, ti pa se vzdigni kakor en mož zoper svoje tlačitelje pri okrajnemu glavarstvu! Kako dolgo še bode pl. R a i n e r uradni vodja v Ljutomeru? Slovenski poslanci, kje ste?
1 Ščavnica. Ščavniški nadučitelj Špende še ne da mini, čeravno se je njegovo delo že dvakrat pokazalo popolnoma brezuspešno. Ta hudi boj na Ščavnici je povzročil on s svojim delovanjem. Dobro, kar si sejal, to boš žel. Naša stranka se ne straši tudi nadaljnega boja, kajti mi prav nič nismo voljni, kar črez noč postati Nemci, kar toli srčno želita Wratschko in Špende, ker imamo po božji in cesarski postavi pravico živeti kot Slovenci. Tudi nismo voljni postati taki obžalovanja vredni kristjani, kakoršni so brez malih izjem vsi brački-janci, ki kar besnijo na cerkev in duhovnike, ker ti nočejo biti njihovi hlapci. Mi le obžalujemo žrtve Špendetovega dela. Nekateri nam nasprotni tovariši bi nikdar ne postali to, kar so se sedaj, ko bi ne bili hlapci Špendetovi. Ta mož je čisto ponemčil našo šolo; tedne in tedne se sedaj trudi, da bi otroke naučil nemški očenaš. Naša uboga deca se muči z učenjem nemščine, drugi važni pouk pa vsled tega trpi. Teh žalostnih razmer mora biti enkrat konec: na Ščavnici moramo priti do prve besede mi kmetje, Spendetove komande smo do grla siti.
1 Bralno društvo v Cezanjevcih pri Ljutomeru je imelo v nedeljo, dne 7. t. m. svoj občni zbor. Poročila odbornikov spričujejo, da je društvo na dobrih nogah. Volitev novega odbora je imela sledeči izid: predsednik g. Jan. Ev. Kociper, podpredsednik Vincencij Kosi, tajnik Franc Dunaj ml., blagajnik I. Zavratnik, knjižičar I. Rauter. V prvi od-borovi seji so med drugim odborniki sklenili, da društvo pristopi h ,Krščansko - socialni zvezi'. Dal Bog, da bi društvo v novem letu uspešno delovalo v izobraz-zbo udov v katoliškem dubu.
1 Kapela. Za uboge šolske otroke pri Kapeli darovala je gospa M. Hohn 40 K, g. duh. svet. in župnik Davorin Meško 5 K. Bog plati!
1 Biserjane pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Velik požar je uničil dne 13. t. m. parno žago g. Avgusta Žagerja. Goreti je začelo okoli 2. ure po noči. Prizidani mlin se je posrečilo obraniti. Vendar je ogenj uničil parni motor in stroje ter mnogo moke in žita. Škodo cenijo na 5200 kron. Posestnik je imel poslopja in stroje zavarovane, ne pa moke in zrnja. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Slovenjegraški okraj.
s V Podgorju pri Slovenjgradcu je umrl v nedeljo, dne 14. t. m. g. Ivan R o gina, veleposestnik, župan in načelnik okrajnega zastopa slovenjgraškega. Bil je naročnik „Sloven. Gospod.", daleč znan in priljubljen narodnjak. Nad 26 let je županoval v Podgorju, dasi je še le 52. leto svojega življenja spolnil. Udeležba pri pogreba v torek je bila tolika, ,da bi dve podgorski cerkvi množice ne obsegli, pokopališče bi bilo natlačeno polno, ako bi bili vsi nanje vstopili. Priča, kako priljubljen je bil rajni. Sveti mu večna luč!
s Vuhred-Marenberg. Velečislai ,. obitelj Pa-hernikovo v Vuhredn grdo napada zadnja „Marbur-gerca". Povod napadom je bil, da omenjena rodbina noče več jemati mesa pri mesarju Al. Brndermanu v Marcnbergu, ker ta ni hotel prepustiti Slovencem za veselico prostorov v svoji gostilni. Rodoljubna obitelj pač zasluži za to dejanje vso čast!
Konjiški okraj.
k Zreče. Dne 21. jan. popol. ob 3. uri je v prostorih g. Kračuna občni zbor političnega in gospodarskega in bralnega društva „Straža". Govoril bo ob tej priliki tudi g. dr. Korošec o predmetu : Kmečki stan v slovenski in avstrijski politiki sploh.
k Posojilnica v Oplotnici ima dosedaj 184 zadružnikov in je leta 1905 253 vlagateljev vložilo 80.006 K 41 v, izplačalo se je pa 77.831 K 49 v, tedaj je imela 157.838 K 90 v prometa, kar je za mali okraj veliko.
Celjski okraj.
c Celje. V kaznilnici okrožnega sodišča se je obesil dne 11. jan. Fr. Bi t ene iz Grušovlj. Zaprf je bil zaradi težke telesne poškodbe. Ž njim je bil zaprt v isti celici neki Metul. Ko je ta prišel zvečer od dela domu, je začel v temi iskati svojega tovariša. Menil je, da se mu je skril, kar je že večkrat storil. Ko ga slednjič otipa, bil je že mrzel.
Metul je začel kričati, dokler ga niso oprostili mrtveera tovariša.
c Dobrna pri Celju. Volitev novega župana na Dobrni je bila kaj zanimiva. Ne samo to, da je imelo priti k tej volitvi 6 nemških odbornikov I. razreda, — nemški volilni oklic pravi, da so samo 3 Nemci na Dobrni — ampak tudi ti, kako bodo ti Nemci volili, vzbujalo je zanimanje. Ura bije tri, volitev se ima začeti. Auer je nemirno presedal na svojem stolu semintje, zakaj dva slovenska odbornika še nista bila navzoča. Pa ravno sta vstopila, ko je mislil Auer nekaj reči. Volitev je vodil najstarejši odbornik Orosl. Smrtna tišina je vladala. Slišalo se je praskaDje po papirju, ko je Goli pisal listek Semerlu. Občno pozornost je vzbujalo to, da je Ha-zenpihl sedel na občinski blagajni. Vge je mislilo, da Hazenpihl hoče postati „občinski kasir", katero mesto je poprej zavzemal Blažič, o katerem pravi nemški volilni oklic, „da ni stara baba". Orosl začne brati volilne listke in Jevnišek Franc se sliši v eno-mer. Ko razglasi tajnik, da ima Jevnišek 17 glasov, pozdravili so navzoči slovenski fantje z glasnim „Živijo" in ploskanjem novega župaca. Torej tudi Nemci so volili slovenskega župana. Hoteli so bojda imeti svojega, pa vsak se je sramoval, da bi s 6 glasovi propadel. Tukaj se zopet vidi nemška doslednost! Ko je bila volitev odbora, ni dal noben nemčur glasu Jevnišeku, sedaj ga je pa vseh 6 Nemcev, tudi Blažič in Šemerl, volilo za župana. Dne 20. decembra še Pintar iz Zavrha ni hotel verjeti, da je Jevnišek kmet. Dne 7. januarja so pa menda Nemci hoteli pokazati, da so „kmečka stranka", pa vse se jim smeji, ne verjame jim ilikdo več. Saj tudi pri volitvi odbornikov niso bili nič več „kmečka stranka", hoteli so imeti svoje. Orosl, Hazenpihl in Blažič, ki „ni stara baba", hoteli so priti v starešinstvo. Pa ni šlo in ni šlo! August je dobil samo 4 glasove. Nemška edinost je šla po vodi. Auer ne zaupa Hazenpihlu. Na vrsto ima priti „občinski kasir"- Vse gleda na Blažiča, ki je „pravičen mož", ki „ni stara baba". Slovenski odborniki kličejo: basirja ni treba. Hazenpihl se pridruži njihovemu mnenju. Auer in Goli zahtevata kasirja. Šemerl se menda boji, da bi zopet moral pisati, zato pravi, naj bo po starom. Pa nemške želje ostanejo želje. Blažičevo kasirstvo je fač. Volitev „kasirja" ni bila na dnevnem redu, se toraj ni vršila. Ko je Auer videl, da ne gre nič po nemški volji, je postal naenkrat navdušen za vse. kar bo rekla slovenska večin». Ko so se volili še podžupani ali „rihtarji" za posamezne okolice, kateri imajo skrb za občinske ceste, vzdigal je Auer roko, čeravno ni vsakokrat vedel, za kogar se gre. Goli je hotel nekaj ugovarjati, a župan ga je pošteno zavrnil, in Goli je bil zaaaprej lepo tiho. Videlo se je Gollu tudi, da še je premalo hodil po Dobrni, ker še ne razločuje Alekša od Cesarja. Kratko malo: Nemci so lahko spoznali, da so na Dobrni nič. Nek slovenski hu-domusnež je rekel: „Škoda za kvaterno prase; še sedaj bi lahko skakalo po Šemerlovem vrtu in se veselilo svojega življenja, nemčurji bi bili pa ravno tam, kjer so sedaj namreč v — kotu!"
c Žalec. Umrla jc gospa Amalija Pristov-šek, rojena Cimperšek, soproga učitelja g. Franca Pristovšeka.
c Šmarje pri Jelšah. V noči od 7. na 8. t. mes. se je obesil Jožef Pilko, prostak pijonir-skega bataljona v Ptuju, na domu svoje matere na Bobovem, občine šmarska okolica. V jeseni je prišel k vojakom. Ker ni bil doma vajen ubogati, mu je bila pokorščina pri vojakih pretežavna. O božičnih praznikih je pobegnil od tam in se potikal nekaj časa pri sorodnikih. Iz strahu pred kaznijo si je doma končal življenje.
c Lemberg, okraj Šmarje. Tudi tukaj napredujemo. Na praznik sv. 3 kraljev so nas razveselili učenci tukajšnje šole s prelepo božičnico, ki se je na občno željo morala ponavljati v sredo, dne 10. t. m. popoldne. Presrčno so deklamovali dve mični pesmici „Nove jaslice" in „Zvezda repatica", milo prepevali dvoglasno „V sveti noči" in za prvi poizkus dokaj dovršeno predstavljali igrokaz v treh dejanjih „Od hiše". Žalibog da se pri predstavi nekateri odrasli niso obnašali tako, kakor se spodobi za omikanega človeka. Vsa hvala in čast neumorno delavnemu nadučitelju g. Franu Zidarju!
c Vranski okrajni zastop. Najvažnejša točka dnevnega reda pri plenarni seji dne 11. t. m. je bil proračun za 1. 1906. Z ozirom na nov mostič pri polzelskem kolodvoru, koji se bo moral še tekoče leto napraviti mesto starega lesenega, ki se že trese pod vsakim težkim vozom, so se priklade za 5% povišale, tako, da jih bomo imeli 45%. Most se bo gradil iz betona, bo 20 m dolg ter bo imel
eden obok. Živahno razpravo je vprizoril izmed navzočih nemških grajščakov neki gospod pri točki občinskih proračunov, koji kažejo velike številke. Le ena občina ima po 50 %, nekatere po 60, bra-slovska 85, polzelska in Reka 99%. Zahteval je plemenitaš, da se je volil odbor treh gospodov, koji imajo natanko vse občinske proračune in račune pregledati, da poročajo svoječasno, ali se denar brez potrebe ne trosi. Zgražal se je nad krasnimi palačami šolskimi, pri kojih se vidi mnogo preveč potrate na račun mnogo preveč preobloženih občin. Vrhu tega se komaj palača dovrši, že je premalo šolskih sob, kar je očividno na Vranskem, kjer se išče nova šolska soba. Na Polzeli imajo dolga na lepi palači 14.000 K iu bodo še tekoče leto spet novo šolo zidali, za kojo so 40.000 K posojila najeli.
c Mozirje. V nedeljo, dne 14. t. mes. se je poročil g. dr. Jožef Gori čar, okrožni zdravnik, z gospico Anko Lipoldovo. Čestitamo!
c Trbovlje. Znani vodja tukajšnjih socialdemokratov Ivan Mlakar se je vrnil iz Celja, kjer je nekoliko časa samotaril v priprosti celici. Sedaj išče službe pri ravnateljstvu premogotopov.
c Gornjigrad. Pri drsanju je padla 13 letna Lizika M e h t i k. Ko je prišla domov, začelo se ji je v glavi motiti in zvečer je že bila mrtva. Pri padcu si je pretresla možgane.
Brežiški okraj.
b. Od Sotle. Dolgo se že plete vprašanje, jeli dobi Dobova od južne železnice postajo ali ne. Koliko se je že o tej zadevi črnila porabilo, pri kolikih sejah razpravljalo, koliko se z južno železnico „glihalo", da zahteva sedaj od prvotne visoke svote le 6400 K! Ta svota se je razdelila sorazmerno po visokosti davkov med posamezne občine v dobovski župniji in sosedno kapelsko občino. Človek bi mislil, da bodo občine z vesoljem tiste male svotice privolile, samo da se doseže prepotrebna postaja; a čujte in strmite! Štiri občine so dovolile prispevke, tri pa ne, ali vsaj le neko malenkost. Vse prigovarjanje, razkazovanje zastonj. Okrajni glavar se potrudi sam k sejam teh občin, da jih osebno pregovori, pa vse je le bob v steno. Ker bi bilo prehudo, da bi vse druge občine zaradi treh trpele, bo v kratkem plenarna seja okraj, zastopa v Brežicah, kateremu se bo predložilo, da on preostalo svoto 1800 K v pokritje privoli. Sicer ima on silno veliko stroškov radi novega mostu, ga vendar vai iskreno prosimo, da nam dovoli to svoto, ker se nam ne bo kmalu več tako ugodna prilika ponujala za postajo, ki ni le krajevnega, temveč občnega pomena, če se danes ali jutri ločimo od Ogrske. Postavite se, gg. odborniki, na drugo stališče, kot ga imajo nekateri naši občinarji, vzajemnost in občni blagor naj vas vodi pri glasovanju 1 — Naše bralno društvo pa ima mnogo dela, da si pridobi mnogo članov, prireja poučne shode, razširja časopise, da se bodo tako naše ne baš častne razmere zboljšale.
b Rajhenburg. Tukaj smo čutili dne 12. t. m. zjutraj zopet lahek navpičen potresni sunek.
Slovenske dežele.
„Zora" se imenuje glasilo katohško-narodne&a dijaštva. Ravnokar izšla številka ima bogato in raznovrstno vsebino. List stane za celo leto 3 K, za dijake 2 K. Priporočamo ga rodoljubom in društvom. Naroča se v Katoliški tiskarni v Ljubljani. Prej je prinašala „Zora" tudi spise hrvatskih katoliških dijakov, od novega leta naprej pa so ti dijaki sami začeli izdajati svoj list „Luč."
„Slovenski obrtnik" je začel izhajati v Ljubljani kot glasilo deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug. List pa se ne bo omejeval samo na Kranjsko, ampak bo stanovsko glasilo vseh slovenskih obrtnikov. Cena mu je na leto 6 K, naroča se pri g. Engelbertu Franchetti, Ljubljana. Naj bi list ne manjkal vsaj v naših Čitalnicah po trgih in mestih.
Knjige „Slov. Matice" se bodo še ta mesec začele razpošiljati.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela dne 10. t. m. svojo sejo. Sklenilo se je, da se od sedaj naprej na podlagi § 18 družbinih pravil kliče na vodstvene seje tudi nadučitelj s Huma pri Ormožu Anton Porekar. Učiteljsko društvo za ormoški okraj ga je namreč kot svojega predsednika poverilo v to, da prevzame mesto svetovalca v dru-žbinem vodstvu.
V Gorici nameravajo staviti slovensko gledališče.

Najnovejše novice.
Duhovske vesti. V začasni pokoj jo stopil č. gosp. Tone Postrnžnik, kaplan pri Sv. Križu blizn Ljutomera. Namestuje ga pa č. g. Anton Bol-kovič, emer. c. in kr. vojni duhoven od Kapele.
Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: kaplan Kranj c 2, Neimenovan 20 K, Mohorjani v Slivnici pri Mariborn 42 K, kanonik Matek 10 K, c. kr. nadkontrolor Wutt 2 K, župnija Sv. Antona v Slov. gor. 28 K, kar pa je bilo po pomoti pri predzadnjem objavljenju dobrotnikov izostalo.
Zamarkova z Lormanjem. Volitve župana in svetovalcev so se vršile dne 15. pros. Za župana je bil s popolnim zaupanjem že tretjikrat izvoljen sedajni vrli in narodni župan g. J. Rop. Svetovalcem pa J. Šonveter, M. Šuman in A. Gorjup. Sami zavedni Slovenci!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Kakor nemški listi poročajo, so v Št. Lovrencu aretirali in okrožni sodniji izročili gospo Zofijo P e z z i roj. Heinschko; tukaj v Mariboru pa so jo zopet izpustili. Razlogi neznani.
Fallieres, predsednik Francoske. Za prihodnjih sedem let so si izvolili Francozi dne 17. t. m. za predsednika svoje ljudovlade senatorja Fallieres, ki bo vladal v brezverskem duhu.
Narodno gospodarstvo.
Gnojimo travnike! [Konec.] Vprašanje je sedaj, katerih gnojil naj se poslužujemo, v koliki množini in kedaj gnojenje zopet ponoviti?
Sknšnje so pokazale, da težki, ilovnati zemlji primanjkuje posebno fosforove kisline, bolj rahli, peščeni pa kalija. Temn primerno moramo tudi gnojiti. Za travnike priporočitve vredni in na fosforovi kislini bogati gnojili sta tomaževa žlindra s 16 do 18% fosforove kisline in rudninski superfosfat, ki je ima 15 %• Kalijevo gnojilo za travnike je običajno kajnit, imajoč 12—13% kalija v sebi. V najnovejšem času se pa močno priporoča kalijeva sol s 40 % kalija. Tega gnojila je treba vzeti trikrat manj kot kajnita. — Recimo pa, da gnojimo s tomaževo žlindro in kajnitom. Da bo travnik dobro pognojen, treba je vzeti obeh gnojil skupaj 10 meterskih centov na 1 ha. V težki, ilovnati zemlji vzeli bomo v tem slučaju 6 q tomaževe žlindre in 4 q kajnita, v srednje težki zemlji pa vsakega polovico, v rahli zemlji pa 6 q kajnita in 4 q tomaževe žlindre.
Obe gnojili je raztrositi že na jesen in je najboljše, da se skupaj zmešata tudi z dušičnatim gnojilom. V tem slučaju bi vzeli čilski soliter. To je bela sol, ki se koplje v Južni Ameriki. Čilski soliter ima 15—16 % dušika v podobi soliterne kisline, ki se hitro raztopi in deluje takoj. Iz tega sledi, da je ž njim gnojiti vsako leto. Na 1 ha se ga rabi 50—100 kg. Dosti ceneje nam pride seveda gnojnica, ako jo imamo na razpolago.
Gnojila je po določenem prostoru raztrositi kolikor mogoče enakomerno. Da se tej zahtevi lažje ustreže, jih kaže pomešati z rahlo zemljo. Trosi naj se v mirnem vremenu.
Umetna gnojila se naroče ali naravnost iz tovarne, ali pa se kupijo od trgovcev, ki jih imajo na prodaj. Kjer je mogoče, naročujejo naj se potom kmetijskih družb, kmetijskih društev itd.; ker smo tukaj zagotovljeni, da dobimo pošteno blago. Ako se imajo gnojila naročiti iz kakega daljnega kraja, je vsega priporočevanja vredno, da se jih skupno naroči en vagon, da stroški za vožnjo niso preveliki.
Kmetovalci! Ne zamudite sedaj tega važnega dela na travnikih! Ne vstrašite se stroškov, ki vam jih tako gnojenje povzroči, ker se obilo povrnejo. Pomanjkanje krme je leto za letom večje; z gnojenjem se pa bodo pridelki leto za letom podvojili, celo potrojili. Torej na delo!
Iz osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. Pri seji dne 20. m. m. se je sklenilo sledeče: Knjižica „Trgatev in pošiljatev pečkatega sadja" se bo natisnila v obeh deželnih jezikih v 4000 izvodih. Deželni odbor se naprosi, da odredi na tečajih za sadne strežaje, za sadjarstvo in vinarstvo, kakor tudi na vseh deželnih kmetijskih zavodih pouk, kako se naj uničujejo škodljive poljske miši. Isto naj tudi učijo potovalni učitelji. — Na državni zbor se pošli«» prošnja, da se zniža pri svežem sadju voznica, če se pošlje kot brzo-tovorno blago. Vsled nove carinske pogodbe z Nemčijo je izvoz našega sadja v imenovano deželo jako
otežkočen. Prej je šlo sadje na Nemško prosto. Sedaj se mora plačati za sadje, ki se pošlje v vagonih, 3 marke 20 pfenigov (1 marka je K T20), za sadje v zabojčkih 5 mark carine. To znaša pri enem vagonu 384 oziroma 600 kron. Vozni stroški iz Štajerskega do Berolina znašajo 450 K, s carino vred 850 oziroma 1100 kron. Štajersko sadje more samo tedaj tekmovati na sadnem trgu v Nemčiji, če se zniža vozna cena za sadje. — Drevesne škropilnice se dovolijo: podružnici v Ptuju 4 komadi, podružnici na Vranskem za šolo v Polzeli 1, podružnici v Studenicah 2, podružnici v Ormožu za šolo na Humu 1. Razven tega se še predsedstvo pooblasti, za slučajno preostali znesek naročiti za podružnico v Mariboru 3, za podružnico v Brežicah 2. — Iz plemenskih svinjam iz Halltala, Št. Lamberta, Laškega in Waldega se je oddalo 176 plemenskih mrjascev. Od teh jih je prišlo na Spod. Štajersko 55. Na prošnjo občin Št. Lovrenc, Cirkovci in Lančaves se dovoli ustanovitev podružnice 8 sedežem v Št. Lovrencu na Dravskem polju, če to odobri občni zbor. — Za čebelarsko razstavo v Ljubnem na Gor. Štajarskem se dovoli 300 kron podpore, da se tudi ubožnejšim čebelarjem omogoči obisk. Slovenske podružnice, prosite za podporo! Za razstavo se dovoli nadalje 150 do 200 kron denarnih nagrad, tri majhne zlate, tri velike in tri majhne srebrne društvene kolajne. — Vsled vabila poljedelskega ministrstva na poučni tečaj za perutninarstvo se sklene, da naj predlagajo dva obiskovalca društva za perutninarstvo v Gradcu in Mariboru, dva obiskovalca pa imenuje osrednji odbor. Vrh tega se deželni odbor naprosi, da pošlje potovalnega učitelja g. Jelovšeka in njegovega asistenta g. Zupanca. — Poljedelsko ministrstvo poroča, da je dovolilo hmeljarskemu društvu v Žalcu 250 kron podpore, da se more leta 1906 udeležiti izvozne razstave v Londonu.
Drobtinice.
Glede obolelih vojakov. Skupni vojni minister je izdal naredbo, po katerih bo moralo po-veljništvo vojaških bolnišnic redno naznanjati sorodnikom obolelih vojakov o stanju teh poslednjih. V to svrho so namenjene posebne zalepke. Teh zalepk se bodo v prvi vrsti smele posluževati samo bolniške uprave, potem pa tudi povsem siromašni bolni vojaki, ki leže dalje časa v bolnicah.
Nemška država proti Poljakom. V Gdau-skem je zaplenila policija 2500 poljskih pesmaric. Res, neverjetno strastno in brezobzirno zatirajo Nemci vse, kar je slovanskega. Tako bi se godilo nam Slovencem, če bi prišli pod nemško pihelhavbo.
Zborovanje ciganov. Te dni se vrši v Sofiji, glavnem mestu Bolgarske, zborovanje ciganov. Dosedaj so že dospeli tjakaj odposlanci ciganov iz Harkova, Kuštendila, Plevne, Bele Slatine itd. Zborovanje bo zanimivo, cigani store odločne korake, da se jim izbojuje volilna pravica.
Strašna smrt. V Gradcu je zgorela v noči na 4. t. m. gospa Klotilda pl. Schreiner. Živela je popolnoma sama in ni občevala z nikomur. Okolu 2. ure po polnoči so zapazili ogenj v njeni sobi. Vrata so morali s sekiro zlomiti. Požarniki so vsled dima komaj pogasili ogenj v sobi. Gospa je ležala sredi sobe popolnoma pečena. Celi kosci kože so viseli od nje. Bil je tako grozen pogled, da je celo zdravnike, ki so vajeni takih prizorov, pretresel.
Konji za vojsko. Avstro-Ogrska ima 4 milijone za vojsko uporabnih konj. Nemčija ravno toliko, Italija pa samo 750.000.
V Gradcu so prijeli 1. 1887. v Št. Petru na Medvedovem selu rojenega pekovskega pomočnika Jožefa Mačera, ki je kradel z enim tovarišem po različnih trgovinah.
Prvi Slovan v ameriškem državnem zboru. Letos je prišel v ameriški državni zbor -prvi slovanski poslanec. V Chikagu je namreč izvoljen za „kongre8mana", to je državnega poslanca Čeh A. Mihalek. Mihalek se je pred tremi leti s svojimi starši doselil 8 Češkega v Ameriko. V Chikagu je dovršil juridične nauke in je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za „kongresmana". Mikalek je star 30 let in je prvi Slovan, ki je bil v Ameriki iz-1 voljen za poslanca.
Listnica uredništva. Sv. Lovrenc na Dravskem ^ polju. G. I. Siter: Stroškov ni nob enih; agitirajte za naš % listi Pozdravljeni I - Sv. Anton v Slov. gor.: Preveč osebno! -h Pozdravljeni! - G. Peteline pri Sv. Vidu : Za danes prepozno došlo, če je stvar taka, Vam ugodimo 1 — Vsem drugim dopisnikom : Največ dopisov še dobimo v zadnji uri, ko ne mo-' rimo več sprejeti t list. Prosimo torij potrpljenja!
Tržne cene
v Mariboru od 7. jan. do 13. jan. 1905
Živila	100 kg	odL		dLo	
		K	h	K	h
		16	70	17	50
rž.......		15	—	16	80
		16	60	16	40
		15	60	16	_
		17	40	18	—
		17	60	18	40
		16	70	17	50
		4	60	5	40
		3	60	4	—
	1 kg				
fižola......		—	22	—	80
		—	50	—	62
l«ča......		—	74	_	80
		—	7	—	8
«ir......		—	36	—	88
inrovo maslo . . .		2	—	2	80
		2	20	2	40
		1	66	1	60
zelje, kislo ....		—	20	—	26
repa, kisla ....		—	20	—	24
	1 lit.				
mleko . . .		—	20	—	22
smetana, sladka		—	40	—	56
„ kisla . . .		—	64	—	72
	100 glav	_	_	_	_
j«jc« ......	1 kom.	—		—	10
Društvena naznanila.
Slov. kat. bralno društvo .Mir' pri Veliki Nedelji
ima svoj občni zbor s poučnim govorom, petjem in tombolo v nedeljo, dne 21. jan. v gostilni gospe J. Majeen. Začetek ob 4. uri popol.
Bralno društvo pri Sv. Barbari niže Maribora priredi dne 28. prosinca t. 1. po sv. maši v kaplaniji svoje letno glavno zborovanje z raznimi društvenimi poročili. Tem potem se vsi prav uljudno vabijo, posebno pa udje mladeniške in dekliške zveze. Pohvalno se mora omeniti, posebno mladina, da zelo rada čita društvene knjige, katerih imamo sedaj 600, večina vezanih. Odbor.
Prostovoljna požarna bramba v Okoslavcih župnija Sv. Jurij ob Ščavn, ima svoje letno zborovanje dne 21. jan. t. 1. na starem prostoru. Na sporedu: račun, volitev odbora, slučajnosti.
Bralno društvo .Naprej' pri Sv. Barbari v Halozah
ima v nedeljo, dne 21. jan. 1906 ob 8. uri popol. občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.
„Katol. bralno in gospodarsko društvo t Rogatca" priredi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne veselico v gostilni „Pri Tinču" v Gaberji. Predstavljali se bodeta igri „Sv. Neža" in „Dr. Vseznal". Potem bo prosta zabava s tam-buranjem in petjem; nastopili bodo prvokrat domači tambu-raši. Vstopnina: Sedeži 1 krono, stojišča 20 vin. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala; zato vabi s tem k mnogobrojni udeležbi odbor.
Benediška mladeniška zveza priredi v nedeljo, dne 28. jan. krasno zimsko veselico z igrama „Vaški skopuh" in „Novi zvon na Krtinah". Pozor domačini in sosedi!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Vojaško veteransko društvo za Sv. Tomaž in okolico ima svoj redni občni zbor dne 28. t. m. ob 8. uri popoldne v gostilni gosp. Kosija. Vsi udje in prijatelji društva se vabijo k mnogobrojni udeležbi. Odbor.
„Gospodarsko bralno društvo na Planini" ima svoj letni občni zbor 28. t. m. v hiši g. Antona Rauterja na Planini. Vspored: a) Nagovor predsednika, b) Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja o stanju in delovanju društva, c) Pregled računov, d) Volitev novega predsednika in šestih odbornikov, e) Predlogi. Vabljeni tudi neurje.
Slov. križ. izobraž. drnštvo ,Domovina' v Gradcu ima svoj četrti redni občni zbor v nedeljo, dne 28. t. m. pri „Avstrijskem dvoru" z običajnim sporedom.
Kmet. bralno in gospodarsko društvo v Domovi pri Ptuju ima v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne ob 2. uri poučen shod v šolskem poslopju. Predaval bo potov, učitelj g. M. Jelovšek o živinoreji. Kmete in sploh vse prijatelj« živinoreje vabi k najobilnejši udeležbi odbor.
Čitalnica v Selnici ob Dravi bo imela na svečnico po večernicah občni zbor po navadnem vzporedu.
Velenje. Odbor c. kr. konjerejske družbe za šošta^jsk' okraj priredi v nedeljo, dne 21. t. mes. ob 8. uri popoludn zelo važno zborovanje v gostilni g. Jos. Skaza v Velenje Udeležite se istega v velikem številni Odbor.
Šoštanj. Vrla kmečka mladina iz Št. Ilja priredi nedeljo, dne 28. t. m. v dvorani g. Rajšter-ja v Šoštanju dv gledališki predstavi s petjem in sicer „Trije tički" in „N kliči vraga". Pri obeh igrah svira narodna godba. Začete ob 4. uri popol. Vstopnina za stojišča 10 kr., sedeži 30 ki in sedeži I.—III. vrste 50 kr. Prvikrat bo v veliki dvorani trgu Šoštanju nastopila kmečka mladina, katerih izborn igranje je napotilo naše Slovence, da so jih povabili v Šoštanj Pokažimo vzlasti okoličani z obilnim obiskom, da se zanimam za napredek slovenske mladine. Na svidenje dne 28. t. mej pri Rajšteiju!
Bralno drnštvo za okolico ljutomersko ima v n«
deljo, dne 21. t. m. po večernicah v bralni sobi svoj občn zbor z običajnim vzporedom. K obilni udeležbi vabi ude odboi
, „Šaleška čitalnica" v Šoštanju priredi v predpust 'nem času sledeče zabave: dne 21. prosinca veselico s pelje) in gledališko predstavo, dne 28. prosinca gostuje šentiljsk 'mladina ter vprizori dv« igri: „N« kliči vraga" in „Trij
i

tiiki", dne 17. svečana koncert in prosta zabava, dne 25. svečana veselica z igro, maskarada in ples.
Kmečko bralno društvo v Hajdinu pri Ptuju bo imelo v nedeljo, dne 28. t. mes. po večernicah v Grahaijevi gostilni svoj občni zbor. Na vzporedu je tudi petje, govori in srečolov. Vse ude in prijatelje našega društva tem potom vabi odbor.
Prostovoljna požarna bramba Sv. Lovrenc na Dr. polju naznanja, da bo imela dne 21. prosinca ob 2. uri pop. v občinski pisarni v Šentlovrencu svoje letno občno zboro-
vanje. Zvečer ob 7. uri pa priredi v gostilni g. Janeza Finž-gar veselico.
Eatol. slov. izobraževalno društvo v Pilštanju priredi prihodnjo nedeljo, dne 21. prosinca popol. po večernicah v šolskih prostorih nadaljevanje predavanja „Popotovanje v sveto deželo". Na«i prijatelji, udeležite se tega zanimivega govora prav v obilnem številu. Vas vabi odbor
Za Žičkarjev spomenik so darovali p. n. gg.:
župnik Mateja Stoklas 8 K, kaplan Jožef Vodošek 2 40 K, na Šentjanževo v župnišču v Braslovčah zbrani gostje po de-
kanu g. Jakobu Hriberniku 21 K, Janez Rupnik, nadučitelj v pok. 4 K, dekan Jožef Tombah 4 K, župnik Franc Hlastec 10 K, dež. poslanec Ferdo Roš 6 K, žup. v p. Jos. Valenčak 3 K, župnik Gregor Presečnik 3 K, G Radav iz Slovenj-gradca 5 K, župnik Jur. Šelih 10 E.
Loterijske številke.
Gradec 13. jan.:	81, 22, 8, 25, 20.
Dunaj 13. jan :	81, 65, 47, 10, 45.
Vaaka beseda stane 2 yin.
Najmanj» objava 46 vin.
MALA OZNANILA
• • •
Viaka beseda stane * Tin.
• • •
Vaaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
s;


Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Razprodaja. Vsled izselitve sem primoran prodajati svoje blago pod lastno ceno: lepo sukno za ženske in moške obleke, različne barhente, gradi za matrace, posteljno opravo, obrišalke, moderce, perilo za gospode, kravate, različne žepne robce. Prodam tudi po ceni štelaže, tri prodajalne mize, trgovsko mizo, podstavo za plohe. Anton Strableg, Maribor, Glavni trg št. 20.	814 5—5
V najem želim vzeti hišo za malo trgovino v sposobnem kraju, ali pa tudi kupiti pod lahkimi plačilnimi pogoji. Ponudbe blagovolijo se poslati na upravništvo „Slov. Gospodarja".
826 2-2
Stampllje iz kavčuka, modele za predtiskarije, iz-delujepo ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.
757 45—19
NeožVftien mož želi nastopiti službo za oskrbnika na kakem velikem posestvu. Naslov pri uprav. 4 3-3
Posestvoi malo, lepo se proda ali da v najem. Zraven je nov vodnjak, vrt in 3 rodovitne njive z novo nasajenim drevjem in vinsko trto. Hiša je iO let davka prosta. Hiša ima 3 sobe, kuhinjo in celo gospodarsko poslopje: Več pove Ant. Murko. Slov. Bistrica.
26 2—1
Lspo posestvo je na prodaj tik nove okrajne ceste, 15 min. od farne cerkve, 20 min. od kolodvora, obsega 1 hišo z gospodarskim poslopjem v dobrem stanu, lep sadonosnik, rodovite njive, dobri travniki, novi nasadi, vinograd in poln log ter ena nova hiša, zraven dva orala zemlje, jako ugodna za gostilno, obeh posestev skupaj okoli 15 oralov, lepem slovenjebistriškem okraju, se proda pod ugodnimi pogoji, ali samo eno, ali oboje skupaj P° primerni ceni. Naslov pove upravništvo.
16 2—2
Posestvo se proda, četrt ure od Zgor. Poljska ve. Posestvo obstoji: 1 oral vinograda, 2 lepi njivi in velik sadonosnik. Lepo zidana hiša s 3 sobami, 1 kuhinjo, prešo, 2 kleti in hlev ter lepa kvlarnica.	17 2—2
Posestvo na Janžkem vrhu pri Ptujski Gori, obstoječe iz zidane hiše in hleva, kleti in močne preše, njive, gozda, travniki, sadonosnik in nekaj vinograda z novim trsomj je na prodaj ali spremeniti bližje. Oglasiti: Graben-gasse 3 v Mariboru.	23 3—2
Mlad fant, krojač, želi nastopiti službo mežnarja. Naslov pri uprav-niStvu.	25 3—2
Viničsr se sprejme z dvema delavnima močmi, in kateri razume delo novega trsa, lahko si redi svojo živino. Drve in naštel, in tudi polje zagošti, vpraša naj na upravništvo tega lista.
35 2—1
Krojaiksga pomočnika takoj sprejmem za sejmsko delo in naročila, ki ima vedno dela. Verdnik Jožef, Spod. Novaves.__1—1
Lepo posestvo, ob državni cesti, pol ure vd postaje Ruše, z lepo hišo in gospodarskim poslopjem, mlin, mla-tilnica, rezalnica, okoli 35 oralov zemlja (izvrstni travniki, njive, gozd za izsekanje) se proda iz proste roke. Vpraša se: Selnica ob Dravi št. 8. __2-1_
Gostilna na proda', zraven je prodaja tobaka, poštna nabiralnica, oprava za malo trgovino in malo posestvo, tri četrt ure od Celja, se pod ugodnimi pogoji proda. Natančneje se izve pod N. G. Lopata, pošta Celje. _4-1_
Kovačnloa, dobro idoča, s stanovanjem, nekaj zemljišča in vrta, se po ugodni ceni na več let da v najem, v veliki vasi, kjer si priden, izurjen kovač lahko mnogo zasluži. Oglasi naj se takoj pri Juriju Sugudin, Slovenja vas, pošta Ptuj.	¿—1
Nova hiša se proda ali zamenja s kakim vinogradškim posestvom na deželi. Hiša ima 3 sobe, 3 kuhinje, malo sobico, 4 svinske hleve, studenec, vrt z mladim sadnim drevjem, 936d* klafter njive, Novavas pri Mariboru št. 164 Ferdinand Domnika. 8 3-3
Mlad viničar z ženo se išče. Viljem Badl, Maribor, Glavni trg št. 4.
12 8—»
Possstvo, meri vse skupaj 10 oralov, s travnikom, z gozdom in z goricami se proda. Ceni se na 2200 fl, pri kupovanju se mora založiti 900 fl., to se vse izve pri g Valentinu Bauman na Ščavnici h. št. 10. P. Sv. Ana na Krembergu.	87 8 1
Išče se 12-14 let staro ubožno dekle, v lahko službo, po sobah pospravljati, malco raznašati itd. godilo bi se mu dobro. J,Ponudbe se naj pošiljajo pod J. S. upravn. „SI. Gosp."
36 3-1
V najem želim vzeti hišo za (malo) trgovino v sposobnem kraju, ali pa tudi kupim pod lahkimi plačilnimi pogoji. Dam pa tudi nagrado tistemu, kateri eno tako naznani, da mi mogoče kupiti ali v najem dobiti. Ponudbe blagovolijo se poslati na upravništvo „Slov. Gosp " pod št. 34. 34 2-1
Lepo posestvo se proda, z lepo pritlično zidano hišo, svinjski in živinski hlevi, škedenj in še eno gospodarsko poslopje, lepi veliki travniki, da se labko redi do 15 glav goveje živine in en par konjev, zraven so lepe njive z rodovitno zemljo, vse v ravnini in pri okrajni cesti, blizu Sv. Petra pod Gorami. Proda se vse skupaj, ali pa tudi na kose, po prav ugodni ceni, radi bolehavosti sedanjega lastnika, za ceno 6006 gld. Posestvo se nahaja pri Sv. Petru pod Gorami v Po\ju št. 22. Naslov pri upravništ.
38 3—1
Zahvala.
Ob nenadomestni izgubi, ki nas je zadela s smrtjo ljubljenega | | sina, oziroma brata
Rudolfa Šenekar
šestosolca c. kr. mariborske gimnazije
vse znance in prijatelje iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo gosp. profesorja Košana, ki je prihitel s I sošolci rajnega v tolikem števiiu k pogrebu, vlč. domačo duhovščino za vso duhovno skrb, zlasti še vlč. g. duh. svetovalca in župnika benediškega za ganljivi nagrobni nagovor, benediško mladeniško Marijino družbo, katere član je rajni postal na smrtni postelji, za mnogoštevilno spremstvo, pevski zbor za nagrobni pesmici in vse Benedičane in sosede, ki so spremljali nepozabnega našega Rudolfa | j na zadnji poti. Bog Vam povrni stoterno!
Pri Sv. Benediktu, dne 14. januarja 1906.	83 1—1
Žalujoča Šenekarjeva rodbina.
t
Odbor in ravnateljstvo okrajne hranilnice [ v Slovenjgradcu javlja s tem tužno vest, da je večletni, velezaslužni predsednik gospod
Ivan Rogina
veleposestnik, cičinsti predstojnik ? Podpri itd,
po dolgotrajni, mučni bolezni danes zjutraj ob 4. nri preminul. Bodi mu blag spomin!
SLOVENJGRADEC, dne 14. anuarja 1906. si i i	Pungeršeg, Jazbec.

Jožef Dufek
svečar v Mariboru, Viktrinkghofgasse 30
priporoča veleč, duhovščini k svečnici svojo veliko zalogo voščenih sveč, voščenih svečnjev, sveč za obhajilo in krste.	7 4—1
Oddajam na veleč, župnijske urade na leten račun. Kapljajoči vosek prevzamem za polovično ceno. Kupujem rumeni čebelni vosek. Trgovci, ki prodajajo voščeno blago, naj blagovolijo zahtevati cenik
^pppqqppqqp^^ppppqqqpqc^
Okrajni isitop ilovenjegraškl javlja s tem tužno vest, da je njegov velezaslužni, večletni načelnik gospod
Ivan Rogina
veleposestnik, župan v Podgorju itd.
po dolgotrajni, mučni bolezni, danes zjutraj ob 4. uri preminul. Bodi mu blag spomin 1
Slovenjgrade c, dne 14. jan. 19J6.
82 1 1
Okrajni odbor v Slovenjgradcu:
Avgust Günther, nam. načeln.
Vlnlčar se išče za večjo in dobro viničarijo, nastop 1. februarja ali pa po pogodbi, oglasi se pri Tomažu Miki Sv. Marjeta pri Ptuju. 5 2—2
Kuharioa, tudi za gospodarstvo, želi služhe v župnišče. Naslov pri upravništvu.	21 2—1
Čevljarski učenec se sprejme pri Juriju Šunku v Zgor. Radvanju pri Mariboru.	28 9—2
Malo posestvo, par minut od glavne ceste, 1 hiša s 3 sobami in kuhinjo, gospodarškO poslopje, le pa gorica in sadonosnik proti solnčni strani, skupaj 2 orala, se takoj proda z lahkimi pogoji. Naslov povn uprav-ništvo lista._20 S—2
Novozldana hiša v Ma-iboru, z vodovodom in s prostorom za zidarje še ene hiše, lep vrt in dve stanovanji proti solnčni strani, se za 2800 gld. proda. Za penzijonifte zelo pripravna. Več pove Jožef Nekrep, tesarski mojster v Mariboru, Koroško predmestje.	8 >7 3 8
Mizarskega učenca sprejme takoj Benkič, mizarski mojster, Maribor, Tegetthoffstrasse 44.
841 3—3
Posestvo se proda, ki leži popolnoma tik cerkve in je pripravuo tudi za gostilno, hiša obstoji iz 4 hiš, kuhinje in 2 kleti, 12 oralov posestva so njive, lep sadonosnik, gozd in travnik. Več pove upravništ\ o lista. 843 3—3
Dva krojaška pomočnika sprejme lrrojaški mojster Anton Klančnik, Neu-haus, Lavamiind (Koroško). 29 2-1
Dva kamnoseka, ki sta zmožna različne predmete iz marmorja izdelovati, kakor nagrobne spomenike, se sprejmeta v trajno delo. Zeli se popolna zmnžnost v delu in solidno ob našanje, naslov Jakob Golobič, podobar Ljutomer. Štajarsko.	30 6—1
Prodajo se za orglarsko šolo primerne, snažne in vezane knjige, „Cecilije" (stara izdaja), „Zbirka zakonov" za obč. tajnike, „Cerkveni Glasbenik 1902". Več pove Karol Tatler, organist Sv. Rupert nad Laškem, P. Sv. Jurij ob juž. žel.	4o 2—1
Službe v župnišču išče že izurjena kuharica. Kje pove uprav. 39 1-1
Lepo posestvo z lepo lego se proda po ceni. Spod. Poberž št. 54, Maribor.	41 1 1
Lepo malo posestvo z g stilno v Rimskih toplicah (Romerbad) se odda 1. majnika v najem, ali tudi proda. Pripravno je tudi za malo trgovino. Več se izve pri Alojz Pintar v Siov. Bistrici.	42 3—1
ooooo
Izjava.
Podpisani obžalujem nepremišljene besede, katere sem rabil proti g. Urbasu, dne 12. nov. 1905 v gostilni g. Kroisa v Selnici, ga javno prosim odpuščanja in se mu zahvaljujem, da me zaradi razžaljivih besed ni nadalje tožil. Marčič Alojzij.
OOOOO
Stran 8.
SLOVENSKI GOSPODAR.
18. januarja 1906.
Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje!
^tOMVU.iUfio^
440 62 28	Pozor! Citaj!
Slabemu moč!
Pakraške kapljice in slavonska sel, to sta danes dve naj-priljubljen^jši ljndski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
P&kralke kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nojejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse drage bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — m Naj vsakdo naroči in naslon: Peter JuriSid, lekarnar v Pakracu itv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cera je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničio (1 ducat) I 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) S X «0 v, 86 stekleničio (3 ducati) 12 K 43 v, 48 stekleničio (4 ducati) 16 K, 60 stekleničio (5 ducatov) 18 K.
Marj od 12 stekleničk se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v ^rlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odst&njuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, ds se naročaje ns- i ravnost od mene pod naslovom:
PJurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. |

ooooooooooo
Oklic,
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C. kr. okrajno sodišče Vransko naznanja, da je umrla dne 6. novembra 1905 Agata Hribernik roj. Rak, zasebnica v Braslovčah, ne zapustivsi nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod c. kr. notar Mihael Jezovsek na Vranskem, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zupuščino država kot brezdedično.
C. kr. okrajno sodišče Vransko, odd. L,
Zdravje je največje bogastvo!
Sv. Marka
Te glasovite in ne-1 nadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in | roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spaso-nosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček,' odpravijo naduho, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, j čistijo kri in čreva. Preieno velike in male gliste ter vse od glist ' izhajajoče bolezni. Delujejo izborao proti hripavosti in prehlajenju. Lcčvjo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v že-1 lodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te ' kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na matersici in madronu i ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva i se samo: Mestne lekarna, Zagreb, zato ?e naj naroča-' jejo točno pod naslovom:	483 20— 2
Mestna lekarna, Zagreb
Markov tri št. 68, poleg čeme sv, Marta
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Ma^j kot ena dva-1 najstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
I
1	dnoat (12 steklenic) 4 K,
2	dnoata (24 steklenic) 8 H..
3	ducate (36 steklenlo) 11 H.
4	ducate (48 steklenlo) 14 60 K.
5	dnoatov (60 steklen.) 17 — M.
dne 31. decembra 1905.
19 3-2
OOOOOOOOOOO
Javna zahvala.
Moj umrli mož, Franc Murko, je bil samo kratek čas zavarovan pri žlvljenskl ln rentni zavaroval-nlol „Allanz" na Dunajn za
1000 K, katere mu je zavarovalnica kulantno izplačala.
Čutim se torej dolžna, slav. živ-ljenski in rentni zavarovalnici na Dunaju (generalna agentura v Gradcu, Jakominiplatz 15) in njenemu blagaj-ničarju g. Janezu Bedrač v Ptuju, Florijanske ulice št. 2, izreči svojo najprisrčnejšo zahvalo, posebno, ker je moj mož vplačal v celem samo 70-68 kron.
Ptuj, dne 28. dec. 1905.
Terezija Murko,
hišna posestuica Kabelska vas št. 21 pri Ptuju.
Podpisano občin, predstojništvo potrjuje, da je bila svota resnično izplačana.
Fr. Babošek,
občin, predstoj.
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Maribora
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče ta tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, ' učitelj; Janko Kisur, kr. nad logar; Sfjepan Borčič, župnik; Ilija | Mamič, opankar; Zofija Vukelič, čivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1. 1360. *3M
Mestna lekarna, Zagreb/
Markoy trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka, g Zdravje je največje bogastvo !
Svoji k svojimi
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo
~ ,CR0ATIA<
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba.	.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vsej premičninn, živino in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni zastop „Croatle" v Mari-j born, Eorolka cesta št. 50	713 51—16 '
Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Kcroške.l
mm mmmm i				1«	
	i	Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Meijatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 ICM sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava- XX X)t rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. znvarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju XX XX za življenje in nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter po- XX XX 8tre^e Da željo na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema XX XX zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, XX XX kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. XX XX . -------- Postav m» vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. XX Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. u 24-1 BsUT Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim!		* m	1
i	H I		mmm mm		
Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo."	Odgovorni urednik: Ferdo Leikovar.	Tisk tiskarne sv. Cirila.