Številčnost in razširjenost izbranih gnezdilk struge reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi (SV Slovenija) v letih 2006 in 2009 ter vzroki za zmanjšanje njihovih populacij Abundance and distribution of selected breeding river-bed birds on the Drava River between Maribor and Sredi{~e ob Dravi (NE Slovenia) in 2006 and 2009, and causes of the reduction of their populations Luka Božič1 & Damijan Denac2 1 DOPPS — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova 18, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@dopps.si 2 Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail:damijan.denac@nib.si Between mid-April and mid-June of 2006 and 2009, breeding Little Ringed Plovers Charadrius dubius, Common Sandpipers Actitis hypoleucos and Kingfishers Alcedo atthis were surveyed along the bed of the Drava River between Maribor and Središče ob Dravi. The entire bed (56.1 km) was surveyed in this area in 2006, and the part between Maribor and the state border at Zavrč (38.8 km) in 2009. Birds were mostly counted from a moving boat and during stops on the river's gravel bars. The area was divided into five sections, and birds counted twice in each. Special criteria for breeding pair definition were applied during interpretation of the results. In 2006, the size of the Little Ringed Plover's breeding population was estimated at 75-87 pairs, the Common Sandpiper's at 56-65 pairs, and the Kingfisher's at 17-24 pairs. The part of the Drava River surveyed in 2009 was used as a breeding ground by 16-22 Little Ringed Plover pairs, 22-24 Common Sandpiper pairs, and 14 Kingfisher pairs. In 2006, the linear density in the entire study area was 1.3-1.6 Little Ringed Plover pairs/km, 1.0-1.2 Common Sandpiper pairs/km and 0.3-0.4 Kingfisher pairs/km of the river stream, while in 2009 their densities were somewhat lower. The differences in densities between survey sections were similar in both years. In both 2006 and 2009, 1-2 Little Ringed Plover pairs bred on most of the occupied gravel bars. In 2006, this species bred on 33 of a total of 92 gravel bars (35.9%) in the part of the river between Maribor and Zavrč, and in 2009, on 15 bars (16.3%). In the upper part of the Drava River, the Common Sandpiper was a relatively sparse breeding bird during the two surveys, but much more numerous in the middle and lower parts of the river. With an average of one pair per 2-3 km of the river stream, the Kingfisher was fairly evenly distributed along the entire bed of the Drava River during both surveys. In 2009, the number of Little Ringed Plover breeding pairs in the part of the river between Maribor and Zavrč was by 62% lower than in 2006. Consideration of all possible causes for these results leads the authors to conclude that the major cause of the birds' reduced abundance over this period lies in the increased overgrowing of gravel bars with woody plants and herbs and thus reduced surface area of bare shingle that is, apart from the height of gravel bars, the most significant factor for the settling of this species. The increased overgrowing of gravel bars in 2009 can be explained by the difference in the number of days with large discharges (> 400 m3/s) in the years prior to the two surveys, given that during the three years before the 2009 survey there were considerably fewer (3/1) than in the same period before the 2006 survey (6/6). The condition in 2009 was thus the direct result of the absence of floods that maintain the surfaces of bare shingle on gravel bars and reduce their overspreading with herbage. In the study area, the linear densities of Little Ringed Plover and Common Sandpiper are among the highest in Central Europe, while those of the Kingfisher are approximately the same as on other rivers in this geographical region. The large Little Ringed Plover population that breeds here in its natural habitat is of special significance for conservation. In fact, the Drava River is of a great national significance for all three species, it being the breeding ground of more than 10% or 15% of the national population of Little Ringed Plover and Common Sandpiper, and 8% of the Kingfisher's national population. Key words: Little Ringed Plover, Charadrius dubius, Common Sandpiper, Actitis hypoleucos, Kingfisher, Alcedo atthis, abundance, distribution, population reduction, Drava River, NE Slovenia Ključne besede: mali deževnik, Charadrius dubius, mali martinec, Actitis hypoleucos, vodomec, Alcedo atthis, številčnost, razširjenost, zmanjšanje populacij, reka Drava, SV Slovenija 1. Uvod Mali deževnik Charadrius dubius, mali martinec Actitis hypoleucos in vodomec Alcedo atthis so v Evropi značilni gnezdilci kontinentalnih mokrišč, zlasti rečnih habitatov (van Vessem et al. 1997). Mali deževnik in vodomec v Srednji Evropi naseljujeta le niže ležeče dele rek, do nadmorske višine 600 oziroma 700 m (Glutz von Blotzheim et al. 1975 & 1977, Glutz von Blotzheim & Bauer 1980). Za neregulirane nižinske prodonosne reke so značilni obsežni aluvialni nanosi, poplave, visoka podtalnica in poplavne ravnice (Billi et al. 1992). Te naravne značilnosti rek so vse redkejše zaradi vplivov človeka (Tockner et al. 2003). V Evropi so bile praktično vse večje reke močno degradirane. Naravni in polnaravni predeli rek danes obsegajo manj kot 10% celotne dolžine rek in so večinoma ohranjeni v njihovih zgornjih delih (Martinet & Dubost 1992). Posledično je mali deževnik kot ogrožena vrsta uvrščen na nacionalne rdeče sezname sedmih izmed 11 držav srednjega dela Evrope, mali martinec osmih in vodomec devetih držav iz tega dela Evrope (Bauer et al. 2005). V Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev Slovenije so vse tri vrste uvrščene v kategorijo močno ogroženih vrst (E2) (Uradni list Republike Slovenije 2002). Zaradi pomanjkanja naravnih gnezditvenih habitatov v Zahodni in Srednji Evropi mali deževnik izbira tudi različne antropogeno nastale habitate (Geister 1997, Bauer et al. 2005), ki pa so zaradi kratke življenjske dobe, hitre sukcesije in velikega plenjenja večinoma suboptimalni (npr. Stani & Sackl 1997, Cepakova et al. 2007). V nasprotju z malim deževnikom mali martinec le redko gnezdi v antropogeno nastalih habitatih (Glutz von Blotzheim et al. 1977, Cramp 1983, TheiS et al. 1992). Populacije malega martinca so povsod v Zahodni in Srednji Evropi majhne, marsikje pa tudi v upadanju in močno ogrožene (Dvorak et al. 1993, BirdLife International 2004, Maumary et al. 2007). Vodomec izmed vseh treh vrst gnezdi v najširšem spektru habitatov celinskih voda, tako naravnih kot antropogenih (Bauer et al. 2005). V Sloveniji gnezdi na rekah, rečnih rokavih, potokih, gramoznicah (Geister 1995, Bracko 1997 & 2000) in celo akumulacijskih jezerih (lastni podatki). Na panonskem delu reke Drave so se po postavitvi hidroelektrarn pretoki v strugi močno zmanjšali, transport proda pa se je zmanjšal za približno 400-krat (Sovinc 1995). Kljub velikim morfološkim sprememb am struge se tukaj še vedno, čeprav v veliko manjšem obsegu kot prej, pojavljajo značilne strukture nižinskih rek, kot so prodišča, otočki, rečni rokavi in erodirani bregovi. Te omogočajo gnezdenje nacionalno pomembnim populacijam gnezdilk rečne struge. Po podatkih iz začetka 20. stoletja je reka Drava najpomembnejše gnezditveno območje za malega deževnika in malega martinca v Sloveniji ter eno izmed najpomembnejših za vodomca (Polak 2000, Božic 2003). V zgodnjih 90-ih letih je Stumberger (1993) gnezdečo populacijo malega deževnika na holocenski ravnici panonskega dela Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi ocenil na 80 parov, kar naj bi bilo 30% regionalne populacije na Dravskem in Ptujskem polju. Gnezdeča populacija malega martinca na panonskem delu Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi je leta 1998 štela 76 parov, populacija vodomca pa je bila ocenjena na 20-30 parov (Stumberger 2000). Slika 1: Raziskovano območje reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi, z razdelitvijo na popisne odseke. Struga reke Drave, ki je bila vključena v popis, je prikazana s črno barvo. Figure 1: Study area of the Drava River between Maribor and Središče ob Dravi, divided into separate survey sections. The bed of the river, which was included in the survey, is shown in black. Glavni cilj raziskave leta 2006 je bil oceniti aktualno velikost in razširjenost gnezdečih populacij malega deževnika, malega martinca in vodomca v naravnih habitatih na panonskem delu reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi ter podatke ovrednotiti v nacionalnem in mednarodnem merilu. Leta 2009 smo na delu reke raziskavo ponovili z namenom, da opravimo monitoring omenjenih vrst na tem območju in skušali pojasniti vzroke za različno število gnezdečih parov med obema popisoma. 2. Metode 2.1. Opis raziskovanega obmo~ja Reka Drava meri na slovenskem ozemlju v dolžino 144 km in je druga najdaljša reka pri nas (Požar 2005). Pri Mariboru se iz alpskega sveta prelije v Dravsko ravan, ravninski del slovenskega panonskega Podravja. Reka Drava ima dežno-snežni vodni režim z vodnimi viški v juniju in novembru, medtem ko najmanjše pretoke doseže v februarju. Srednji letni pretok znaša 271 m3/s (Perko & Orožen Adamič 1999, Smon 2000). Naravni hidrološki režim reke Drave na raziskovanem območju je danes bistveno spremenjen zaradi derivacijskih hidroelektrarn HE Zlatoličje, HE Formin in HE Varaždin. Zaradi tega pri pretoku Drave, ki je manjši ali enak instaliranemu pretoku posamezne HE, teče po strugi Drave le t.i. ekološko sprejemljivi pretok, ki znaša pri HE Zlatoličje 10 m3/s pozimi in 20 m3/s poleti, pri HE Formin in HE Varaždin pa 5 m3/s pozimi in 10 m3/s poleti (ZRSVN 2006). Popis smo leta 2006 opravili na celotni matični strugi reke Drave med Mariborom (od jezu v Melju) in Središčem ob Dravi (do državne meje). V popis smo vključili tudi vse obmejne dele in del reke med Zavrčem in Ormožem, ki je na ozemlju Republike Hrvaške (slika 1). Leta 2009 smo popisali del reke Drave med Mariborom in državno mejo pri Zavrču. Popisovali nismo na kanalih in akumulacijah. Skupna dolžina pregledanega dela reke Drave je bila leta 2006 56,1 km, leta 2009 pa 38,8 km. 2.2. Izvedba popisa Ciljne vrste popisa so bile mali deževnik, mali martinec in vodomec. Popis smo opravili med spustom s čolnom po strugi Drave oziroma med hojo vzdolž reke. Območje smo razdelili na pet odsekov — dva na zgornji Dravi (Maribor-Starše, Starše-Ptuj), dva na srednji (Markovci-Zavrč, Zavrč-Ormož) in enega na spodnji Dravi (Ormoško jezero-Središče ob Dravi) Tabela 1: Popisni odseki, njihova dolžina in datumi opravljenih štetij med popisoma leta 2006 in 2009 Table 1: Survey sections, their lengths and dates of counts carried out during the 2006 and 2009 surveys 2006 Odsek / Section Dolžina/ Length (km) 2009 1. štetje/ 1st count 2. štetje/ 2nd count 1. štetje/ 1st count 2. štetje/ 2nd count 13.4. 12.5. 22.4. 3.6. 14.4. 14.5. 27.4. 4.6. 17.4. 18.5. 9.5. 5.6. 23.4. 7.6. - - 20.4. 28.5. / 13.6. - - Maribor—Starše Starše—Ptuj Markovci-Zavrč Zavrč-Ormož (HR) Ormoško jezero—Središče ob Dravi 15.7 9.2 13.9 8.7 8.6 Melje 2006 400 < 350 E. 300 » 250 •C O 200 ¿5 150 \ 100 2 Q. 50 S sjj' ^V <£>• v <6- ^ rjo- ^v- V .£>• Jp- ,§>• 2009 400, 350300250200150100500- H v <0- <>• V <0- ^V ^V «J- Borl 2006 2009 400-, 350- > 300- E, 0 250- s? ib •c 200- o « 150- S \ 100- i 50- q. 0. 400 350 300 250 200 150 100 50 0 N ® r(V rf>- V <0- ^ r|>- ^ Datum / Date Slika 2: Povprečni dnevni pretok (Qvp) na jezu za HE Zlatoličje v Melju in vodomerni postaji Borl v obdobju 1.4.-30.6. leta 2006 in 2009 Figure 2: Mean daily discharge (Qvp) at the dam of Zlatoličje hydroelectric plant at Melje and Borl gauging station between 1 Apr and 30 Jun 2006 and 2009 Tabela 2: Število dni s pretoki, pri katerih se začne prodonosnost reke (> 400 m3/s) v strugi Drave med Mariborom in Ptujem (prvo število) ter Markovci in Ormožem (drugo število) po posameznih mesecih v obdobju 2000-2009. Osenčena polja ponazarjajo okviren čas popisovanja gnezdilk struge. Table 2: Number of days with discharges at which bedload transport of the river begins (> 400 m3/s) in the Drava bed between Maribor and Ptuj (first number) and Markovci and Ormož (second number) per month during the 2000-2009 period, with shaded sections denoting the months in which the river-bed's breeding birds were surveyed Leto / Year Mesec / Month M A M J J A O N D Skupaj/ Total 2000 2 / 2 7 / 12 9 / 14 2001 1 / 0 1 / 0 2002 0 / 1 2 / 3 2 / 4 2003 1 / 1 1 / 1 2004 1 / 2 0 / 1 1 / 2 2005 4 / 3 4 / 3 2006 0 / 0 2007 2 / 0 2 / 0 2008 1 / 1 1 / 1 2009 1 / 1 2 / 1 3 / 2 Skupaj / Total 1 / 0 0 / 0 0 / 0 0 / 0 0 / 0 1 / 2 0 / 0 0 / 1 1 / 1 7 / 6 12 / 17 2 / 1 24 / 28 J F S (slika 1, tabela 1). Iz čolna smo v obeh letih popisovali na delu Drave med Mariborom in Zavrčem. Leta 2006 smo hrvaški del Drave med Zavrčem in Ormožem popisali peš, mejne predele med Ormoškim jezerom in Središčem ob Dravi pa s kombinacijo obeh metod. V popisu smo sistematično pregledali celotno rečno strugo, bregove in večje rečne rokave ter vsa prodišča in otočke. Vsa prodišča (obrežna in na otokih) smo pri tem prehodili peš. Pri vodomcu smo posebno pozornost namenili evidentiranju njegovih potencialnih gnezdišč in odkrivanju gnezditvenih rovov, medtem ko gnezd drugih dveh vrst nismo iskali. Popis smo opravili v obdobju med sredino aprila in sredino junija. Med vsakim popisom smo opravili dve štetji, v razmiku približno enega meseca (tabela 1). Za popis smo pripravili poseben obrazec, v katerega smo vpisali vsako zabeleženo popisno enoto — osebek, par ali skupino osebkov ciljne vrste. Vpisali smo tudi status (preletnik ali gnezdilka), vedenje in druge zanimivosti. Položaj vsake popisne enote smo vrisali na digitalni ortofoto posnetek, tiskan v merilu 1 : 5000. 2.3. Interpretacija rezultatov Pri interpretaciji rezultatov obeh štetij in oceni velikosti populacij ciljnih vrst ptic smo uporabili kriterije, ki temeljijo na znanih dejstvih iz njihove gnezditvene biologije oziroma izkušnjah iz drugih popisov (Cramp 1983 & 1985, Holland & Yalden 1991, Yalden & Holland 1993, Andretzke et al. 2005). Kriteriji za opredelitev zasedenega teritorija oziroma gnezdečega para pri posamezni vrsti so navedeni v dodatku. Gnezditveno gostoto vrst podajamo kot število teritorijev (gnezdečih parov) na km rečne struge oziroma t.i. linearno gostoto (Dougall et al. 2004). 2.4. Hidrolo{ke razmere 2.4.1. Hidrolo{ke razmere v ~asu popisa Da bi preverili, ali hidrološke razmere vplivajo na pojavljanje oziroma številčnost ciljnih vrst popisa, smo za obdobje njihovega gnezdenja za leti 2006 in 2009 zbrali najpomembnejše hidrološke podatke, ki jih merijo na jezu za HE Zlatoličje v Melju (struga Drave med Mariborom in Ptujem; V. Krajcer osebno) in vodomerni postaji Borl (struga Drave med Markovci in Ormožem; ARSO 2010, M. Kobold osebno). Leta 2006 sta izrazito nadpovprečen pretok in gladina trajala 2—3 dni konec aprila in v začetku maja, 10-12 dni v zadnji tretjini maja in v začetku junija ter 1-2 dneva v sredini oziroma drugi polovici junija. Povprečni dnevni pretok je tako v Melju kot na vodomerni postaji Borl petkrat presegel vrednost 100 m3/s (vse v drugi polovici maja) (slika 2). Leta2009 je bilo število dni z izrazito nadpovprečnim pretokom in gladino precej večje: 4-7 v različnih dekadah aprila, 18-19 v maju (večina v drugi polovici meseca) in 12 v juniju, od tega 11 dni zapored v zadnji tretjini meseca. Povprečni dnevni pretok je tako v Tabela 3: Število preštetih osebkov, ocena velikosti populacije in linearna gostota malega deževnika Charadrius dubius na popisnih odsekih reke Drave leta 2006 in 2009 Table 3: Number of counted Little Ringed Plover Charadrius dubius individuals, estimate of its population size and linear density in survey sections on the Drava River in 2006 and 2009 Leto/ Year Odsek / Section Št. osebkov/ No. of individuals Velikost populacije (gnezdeči pari)/ Population size (breeding pairs) Gostota (št. parov/km rečnega toka)/ Density (No. pairs/ km river) 1st count 2nd count min max min max 2006 Maribor-Starše 11 18 15 17 1,0 1,1 Starše-Ptuj 9 12 11 13 1,2 1,4 Markovci-Zavrč 14 26 22 26 1,6 1,9 Zavrč-Ormož (HR) 22 9 18 22 2,1 2,5 Ormoško jezero-Središče ob Dravi 6 9 9 9 1,0 1,0 Skupaj / Total 62 74 75 87 1,3 1,6 2009 Maribor - Starše 6 4 3 5 0,2 0,3 Starše-Ptuj 9 8 5 6 0,5 0,7 Markovci-Zavrč 15 13 8 11 0,6 0,8 Skupaj / Total 30 25 16 22 0,4 0,6 Melju 22-krat presegel vrednost 100 m3/s (v vseh treh mesecih), na merilni postaji Borl pa je bila ta vrednost presežena 19-krat (v maju in juniju) (slika 2). 2.4.2. Hidrolo{ke razmere v 10-letnem obdobju Vpliv hidroloških razmer v daljšem časovnem obdobju na številčnost ciljnih vrst popisa smo skušali ovrednotiti na podlagi podatkov o velikih pretokih v obdobju 2000-2009. Kot velike obravnavamo pretoke, pri katerih se začne prodonosnost reke (> 400 m3/s) (Klanecek et al. 2005). Uporabili smo podatke, ki jih merijo na jezu za HE Zlatoličje v Melju (struga Drave med Mariborom in Ptujem; V. Krajcer osebno) in vodomerni postaji Borl (struga Drave med Markovci in Ormožem; ARSO 2010, M. Kobold osebno). V obdobju 2000-2009 je bilo v strugi med Mariborom in Ptujem skupaj 24 dni z velikimi pretoki, v strugi med Markovci in Ormožem pa 28 dni. Na obeh delih Drave je bilo največ dni s pretoki, večjimi od 400 m3/s, v mesecih novembru (12 oziroma 17 dni) in oktobru (7 oziroma 6 dni) (tabela 2). V teh dveh mesecih je bilo skupaj 79% oziroma 85% vseh dni z velikimi pretoki. V triletnem obdobju pred popisom leta 2006 (2003-2005) je bilo na obeh delih raziskovanega območja šest dni z velikimi pretoki, v triletnem obdobju pred popisom leta 2009 (2006-2008) je v strugi med Mariborom in Ptujem velik pretok trajal tri dni, v strugi med Markovci in Ormožem pa samo en dan. Največ dni z velikimi pretoki je bilo v triletnem obdobju 2000-2002 (12 oziroma 18), predvsem zaradi hidroloških razmer leta 2000 (tabela 2). 3. Rezultati 3.1. [tevil~nost in gnezditvena gostota Na celotnem raziskovanem območju smo leta 2006 med prvim štetjem skupaj popisali 62 osebkov malih deževnikov, 74 malih martincev in 17 vodomcev, med drugim štetjem pa 74 malih deževnikov, 54 malih martincev in 18 vodomcev. Na podlagi interpretacijskih kriterijev ocenjujemo velikost gnezdeče populacije malega deževnika na območju struge reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi leta 2006 na 75-87 parov, malega martinca na 56-65 parov in vodomca na 17-24 parov (tabele 3, 4 & 5). Leta 2009 smo na območju med Mariborom in Zavrčem med prvim štetjem skupaj popisali 30 malih deževnikov, 68 malih martincev in 15 vodomcev, med drugim štetjem pa 25 malih deževnikov, 19 malih martincev in 19 vodomcev. Na podlagi interpretacijskih kriterijev ocenjujemo velikost gnezdeče populacije malega deževnika na območju struge reke Drave med Mariborom in Zavrčem leta 2009 na 16-22 parov, Tabela 4: Število preštetih osebkov, ocena velikosti populacije in linearna gostota malega martinca Actitis hypoleucos na popisnih odsekih reke Drave leta 2006 in 2009 Table 4: Number of counted Common Sandpiper Actitis hypoleucos individuals, estimate of its population size and linear density in survey sections on the Drava River in 2006 and 2009 Leto/ Year Št. osebkov/ No. of individuals Odsek / Section Velikost populacije (gnezdeči pari)/ Population size (breeding pairs) Gostota (št. parov/km rečnega toka)/ Density (No. pairs/ km river) 1. štetje/ 2. štetje/ min max min max 1st count 2nd count 2006 Maribor—Starše 11 6 5 5 0,3 0,3 Starše—Ptuj 5 10 3 4 0,3 0,4 Markovci—Zavrč 21 17 17 20 1,2 1,4 Zavrč—Ormož (HR) 22 9 15 18 1,7 2,1 Ormoško jezero—Središče ob Dravi 15 12 16 18 1,9 2,1 Skupaj / Total 74 54 56 65 1,0 1,2 2009 Maribor - Starše 20 2 4 4 0,3 0,3 Starše—Ptuj 13 6 4 4 0,4 0,4 Markovci—Zavrč 35 11 14 16 1,0 1,2 Skupaj / Total 68 19 22 24 0,6 0,6 Tabela 5: Število preštetih osebkov, ocena velikosti populacije in linearna gostota vodomca Alcedo atthis na popisnih odsekih reke Drave leta 2006 in 2009 Table 5: Number of counted Kingfisher Alcedo atthis individuals, estimate of its population size and linear density in survey sections on the Drava River in 2006 and 2009 Leto/ Year Št. osebkov/ No. of individuals Odsek / Section Velikost populacije (gnezdeči pari)/ Population size (breeding pairs) Gostota (št. parov/km rečnega toka)/ Density (No. pairs/ km river) 1. štetje/ 2. štetje/ min max min max 1st count 2nd count 2006 Maribor—Starše 5 6 4 7 0,3 0,4 Starše—Ptuj 2 5 4 5 0,4 0,5 Markovci—Zavrč 5 2 4 5 0,3 0,4 Zavrč-Ormož (HR) 4 0 2 3 0,2 0,3 Ormoško jezero—Središče ob Dravi 1 5 3 4 0,3 0,5 Skupaj / Total 17 18 17 24 0,3 0,4 2009 Maribor - Starše 5 5 4 4 0,3 0,3 Starše—Ptuj 5 7 5 5 0,5 0,5 Markovci—Zavrč 5 7 5 5 0,4 0,4 Skupaj / Total 15 19 14 14 0,4 0,4 Slika 3: Razširjenost gnezdečih parov malega deževnika Charadrius dubius na popisanem območju reke Drave leta 2006 in 2009 Figure 3: Distribution of Little Ringed Plover Charadrius dubius breeding pairs in the survey area of the Drava River in 2006 and 2009 malega martinca na 22—24 parov in vodomca na 14 parov (tabele 3, 4 & 5). Gnezditvena gostota malega deževnika na celotnem raziskovanem območju leta 2006 je bila 1,3—1,6 para/ km, malega martinca 1,0—1,2 para/km in vodomca 0,3—0,4 para/km rečnega toka. Gnezditvena gostota malega deževnika na območju med Mariborom in Zavrčem leta 2009 je bila 0,4-0,6 para/km, malega martinca 0,6 para/km in vodomca 0,4 para/km rečnega toka (tabele 3, 4 & 5). Razlike v gnezditvenih gostotah med posameznimi popisnimi odseki so bile v obeh popisih podobne. Gnezditvena gostota malega deževnika je bila največja na srednjem delu Drave med Ptujskim in Ormoškim jezerom (del Markovci-Ormož oziroma Markovci-Zavrč), gnezditvena gostota malega martinca je dolvodno naraščala, medtem ko je bila gnezditvena gostota vodomca na zgornjem in spodnjem delu Drave skoraj enaka in večja od gostote na srednjem delu reke (tabele 3, 4 & 5). 3.2. Razširjenost Mali deževnik je bil leta 2006 razširjen na prodiščih vzdolž celotne struge Drave. Na večini prodišč sta gnezdila 1-2 para, medtem ko smo večje število gnezdečih parov zabeležili na nekaj največjih in za gnezdenje vrste najbolj primernih prodiščih (slika 3). Leta 2009 je gnezdilo občutno manj parov kot leta 2006; pri razširjenosti vzbuja pozornost predvsem skoraj popolna odsotnost vrste z daljših odsekov zgornjega dela Drave. Z izjemo enega prodišča s tremi pari sta na vseh prodiščih v tem letu gnezdila 1-2 para (slika 3). Leta 2006 je mali deževnik gnezdil na 33 od skupno 92 prodišč (35,9%) na delu reke Drave med Mariborom in Zavrčem, leta 2009 pa na 15 (16,3%) (slika 4). Mali martinec je bil v zgornjem delu Drave v obeh popisih razmeroma maloštevilna gnezdilka. Veliko bolj številen je bil na srednjem in spodnjem delu Drave, zlasti od stika reke s haloškim robom navzdol. Tukaj so bili gnezdeči pari, z izjemo krajših odsekov, razširjeni bolj ali manj enakomerno (slika 5). Vodomec je bil v obeh popisih dokaj enakomerno razširjen vzdolž celotne struge Drave. V povprečju je gnezdil en par na 2-3 km rečnega toka, najbližja sosednja zasedena gnezditvena rova pa sta bila 500 m vsaksebi. Vzorec razširjenosti na odsekih, pregledanih med obema popisoma, je bil v letih 2006 in 2009 podoben (slika 6). 0 1 2 3 >3 Št. parov / No. of pairs ■ 2006 D2009 Slika 4: Število prodišč in pojavljanje gnezdečih parov malega deževnika Charadrius dubius na delu reke Drave med Mariborom in Zavrčem leta 2006 in 2009 (N = 92 prodišč) Figure 4: Number of gravel bars and occurrence of Little Ringed Plover Charadrius dubius breeding pairs on part of the Drava River between Maribor and Zavrč in 2006 and 2009 (N = 92 gravel bars) 4. Diskusija 4.1. Metode Popis izbranih gnezdilk rečne struge smo opravili z uporabo dveh različnih metod — med hojo vzdolž reke in iz čolna. Menimo, da so rezultati, pridobljeni z obema metodama, podobni, vendar je slednja primernejša zaradi večje preglednosti območja struge z vodne strani, možnosti dostopa na otoška prodišča in večje časovne učinkovitosti. Metoda štetja med hojo vzdolž rek se najpogosteje uporablja pri popisih vodnih ptic na rekah oziroma rečnih koridorjih (npr. Buckton & Ormerod 1997, Mason et al. 2006). V primerjavi različnih metod na Škotskem so ugotovili, da je štetje iz čolna najučinkovitejša metoda za popis nekaterih vrst na večjih rekah (Cosgrove et al. 2004). Nemška navodila za popis gnezdilk uporabo čolna svetujejo pri vodomcu (Andretzke et al. 2005). Ker je raziskovano območje veliko, smo v eni gnezdilni sezoni opravili dve štetji. Ocenjujemo, da je to bilo dovolj za registracijo velike večine gnezdečih parov ciljnih vrst, čeprav Andretzke et al. (2005) predlagajo 3—4 terenske obhode v popisni sezoni. D'Amico (2002) je v posebni raziskavi dokazal veliko učinkovitost linearnih popisov pri malem martincu, saj je bila pri dveh obiskih verjetnost registracije nad 95-odstotna. Slika 5: Raz{irjenost gnezde~ih parov malega martinca Actitis hypoleucos na popisanem obmo~ju reke Drave leta 2006 in 2009 Figure 5: Distribution of Common Sandpiper Actitis hypoleucos breeding pairs in the survey area of the Drava River in 2006 and 2009 Slika 6: Razširjenost gnezdečih parov vodomca Alcedo atthis na popisanem območju reke Drave leta 2006 in 2009 Figure 6: Distribution of Kingfisher Alcedo atthis breeding pairs in the survey area of the Drava River in 2006 and 2009 4.2. Primerjava {tevil~nosti leta 2006 in 2009 Ker sta bili metoda (čoln) in razdelitev reke na popisne odseke v obeh popisih enaki, lahko rezultate na delu struge med Mariborom in Zavrčem neposredno primerjamo. Število gnezdečih parov vseh treh vrst na treh popisnih odsekih je bilo leta 2009 manjše kot leta 2006. Največjo razliko smo ugotovili pri malem deževniku - za 62% manjše število gnezdečih parov, sledita mali martinec s 15% manjšim in vodomec s 3% manjšim številom gnezdečih parov. Možni vzroki za manjše število gnezdečih parov v letu 2009 so: (1) naravno populacijsko nihanje - mali deževnik in mali martinec sta denimo selivki na dolge razdalje (Bauer et al. 2005), na njihovo letno preživetje pa lahko vplivajo dejavniki na prezimovališčih in selitvi (Rappole et al. 1994, Sanderson et al. 2006 & Holmes 2007), (2) hidrološke razmere v letu 2009 -pogoste in dolgotrajne poplave v obdobju gnezdenja so prispevale k manjšemu številu gnezdečih parov, in (3) spremenjene razmere na gnezdiščih zaradi degradacije in zaraščanja. Prvi možni vzrok za manjše število gnezdečih parov leta 2009 presega cilje te raziskave. Nanj bi lahko sklepali le s primerjavo številčnosti gnezdečih populacij na reki Dravi z drugimi območji v enakem časovnem obdobju, saj je vpliv dejavnikov na prezimovališčih navadno zaznaven na širšem geografskem območju (Dougall et al. 2005), vendar takšnih podatkov nimamo. Ocenjujemo, da so hidrološke razmere leta 2006 vplivale le na številčnost ptic v drugem štetju na dveh odsekih na srednjem in spodnjem delu Drave, zlasti na odseku med Zavrčem in Ormožem, kjer je bilo štetje opravljeno neposredno potem, ko je bil v strugi največji pretok obdobja med aprilom in junijem tistega leta. Hidrološke razmere leta 2009 so vplivale na številčnost ptic izraziteje kakor leta 2006, še posebej v drugem štetju, ki je bilo v celoti opravljeno neposredno po dalj časa trajajočem obdobju visokih voda. Kljub vsemu hidrološke razmere v času popisa verjetno niso glavni vzrok za manjše število gnezdečih parov, saj je bilo število osebkov leta 2009 manjše kot leta 2006 že v prvem štetju, torej še pred glavnim obdobjem visokih voda, ki je nastopilo v zadnjih dveh dekadah meseca maja. Podobne hidrološke razmere kot leta 2009 na celotnem raziskovanem območju so bile na zgornjem delu Drave že leta 2008, ko je bil v drugi polovici maja in prvi polovici junija v strugi 25 dni zapored pretok večji od 150 m3/s (V. Krajcer osebno). Slab gnezditveni uspeh v tem letu bi v povezavi z visoko stopnjo zvestobe gnezdiščem lahko vplival na zmanjšanje gnezdeče populacije leta 2009 (Holzinger 1975, Loegering & Fraser 1995). Vendar je treba dodati, da so bile v istem obdobju hidrološke razmere na srednjem delu Drave običajne (šest dni s pretokom, večjim od 100 m3/s) — ob tem bi pričakovali razliko v trendu populacije med zgornjim in spodnjim delom. Tega pa nismo zasledili, saj je bilo zmanjšanje gnezdeče populacije v odstotkih na zgornjem in srednjem delu Drave praktično enako. Degradacija gnezdišč vključuje povečanje različnih aktivnosti človeka (vožnja po prodiščih, izkopavanje proda, ribiči ipd.) ter spremembe fizičnih značilnostih prodišč in drugih elementov rečne struge. Motnje s strani človeka lahko negativno vplivajo na populacije ciljnih vrst popisa (Yalden 1992, Schodl 2003). Te aktivnosti so bile v obeh letih približno enako intenzivne, zato, kot kaže, niso dejavnik, s katerim bi lahko pojasnili različno število gnezdečih parov v letih 2006 in 2009. Opazili smo, da so bila prodišča leta 2009 bolj zaraščena z lesnato vegetacijo in zelmi kot leta 2006. Ker so naravni deli rečne struge za vse tri ciljne vrste optimalna bivališča, je vpliv spremenjenih značilnosti teh delov struge na velikost gnezdečih populacij pričakovan. Zaraščanje prodišč najbolj izrazito negativno vpliva na gnezdenje malega deževnika, pri katerem smo zabeležili tudi največjo razliko v številu parov. V podrobnejši ekološki študiji je bilo ugotovljeno, da na število gnezdečih malih deževnikov najpomembneje vplivata površina golega proda na prodišču (> 10.000 m2) in višina prodišča (najmanj 1 m). Večja ko je površina golega proda in višje ko je prodišče, več parov lahko na prodišču gnezdi, zaraščanje pa na pojavljanje vrste vpliva negativno (Denac & Božic 2009). Prodišča so ključna komponenta prodonosnih rek, ki nastajajo kot posledica kompleksnih erozijskih ter sedimentacijskih procesov in so v naravnem stanju izrazito dinamični sistemi. Razvoj vegetacije na njih je povezan s trajanjem obdobja, ko je površina izpostavljena nad gladino vode, globino talne vode ter fizičnimi značilnostmi sedimenta in njegove stabilnosti (Gilvear et al. 2008). Večina prodišč na raziskovanem območju reke Drave so sicer ostanki višjih delov nekdanjega rečnega dna, ki so po zmanjšanju pretokov zaradi obratovanja hidroelektrarn ostali na suhem (Klanecek et al. 2005, Hojnik 2006). Glavni dejavnik stalnih morfoloških sprememb vzdolž rečnih koridorjev so poplave (Tockner et al. 2003). Za naravne prodonosne reke je značilno, da vegetacija zaradi pogostih in hitrih sprememb topografije rečne struge nima večje vloge pri oblikovanju struge (Tubino & Bertoldi 2008). Nasprotno se struge rek s spremenjenim vodnim režimom zaradi posegov človeka - postavljanja jezov in regulacij - zaraščajo, saj manjši pretoki, miren tok, manjši obseg poplav in manj izrazita sezonskost pojavljanja visokih voda vodijo k zmanjševanju rečne dinamike in oblikovanju trajnih struktur. Končna posledica tega je, da običajne letne poplave na takšnih rekah ne morejo več odstranjevati napredujoče vegetacije (Hicks et al. 2008). Tudi na raziskovanem območju reke Drave je zaradi spremembe pretočnega režima po začetku obratovanja hidroelektrarn, zmanjšanega dotoka rinjenih plavin ter odvzema proda med vzdrževalnimi deli prišlo do zaraščanja in oženja struge ter globinske erozije. Vodarska stroka del omenjenih sprememb pripisuje tudi dejstvu, da v zadnjem desetletju nastopajo visoke vode izključno jeseni, pred tem pa je bil nastop visokih vod značilen za spomladansko in (redkeje) poletno obdobje (Klanecek et al. 2005, Hojnik 2006). Iz navedenega lahko zaključimo, da se pogoji za gnezdenje malega deževnika v strugi reke Drave zaradi vrste naštetih dejavnikov postopno slabšajo vse od postavitve hidroelektrarn (HE Zlatoličje leta 1969, HE Formin leta 1978). Kljub temu s tem ne moremo pojasniti tako velike razlike v številu gnezdečih parov malih deževnikov med popisoma, časovno oddaljenima samo tri leta. To lahko razložimo z razliko v številu dni z velikimi pretoki (> 400 m3/s) v letih pred popisoma, saj je bilo teh v triletnem obdobju pred popisom leta 2009 občutno manj kot pred popisom leta 2006. Pri tem domnevamo, da redne poplave ob velikih pretokih, zlasti v času zunaj vegetacijske sezone (teh je večina), v določeni meri še vedno vzdržujejo površine golega proda na prodiščih in deloma preprečujejo njihovo zaraščanje. Stanje leta 2009 je bilo torej neposredna posledica izostanka poplav v predhodnem triletnem obdobju. Na zgornjem delu Drave so verjetno k temu dodatno prispevali pogosti nadpovprečni pretoki v vegetacijski sezoni predhodnega leta, saj so prodišča pri višji gladini relativno nižja. Višina prodišč je v neposredni povezavi z njihovo zaraščenostjo, pri čemer se nižja prodišča zaraščajo bistveno hitreje (Klanecek et al. 2005). Pomanjkljivost razlage je dejstvo, da kljub pretokom, ki smo jih definirali kot velike in pri katerih se začne prodonosnost reke, dejanske vrednosti in trajanja pretoka, ki ima za posledico omenjene morfološke spremembe rečne struge, ne poznamo. Pravilnost razlage pa lahko potrjuje primerjava številčnosti malega martinca in vodomca, pri katerih je bila razlika med obema popisoma precej manjša. Gnezdenje malega martinca ni tako neposredno povezano z razpoložljivostjo golega proda kot pri malem deževniku, medtem ko pri vodomcu s tem dejavnikom sploh ni povezano (glej npr. Bauer et al. 2005). Ocenjujemo sicer, da omenjene spremembe v strugi reke Drave dolgoročno negativno vplivajo tudi na ti dve vrsti, saj s tem izginjajo njuna gnezdišča (erodirane peščene stene, zgodnje sukcesijske faze prodišč in rečnih bregov). 4.3. Pomen reke Drave za ciljne vrste popisa Ce primerjamo rezultate popisa leta 2006 s podatki na drugih rekah, ugotovimo, da so linearne gostote malega deževnika in malega martinca na strugi Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi med najvišjimi v Srednji Evropi, linearne gostote vodomca pa približno enake kot na drugih rekah na tem geografskem območju (tabela 6). Linearna gostota malega deževnika na celotnem raziskovanem območju je bila leta 2006 1,3-1,6 para/km, medtem ko drugod na primerljivih odsekih redko presega 1 par/km. Na reki Dravi linearna gostota malega deževnika na nobenem izmed pregledanih odsekov leta 2006 ni bila manjša od 1 para/km. Podobno velja za malega martinca, pri katerem so bile linearne gostote večje od 1 para/km na drugih rekah ugotovljene le na krajših odsekih. Linearne gostote malega deževnika na reki Dravi leta 2009 so bolj podobne linearnim gostotam na drugih srednjeevropskih rekah. Zaradi velike populacije malega deževnika, gnezdeče na rečnih prodiščih, je reka Drava še posebej pomembna. Osnovna enota varstvene biologije je populacija (Krystufek 1999), pri čemer so populacije malega deževnika, ki gnezdijo v naravnih habitatih, posebej ogrožene zaradi majhnosti in redkosti. Ocenjujejo, da le še 6% srednjeevropske populacije malega deževnika gnezdi v naravnih habitatih (Geister 1997), regionalno pa ponekod v Evropi še manj (npr. Parrinder 1989, Jacob & Fouarge 1992, Ernst 2007). V sosednji avstrijski Štajerski je bil delež ptic, gnezdečih v naravnih habitatih, 37-odstoten (Stani 1986). Gnezdenje malega deževnika v antropogeno nastalih habitatih je bilo večkrat opisano tudi v Sloveniji (Sere 1982, Bibic & Janžekovic 1989, Trontelj 1992, Makovec 1997, Koce 2005), vendar na podlagi podatkov, zbranih v minulih dveh desetletjih, ocenjujemo, da glavnina nacionalne populacije še vedno gnezdi v naravnih habitatih (Geister 1995, T. Mihelic osebno). V Avstriji ocenjujejo, da sicer veliko različnih antropogeno nastalih habitatov ne kompenzira izgube naravnih habitatov vrste (Dvorak et al. 1993). Reka Drava ima za vse tri ciljne vrste velik nacionalni pomen, saj lahko vzdolž rečne struge med Mariborom in Središčem ob Dravi gnezdi več kot 10 oziroma 15% odstotkov nacionalne populacije malega deževnika in malega martinca ter 8% nacionalne populacije vodomca (tabela 7). e di V ¡-.^rt pt. r) # & ž i g >5 b E m en om "o & Dn v 2 o mo b o e ai rV -d-d-d a a a a S S S sn sn sn sn Z. Z. . a a a a 5 5 5 Q Q Q Q Q Q ^ ^ ^ ^ ^ ^ 5 5 5 5 5 5 a K K t N N H f- O O av av sk zi a r a l^OO OO M H H o O ^ ^ m ^ t ^ 5 i ^O rt ^ ^ ^ ^ iV n S S S S & a .iSfo^fofo g tO ts P* P* P* P* g SH -oooo ..... m m ^ ^ ^ co w W W W =0=0 ^ ^ ^ z z z; z; z tq w w w w z z o o > > N N H fD S J J ^ X M N K J J oi ^ f* f* 3 Z 55 9 ONN« w w w K K K N N N H H H 0 0 0 J J J m mm 55 55 55 ooo > > > N N N H H H 3 3 3 ooo w w w K K K N N N H H H 0 0 0 J J J mmm 55 55 55 ooo > > > N N N H H H 3 3 3 ooo O rs N M O O o" i ^ ^ « ro 9 f^ ^ K ^ ^ K H o o o vd nk 7 S t O O O O m O O o Koo OO oo N [5 OOO - - (D (D (D 0_ (D (D O (D (D (D (D (D C3 (D 0_ i-H H ^ ^ d n X £ o kJ be o ^ re Sr je ^ £ o ^ ^ 5 2 2 2 QQQ XX oo bog u q= n o to sot ^ tuj O a C Ti I .jj .SjO iH ^-e ■žiteg^ p^o g)) iHž-e ' rt "O -rt S3 g rt rn par pa "d "d - rt rt vrt vrt vrt ^ ^ C C C aaarr rrreee c aaai ( ^ ^ ^ Ž rt ^ ^ ^ ^ g S esfal c i," "p nr s .S-S ¡3 z ^ ž® ¡J ts Gc^k-Ji rt —- ^ S* 1 o ■JiJi i d 'H ž jij £ i i d a rt «j tiSa )e a nn jih P o ^S ts S C ci a ____ ^ C ^J szh k & rt et pi pi d m >. >. -d-d-d a a a a tt tt tt S* S* Šn S Z. Z. . a a a a -s-s-s........ . ^ ^ ^ ^ (J Q rtrtrt^^^^^^M ^ S v2 aaa e „to E3 P* P* is ts NP^p^P^P* Jfo SH ^ ^ g o O O O so ^ ►h r^ h c^ I I O C oodo CD CD O ►h O O J^oo f^;^ fSfA o t^ iš d S I I e c )n & 8 ^ o - obL je e S) čj čr e o >co v >u -d 13 K o ^ in ^ u Sbr I ^ . ^^ -H ie-S rt assg e ^^ . > | I V u U i« n ui rt 1-p I 0 -rt g j i ^ ^ so l tuj e c n e u q3 n o c)) -- v<3 m aarr (M (M I I £ s S S 'S ra rD in ^^^ vH rt > d d d & diete* m sc m ^^^ :: ::::::____^ ^ ^ -j? e R V S o ^^ -M . ^ ¿ & á i £3 >5 fr E S3 Ë S a k in ( >3 "S "o ig o s Le v Riv o mo b o e R o"5 rV í i 777 999 999 N M N U w < « C/0 M M u u CO CO 44 o o o o O CJ 2 2 K K u u H f-Ö S H f-W W Ph PH 77 77 99 § S 3 S K K ^^^ NN H H ^ ^ ^ ^^^^^^^^^^^^ 0 0 ^ ^ ^ 00 00 00 00 00 00 P P ^ ^ ^ ^ ^ PP ^ ^ ^ Si Si Si Si Si Si 17 17 °° °° °° ,93 ""S ^ ^ ^^^^^^ é^oooooooo ^ ^ ^^^ p J j J J J & 'Sä ^ ^ ^ 3 3 3 3 3 3 N N ^ ""í ""í ^ d d d w w IZIZIZIZIZIZBBIZIZIZDNNNOO w w w w w w -d -d ö p p < w w w ^h 00 "f 3 ^ O O O o" i 0~ o o~ 0(^0 1^0 0 0 0 0 0 0 O t> ^ ^ o o ^ ^ r^ ' 7 o ' o o H O CD O©© O O O O^ o CD O^ * o*^ o\o """""" a p P 2 gC ^ G H « i -p ^ i £ 1 i y j <3-3 Ji c I co j- _p c N ed Ö rt - u i av va 5 DQ PQ O , n dd OK« 3 ^00___- - - - ? ^ W W 1^-0 -Ö -d J5 i _ 3 o o o ^rt ^rt^rt S S . ^ ^^ ^ rt tiS-B ^ o ^ «à n or goer z sr I I cl b ^ rt-C R rt rt vdas i & Š sh a ^ PQ ^ d n b u ra U ton ern) Can / to n nt --Ort to rt SÄ C š ^ ^ m '¡j c Ë % % minns ie < Ph tn S^S^SÍSÍÍííímiIIQOODDDQQOüü -5? d d dó^ H H H o v v v o -C.C.C ^ SS 000 000 N N N 00 00 -- 00^0 O O o o ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ rt rt v 1 y ^ ^ ^ ^ ^ -u -u ' «s s—( S ' t u, u iS l-H WWW PQo 7777 9999 9999 IIII2 SS 99 99 i? i? z ž < < :> ci ci w w H t- kw jfl gs S5 S5 z Iz 'U VU VU "w "w - w ^ Izlztzlzlzí^t; j p ^ 333 33RU<<< cl S S 4, ,3 ,? 3 CD 1 (S 1 ^ CD 0 400 m3/s) v letih pred popisoma, saj je bilo teh v triletnem obdobju pred popisom leta 2009 občutno manj (3/1) kot v enakem obdobju pred popisom leta 2006 (6/6). Stanje leta 2009 je bilo torej neposredna posledica izostanka poplav, ki vzdržujejo površine golega proda na prodiščih in deloma preprečujejo njihovo zaraščanje. Linearne gostote malega deževnika in malega martinca so na raziskovanem območju med najvišjimi v Srednji Evropi, gostote vodomca pa približno enake kot na drugih rekah na tem geografskem območju. Poseben varstveni pomen ima velika populacija malega deževnika, gnezdeča v naravnem habitatu vrste. Reka Drava ima za vse tri vrste velik nacionalni pomen, saj lahko tukaj gnezdi več kot 10 oziroma 15% odstotkov nacionalne populacije malega deževnika in malega martinca ter 8% nacionalne populacije vodomca. 6. Literatura Andretzke, H., Schikore, T. & Schröder, K. (2005): Artsteckbriefe. str. 135-695 V: Südbeck, P., Andretzke, H., Fischer, S., Gedeon, K., Schikore, T., Schröder, K. & Sudfeldt, C. (ur.): Methodenstandards zur Erfassung der Brutvögel Deutschlands. — Radolfzell. ARSO (2010): Arhiv površinskih voda. Vodomerna postaja Borl. — [http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab. php?p_vodotok=Drava], 10/5/2010. Bibič, A. & Janžekovič, F. (1986): Ptiči Veržeja in okolice. — Acrocephalus 10 (41/42): 45—50. BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status. BirdLife Conservation Series No. 12. — BirdLife International, Cambridge. Bauer, H.-G., Bezzel, E. & Fiedler, W. (ur.) (2005): Das Kompendium der Vögel Mitteleuropas. — AULA Verlag, Wiebelsheim. Bauer, U. (1989): Brutvorkommen des Flußuferläufers Actitis hypoleucos am mittleren Lech zwischen Augsburg und Landsberg. — Anzeiger der Ornithologischen Gesellschaft in Bayern 28: 15-24. Bezzel, E., Fünfstück, H.-J. & Kirchner, J. (1995): Der Flußuferläufer Actitis hypoleucos im Werdenfelser Land 1966 bis 1994: Lebensraum, Durchzug, Brutbestand und Schutzprobleme. — Garmischer Vogelkundliche Berichte 24: 47-60. Billi, P., Hey, R. D., Thorne, C. R & Tacconi, P. (1992): Dynamics of gravel-bed rivers. — Willey, Chichester. Božič, L. (2003): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Bračko, F. (1997): Atlas Drave od Maribora do Ptuja. — Acrocephalus 18 (82): 57—97. Bračko, F. (2000): Reka Mura. str. 161—171 V: Polak, S. (ur.): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS št. 1. — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Buckton, S.T. & Ormerod, S.J. (1997): Use of a new standardized habitat survey for assessing the habitat preferences and distribution of upland river birds. — Bird Study 44: 327-337. Cepakova, E., Šalek, M., Cepak, J. & Albrecht, T. (2007): Breeding of Little Ringed Plovers Charadrius dubius in farmland: do nests in fields suffer from predation? — Bird Study 54: 284-288. Cosgrove, P.J., Butler, J.R.A. & Laughton, R.L. (2004): Canoe and walking surveys of wintering Goosanders, Red-breasted Mergansers, Great Cormorants and Common Goldeneyes on the River Spey, 1994—2003. — Scottish Birds 24: 1—10. Cramp, S. (ur.) (1983): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Vol. 3. Waders to Gulls. — Oxford University Press, Oxford. Cramp, S. (ur.) (1985): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. Vol. 4. Terns to Woodpeckers. — Oxford University Press, Oxford. Cech, P. (2006): [Breeding biology of the Kingfisher (Alcedo atthis) and the possibilities of its protection in the Czech Republic.] — Sylvia 42: 49-65. (v češčini) D'Amico, F. (2002): High reliability of linear censusing for Common Sandpiper (Actitis hypoleucos) breeding along upland streams in the Pyrenees, France. — Bird Study 49: 307—309. Denac, D., Smole, J. & Vrezec, A. (2009): Naravovarstveno vrednotenje avifavne ob Savi med Krškim in Jesenicami na Dolenjskem s predlogom novega mednarodno pomembnega območja (IBA) za ptice v Sloveniji. — Natura Sloveniae 11 (1): 25-57. Denac, D. & Božič, L. (2009): Izvedba monitoringa gnezdilk na prodiščih na reki Dravi v letu 2009 ter priprava metodologije monitoringa. Končno poročilo za leto 2009. — DOPPS-BirdLife Slovenija & Nacionalni inštitut za biologijo. Dougall, T.W., Holand, P.K. & Yalden, D.W. (2004): A revised estimate of the breeding population of Common Sandpipers Actitis hypoleucos in Great Britain and Ireland. — Wader Study Group Bulletin 105: 42-49. Dougall, T.W., Holland, P.K., Mee, A. & Yalden, D.W. (2005): Comparative population dynamics of Common Sandpipers Actitis hypoleucos: living at the edge. — Bird Study 52: 80—87 Dvorak, M., Ranner, A. & Berg, H.-M. (1993): Atlas der Brutvögel Österreichs. — Umweltbundesamt, Wien. Ernst, S. (2007): Die Brutvorkommen des Flussregenpfeifers Charadrius dubius im sächsischen Vogtland. — Mitteilungen des Vereins Sächsischer Ornithologen 10: 19-36. Fenyösi, L. (2005): Studies of avian communities along river Drava between 2000—2004 (Aves). — Natura Somogyiensis 7: 119—141. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. Razširjenost gnezdilk. — DZS, Ljubljana. Geister, I (1997): Little Ringed Plover Charadrius dubius. str. 256—257 V: Hagemeijer, W.J.M. & Blair, M.J. (ur.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. Their Distribution and Abundance. — T & A D Poyser, London. Gilvear, D., Francis, R., Willby, N. & Gurnell, A. (2008): Gravel bars: a key habitat of gravel-bed rivers for vegetation. str. 677-700 V: Habersack, H., Piegay, H. & Rinaldi, M. (ur.): Gravel-bed rivers VI: From process understanding to river restoration. — Elsevier, Amsterdam. Glutz von Blotzheim, U. & Bauer, K. (1980): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 9. Columbiformes— Piciformes. — AULA Verlag, Wiesbaden. Glutz von Blotzheim, U., Bauer, K. & Bezzel, E. (1975): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 6/I. Charadriiformes. — AULA Verlag, Wiesbaden. Glutz von Blotzheim, U., Bauer, K. & Bezzel, E. (1977): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 7/II. Charadriiformes. - AULA Verlag, Wiesbaden. Hicks, D.M., Duncan, M.J., Lane, S.N., Tal, M. & Westaway, R. (2008): Contemporary morphological change in braided gravel-bed rivers: new developments from field and laboratory studies, with particular reference to the influence of riparian vegetation. str. 557-586 V: Habersack, H., Piegay, H. & Rinaldi, M. (ur.): Gravel-bed rivers VI: From process understanding to river restoration. — Elsevier, Amsterdam. Hojnik, T. (2006): Strokovno mnenje k projektu vzdrževalnih del na reki Dravi pri Mali vasi. str. 172-179 V: Mišičev vodarski dan 2006. Zbornik referatov. — Vodnogospodarski biro Maribor. Holland, P.K. & Yalden, D.W. (1991): Population dynamics of Common Sandpipers Actitis hypoleucos breeding along an upland river system. — Bird Study 38: 151-159. Holmes, R.TX2007): Understanding population change in migratory songbirds: long-term and experimental studies of Neotropical migrants in breeding and wintering areas. — Ibis 149 (Suppl. 2): 2-13. Hölzinger, J. (1975): Untersuchungen zum Verhalten des Flußregenpfeifers Charadrius dubius bei gestortem und ungestortem brutablauf. — Anzeiger der Ornithologischen Gesellschaft in Bayern 14: 166-173. Jacob, J.-P. & Fouarge, J.-P. (1992): [Evolution in numbers and habitats of the Little Ringed Plover (Charadrius dubius) in Wallonia and the Brussels Region.] — Aves 29 (3/4): 113-136. (v francoščini) Klaneček, M., Cuš, I. & Hojnik, T. (2005): Prodišča na Dravi med Markovci in Zavrčem ter možnosti učinkovitejših vzdrževalnih ukrepov. — Acta hydrotechnica 23 (38): 57-76. Koce, U. (2005): Gnezditvena ekologija malega deževnika (Charadrius dubius) v Ljubljanski kotlini. — Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani. Krystufek, B. (1999): Osnove varstvene biologije. — Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Lengyel, S. (1998): Distribution and status of the Common Sandpiper (Actitis hypoleucos) and Little Ringed Plover (Charadrius dubius) along two rivers in North-Eastern Hungary. — Aquila 103/104: 47-57. Loegering, J.P. & Fraser, J.D. (1995): Factors Affecting Piping Plover Chick Survival in Different Brood-Rearing Habitats. — Journal of Wildlife Management 59 (4): 646-655. Makovec, T. (1997): Mali deževnik Charadrius dubius v Škocjanskem zatoku. — Falco 11: 69. Martinet, F. & Dubost, M. (1992): Die letzten naturnähen Alpenflüsse - Versuch eines Inventars. — CIPRA, Vaduz. Mason, C.F., Hofmann, T.A. & Macdonald, S.M. (2006): The winter bird community of river corridors in eastern England in relation to habitat variables. — Ornis Fennica 83: 73-85. Maumary, L., Vallotton, L. & Knaus, P. (2007): Die Vögel der Schweiz. — Schweizerische Vogelwarte, Sempach & Nos Oiseaux, Montmollin. Müller, W. (1975): Brutbestandsaufnahme des Flußuferläufer am unteren Hinterrhein. — Ornithologische Beobachter 72: 44-52. Parrinder, E.D. (1989): Little Ringed Plovers Charadrius dubius in Britain in 1984. — Bird Study 36: 147-153. Perko, D. & Orožen Adamič, M. (1999): Slovenija. Pokrajine in ljudje. — Mladinska knjiga, Ljubljana. PetuTSChnig, W. (2004): Der Flussuferläufer (Actitis hypoleucos L.) in Kärnten. — Kärntner Naturschutzgebiete 9: 5-13. Petuschnig, W. (2006): Eisvogel Alcedo atthis. str. 182-183 V: Feldner, J., Rass, P., Petutschnig, W., Wagner, S., Malle, G., Buschenreiter, R.K., Wiedner, P. & Probst, R.: Avifauna Kärntens. Band. 1. Die Brutvogel. — Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. Polak, S. (ur.) (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS št. 1. — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. Požar, S. (ur.) (2005): Atlas Slovenije. — Mladinska knjiga, Ljubljana. Rappole, J.H. & McDonald, M.V. (1994): Cause and Effect in Population Declines of Migratory Birds. — Auk 111 (3): 652-660. Rubinic, B., Božič, L., Kmecl, P., Denac, D., & Denac, K. (2008): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Vmesno poročilo. Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2008. Naročnik: MOP. — DOPPS, Ljubljana. Sackl, P. (1997A):. Flußuferläufer Actitis hypoleucos. str. 150—151 V: Sackl, P. & Sammwald, O. (ur.): Atlas der Brutvögel der Steiermark. — BirdLife ÖsterreichLandesgruppe Steiermark & Steiermärkisches Landesmuseum Joanneum, Graz. Sackl, P. (1997B):. Eisvogel Alcedo atthis. str. 182—183 V: Sackl, P. & Sammwald, O. (ur.): Atlas der Brutvögel der Steiermark. — BirdLife Österreich-Landesgruppe Steiermark & Steiermärkisches Landesmuseum Joanneum, Graz. Sanderson, F.J., Donald, P.F., Pain, D.J., Burfield, I.J. & van Bommel, F.P.J. (2006): Long-term population declines in Afro-Palearctic migrant birds. — Biological Conservation 131 (1): 93-105. Schödl, M. (2003): Brutzeitraum und Daten zu Schlüpfen und Flüggewerden des Flussuferläufers Actitis hypoleucos an Ammer und Oberer Isar. — Ornithologische Anzeiger 42: 51-56. Sovinc, A. (1995): Hidrološke značilnosti reke Drave. — Acrocephalus 16 (68-70): 45-57. Stani, W. (1986): Der Flußregenpfeifer, Charadrius dubius Scopoli, in der Steiermark. — Mitt. Abt. Zool. Landesmus. Joanneum 38: 43-55. Stani, W. & Sackl, P. (1997): Flußregenpfeifer Charadrius dubius. str. 142-143 V: Sackl, P. & Sammwald, O. (ur.): Atlas der Brutvögel der Steiermark. — BirdLife Österreich-Landesgruppe Steiermark & Steiermärkisches Landesmuseum Joanneum, Graz. Sere, D. (1982): Ptiči Stožic pri Ljubljani, 1972—1982 — favnistični pregled, obročkanje in najdbe. — Acrocephalus 3 (13/14): 1-61. Smon, M.(2000): Drava, vir električne energije. str. 370—425 V: Macuh, P. (ur.): Drava nekoč in danes: Zemljepisne, zgodovinske in etnološke značilnosti sveta ob Dravi; splavarstvo in energetika. — Založba obzorja, Maribor. Stumberger, B. (1993): Avifauna der slowenischen Drau und deren Schutz. (referat, Mednarodna konferenca Mura-Drava-Donava, Kaposvar, 19.-22.5.1993). Stumberger, B. (2000): Reka Drava. str. 149-159 V: Polak, S. (ur.): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS št. 1. — Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, Ljubljana. TheiK, N., Franz, D. & Glätzer, G. (1992): Zur Bestandsentwicklung des Flußuferläufers Actitis hypoleucos im Oberen Maintal von 1981 bis 1991 -Ornithologischer Beobachter 31: 43-49. Tockner, K., Ward, J.V., Arscott, D.B., Edwards, P.J., Kollmann J., Gurnell, A.M., Petts, G.E. & Maiolini, B. (2003): The Tagliamento River: A model ecosystem of European importance. — Aquatic Science 65: 239-253. Trontelj, P. (1992): Gnezditev malega deževnika Charadrius dubius v antropogenih habitatih v Ljubljani. — Acrocephalus 13 (51): 38-43. Tubino, M. & Bertoldi, W. (2008): Bifurcations in gravel-bed streams. str. 133-160 V: Habersack, H., Piegay, H. & Rinaldi, M. (ur.): Gravel-bed rivers VI: From process understanding to river restoration. — Elsevier, Amsterdam. Uradni list Republike Slovenije (2002): Rdeči seznam ptičev gnezdilcev (Aves). (št. 82/02) van Vessem, J., Hecker, N. & Tucker, G.M. (1997): Inland wetlands. str. 125-158 V: Tucker, G. M. & Evans, M. I. (ur.): Habitats for birds in Europe: a conservation strategy for the wider environment. BirdLife Conservation Series No. 6. — BirdLife International, Cambridge. Westermann, K. & Westermann, S. (1998): Der Brutbestand des Eisvogels (Alcedo atthis) in den Jahren 1990 bis 1996 in der südbadischen Rheinniederung. -Naturschutz Südlicher Oberrhein 2: 261-269. Yalden, D.W. (1992): The influence of recreational disturbance on common sandpipers Actitis hypoleucos breeding by an upland reservoir, in England. — Biological Conservation 61 (1): 41-49. Yalden, D.W. & Holland, P.K. (1993): Census-efficiency for breeding Common Sandpipers Actitis hypoleucos. — Wader Study Group Bulletin 71: 35—38. ZRSVN (2006): Osnutek integralnega načrta upravljanja območja reke Drave. — Program Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija 2003. Cezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj SI.2003/004-939-01. Trajnostno upravljanje območja reke Drave. Pogodba št. 7174201-01-01-0011. Zintl, H. (1988): Zur Bestandsentwicklung von Flußseeschwalbe (Sterna hirundo), Flußregenpfeifer (Charadrius dubius), Flußuferläufer (Actitis hypoleucos) und Gänsesäger (Mergus merganser) an der Isar vom Sylvensteinsee bis zur Loisach-Mündung. — Egretta 31 (1/2): 83-97. Prispelo / Arrived: 1.7.2010 Sprejeto / Accepted: 15.10.2010 DODATEK / APPENDIX Uporabljeni interpretacijski kriteriji za opredelitev zasedenega teritorija oziroma gnezdečega para pri posamezni vrsti. mali deževnik Charadrius dubius - opazovanja osebkov več kot 300 m narazen na istem prodišču pripadajo različnim parom - opazovanja osebkov manj kot 150 narazen na istem prodisču pripadajo istim parom - opazovanja osebkov 150—300 m narazen lahko pripadajo istim ali pa različnim parom (interpretacija glede na okoliščine — vedenje, smer leta, spol itd.) - osebki na različnih prodiščih lahko pripadajo različnemu paru, ne glede na oddaljenost (interpretacija glede na okoliščine) - pri številu parov se upošteva število v drugem popisu; če je bilo v drugem popisu manjše kot v prvem, je to minimalno število, maksimalno pa je število parov v prvem popisu mali martinec Actitis hypoleucos - 1 x opazovan svatujoč / teritorialen osebek oziroma par - v drugem popisu opazovan neteritorialen par - 2 x opazovan neteritorialen par (prvo štetje) ali osebek na lokaciji, ki se med obema štetjema ne razlikuje za več kot 200 m vodomec Alcedo atthis - opazovanja osebkov vsaj 1500 m narazen nedvomno pripadajo različnim parom (vedno) - opazovanja 500-1500 m od znanih gnezdilnih rovov ali opazovanja osebkov 500-1500 m vsaksebi lahko pripadajo istim parom (interpretacija glede na okoliščine - vedenje, smer leta itd.) - opazovanja manj kot 500 m od znanih gnezdilnih rovov ali opazovanja osebkov manj kot 500 m vsaksebi nedvomno pripadajo istemu paru (razen v primeru najdbe dveh nedvomno istočasno zasedenih gnezdilnih rovov)