PROSVETA * * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravnlikl prostori: 1607 South Lavndale An Office of Publication: 1607 South Laarndale Am Telephone, Rockwall 4004 J LgTO-VEAH XXXVL Cena lista le 06.00 Kntsratf m Moontf-cUm matter Januar/ II, IMS, at «M poat-ottloa at Chtcago. UUaota. under th« Act oI Coacraaa of liareh •. im. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 9. JUNIJA (JUNE 9). 1944 Subeeriptle* 00.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 113 i Acceptance for mailing at ipeclal rate of poetage provided for In sectiop 1103. Act of pet. »(1017, authorUed on June 4. 1010. Zavezniške armade začele prodirati proti Cherbourgu težave zavez) niške vojaške vlade v italiji Odpor nemške tile proti zavezniški invazijoki armadi v Normandiji se povečal. Britske, v kanadske in ameriške čete počistile obrežje. Nemci požigajo in uničujejo vojaške objekte pri Cherbourgu. Berlin priznal prebitje Atlantske stene v več krajih.—Peta ameriška armada prodira naprej v Italiji. ' Novi bombni napadi na Rumunijo in Jugoslavijo.—Deset tisoč Nemcev padlo v bitkah z Rusi na ru-munski fronti.—Ameriške čete zasedle japonsko letalsko bazo na otoku Biaku London. 8. jun.—Zavezniške armade, ki so dosegle prvi inva-zijski cilj z okupacijo Bayeuxa, se zdaj vale proti Cherbourgu, važnemu pristaniščnemu mestu na konici polotoka. Druga faza operacij se je pričela po zdrobi-tvi nemških rezerv, ki so bile zagnane v bitke. Stalni dotok zavezniških čet po morju in skozi ozračje jači invazijsko silo. Operacije zavezniške oborožene sile na kopnem podpirajo bojna letala. Ameriške leteče trdnjave in bombniki mečejo bombe na železniške proge in naprave pri Rennesu, Lavalu, Toursu, Le Mansu, Nantesu in Angersu. London. 8. jun.—Odpor nemške sile proti zavezniški invazij-ski armadi v Normandiji se je povečal. Nemško poveljstvo je zagnalo oklopne kolone v protinapade. Ljute bitke divjajo v notranjosti, toda ameriške, britske in kanadske čete so storile več kot se je pričakovalo od njih. Transportna letala dovažajo čete, orožje in drugo opremo na fronto. Uradni komunike pravi, da so zavezniki okupirali Bayeux, mesto, ki ima 9000 prebivalcev in je v središču fronte v Normandiji. Prekoračili so tu di cesto, ki vodi v Caen, v več krajih. Bayeux je prvo francosko mesto, ki so ga zavezniki osvobodili. To silo tvorijo ameriške, britske in kanadske čete. Nemška letalska sila, ki ni ovirala zavezniških invazijskih operacij, je šla v akcijo na ukaz državnega maršala Goeriitga, da se mora bojevati ali pa umreti. Ameriški in britski letalci so sestrelili čez sto nemških bojnih letal v spopadih v zraku. Rim, 8. jun.—Peta ameriška armada prodira proti Bracchian-skemu jezeru in Civitavecchiji, pristariiščnemu mestu, 40 mlilj severozapadno od Rima. Uradno poročilo pravi, da so zavezniške armade prodrle do ozemlja deset milj severno od Rima na široki fronti. Nemški odpor proti zavezniški sili je neznaten. Ostanki nacij-ske armade še vedno beže pred zavezniki. Novozelandske čete so v akciji na fronti na vzhodni strani Rima. Okupirale so Balso-rano po porazu sovražnika. Ameriški letalci so ponovno metali bombe na Plešto, središče rumunskega oljnega polja, in na železniška križišča v Rumuniji in JtUgpsiaviji. JLondon. 8. jun.—Moskva poroča, da so Rusi ubili 10,000 Nemcev v bitkah na severni in severozapadni strani Jasija, ru-munskega mesta, v zadnjih osmih "dneh. Nemški naskoki na ruske pozicije, ki so se pričeli zadnji teden, so bili zdrobljeni Rusi dobili ameriško križarko Senator Walsh potrdil poročilo Waahington. D. C.. 8. jun.— Senator Walsh, demokrat in načelnik odsoka zu mornarične zadeve, je potrdil poročilo, da je Amerika izročila križarko Mil-waukee Rusiji. Transakcija je bila izvršenu na podlagi posojil-no-najemninskega programa. Walsh je dejal, da je križarka bila dana le v najem Rusiji in je še vedno ameriška lastnina. Da lje je rekel, da ima predsednik Roosevelt na .temelju posojilno najemninskega zakona oblast v zadevi izrgčenja obrambnih sredstev, ki uključujojo tudi bojne ladje in parnike, zavezniškim državam. To, da je Amerika izročila križarko Milwaukee Rusiji, je ne davno razkril senator Bridges, republikanec iz New Hampshi ra. On je takrat zahteval od Rooseveltove administracije, da mora pojasniti ameriškemu ljudstvu vse faze odnošajev in trans akcij z zavezniškimi državami, Zdaj je rekel, ds bi bila morala administracija pojasniti transak cijo z Rusijo takrat, ko je bila izvršena. ......mT . , Rusi so razbili 315 nemških tan- Poročila trdijo, da Nemci po- kQv 2Q okl ih avtomobilov in agajo in uničujejo vojaške ob- kih transportov, 62 topov, jekte pri Cherbourgu, severoza- ' motornih vozil ln 240 stroj-padno od Bayeuxa, in se pri- ^ Sovjetski lelalci so gestre-pravljajo za umik. Zavezniški m| 45Q sovražnih lotai v spopa-tanki so odbili protinapade nem- v zraku ških oklopnih kolon v Zavezniški stan. Nova Gvineja. 8. jun.—Ameriške čete so okupirale japonsko letalsko ba-W pri Mokmeru, otok Biak, pravi naznanilo iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja baze pri Mokmeru bo omogočila bombne napade na japonske nu-prave na Filipinih. odpove nevtralnosti Zavezniški vojaki pri papežu bližini Caena, ki leži devet milj proč od ustja reke Orne in 29 milj juž-nozapadno od Havra. Britska bojna ladja Nelson bombardira Caen, ki je v plamenih. General Eisenhower, vrhovni poveljnik invazijske sile, in admiral Bertram Ramsey, poveljnik zavezniškega bojnega bro-dovja, sta križarila po vodah ob francoski obali in konferirala z generalom Montgomeryjem in admiralom Alanom G. Kirkom, ffitlkCM poveljnikom ameriške pomorske .wle. Eisenhovver je dejal, da se operacije vrše po načrtih. Zavezniške čete so počistile obrežje. Bombardiranje nem-komunikacijskih zvez in vojaških koncentracij se nada-Uuj«1. Čeprav uradna poročila ne "menjajo mest in krsjev, kjer so v teku ljute bitke, s« vseeno pričakuje, da bo Cherbourg morda P'vo veliko pristanišče, ki pride v zavezniške roke. Brodovje čez sto britskih in ameriških bojnih ladij je zbrano Mi/.ini Havra in izgleda, da bo kmalu šlo v akcijo. Kadio Berlin Je priznal, da y; v več krajih med Havrom ,r> On r bourgom in okupirali 21 " dolg in sedem milj širok ob-n 'nI pas Rfitski letalci so nspadli in ("škodovali tri nemške rušilce v kajskem zalivu, ki ao skuša-''Virati zavezniške invazijske ' (" racij*. nemških poročilih so za-^•"»iki izkrcali enajst divizij v Poljsko-ruski konflikt v ospredja Vprašanje ureditve meje sporna kost Waahlngton. D. C.. 8. jun.— Doznava se, da je glavni namen obiska Stanislava Mikolajczyka predsednika poljske ubežne vla de, VVashlngtona raz pršenje megle, ki zastira bodočnost Polj ske. On je dospel v Washing ton v upanju, da bo pridobil a-meriško vludo zu posredovunje v naporih za zbližanje med svojo vlado in sovjetsko Rusijo. Mikolajczyk je dejal, da njegova ponudba Moskvi glede za-črtanja nove meje med Poljsko in Rusijo še velja. Ta meja naj bi bila začrtana na vzhod- Mo- Domače vesti Podlegel poškodbam Superior, Wyo.—Za poškodba mi, katere je dobil pri delu v ro- vu^je umrl Avgust Oblak, Član društva 134 SNPJ. Rojen je bil v Zagorju ob Savi 23. avgusta i/ r • ■ x • « 11892. V Franklinu, Kans., zapu-Vprašanje odnosa jev » Wm 8Urle ^en0i sina in hčel. ter Vatikanom V ospredju |vec drugih sorodnikov. Pogrešan v Italiji ODPRAVA NELE- Taylorville, I U.—Družina Jac GALNIH TR2ISC k» Brancela je bila obveščena, da se pogreša njen sin Jackie v Itu- Rlm. 8. jun.—Zavezniška vo- "j* maja. Upanje je, da še jaška vlada (AMG) v Italiji sto-1**vi. ji pred največjo preizkušnjo od Ia Jušne Amerike ustanovitve. Okupacija Rima je Buenos Aires, Argentina, potisnila nove probleme na po- Umrla je Marija Kukanja, dekli vršje. Ti se nanašajo na odno- 4ko imt, furlan, stara 37 let in šaje z Vatikanom, vprašanja ek-L,oma VA Malega dolu pri Komnu, strateritorijalnih pravic, položaj Uoln|| biU doigo ČUMU Zapu. diplomatov znanjih držav v mo>a __v vicente Lopezu Je Italiji, ki so v vojni z zavezniki, noKlo umrla E(ra Krievsn. Pod-in nastčevanje prebivalcev Rl- vredi Me Je morala opciji, kate-ma in beguncev, ki so prišli v re pa nl presluia> /UpUšča moža mesto iz južne Italije. hn dve hčerkl.-Po dolgi bolezni Nekaj ur po okupaciji Rima so je umrl Jože Čuk, star 39 let in zavezniki navezali stike z vati- doma lz Predgriže pri Idriji ns kanskimi avtoritetami. Poslanik Notranjskem. Zapušča ženo ln Velike .Britanije v Vatikanu je dva sinčka,—V Banatoriju Doyen F. D'Arcy G. Osborne, odposla-1 se nahaja rojak Anton Terpln, nec Amerike ps Harold Tittman. stavblnskl delovodja. Dobil Je Vatikan je bil priznan za nev- težke poškodbe, ko je padel lz vi tralno mesto in kot tak je zašči-Ločine na tla pri pregledovanju ten. Zavezniške vojaške straže neke stavbe. Doma je iz Ste ne bodo postavljene okrog Vati- verjana pri Gorici na Prlmor kana proti volji papeža Pija. |Kkcm. Vojaška vlada se še nl lotila problema zadrianja napram re-|/) j L-ZtlL* i prezentantom držav kot so Dan-ll/Stni RT lil K Q UfZuI/' ska, Hrvaška, Slovakija in viši ška Francija, katere prtmava | negfl (fgpflrf/ngnffl Uporniško gibanje v Bolgari ji General Bojdev ustanovil nov režim Bern, Švica. 8. jun,—Uporniško gibanje se širi v Bolgariji, se glase sem dospela poročita iz zanes-Jlvlh virov. General Ivan Bojdev, "bolgarski Tito," je vodju tega gibanja in je celo ustanovil nov režim nekje v Južnozapad-nem delu dežele, ki ga tvorijo vojaški častniki, odpuščeni lz ar made. Bojdev je bil nedavno odstavljen kot član generalnegu štaba. Poročilu trdijo, da vojaki, ki so dezertirall 1* bolgarske urmude, stopajo v Bojdevo oboroženo si o. Lutkarsku vlada skuša ru tretl uporniško gibanje. Na pritisk nacijev je izdala drustlČne dekrete, ki pojasnjujejo resnost situacije. Dekreti določajo aretacije sorodnikov dezerterjev kot talce in eksekuclje. Aktivnosti bolgarskih partissnov zlasti v krajih ob bolgarsko-turškl meji razbur jajo nemške vojaške avtoritete. Komunikacije med Bolgarijo ln Nemčijo ao sabotlrane. Izgleda, da bodo bolgarski partizani delali Še večje preglavice Nemcem v bodočnosti. Konfuzna ameriška zunanja politika generala uougi«HH» - , yi,ne in Lvova. Ta otok je oddaljen 880 milj od, » w Filipinov. Okupacija letalske J ^ /Motf,jSo. vjetske unije. Na sestanku s časnikarji je Mikolajczyk dejal, du varnost Poljske zahteva u ki j uči te v Vzhodne Prusije in ftlezije v poljsko državo. On je prišel v Italija, ne pa zavezniki. Problem finskih diplomstov je tudi v ospredju. Finsks je nsmreč v vojni z Veliko Britsnijo, ne pa z Ameriko. "Župan" Rima Je ameriški ge-1 Wsshlngton. D. Cm 8. Jun.- rveral Edgar E. l|Ume kot načel- Forelgn Pollcy Assoclstion, pri nlk vojaške vlade na rimskem vatna raziskovalna grupa, Je v ozemlju. V njegovo področje «voii izjavi ostro obstidOa drtfv spada civilna administracija. Vo- '»i department. jaški poveljnik je general Har- "Poveljniki ameriške oboro rjr H. Johnson; on Je odgovoren žene sile na bojiščih ne morej generalu Marku W. Clarku. " funkcionirati v praznoti," pruv Hume sodi, da je v Rimu dva '^klaruciju "Oni morajo imeti milijona ljudi. Polovico tega ^J*0 Doliiki in svetovnh zs. štenlla tvorijo begunci. Zavez- <» v >de' kuU'rl niška vlada bo morala prevzeti To vprašan Je ne more kvarno odgovornost za naslčevanje u.», vplivati n« ameriške vojne na-ljudi, zaeno pa bo morala V(KiKlh>«)ro, kak«,r nekateri trdijo, kampanjo za odprsvo nelegalnih I Deklaracija dal e prav , ds (črnih) trti«. Pomanjkljiva bom"®f"1 državni department veznišks kontrola v Neaplu po vdihniti nekaj življenja in ,*> okupaciji Je omogočila črna trži-K'nu v AtlanUki čarter, preden hi'u. V Rimu je deset policijskih k problemov Finske In dru- distrlktov in vsi so prišli |K»d zu- «lh tropskih držav, ka 1 terlm ta čarter garantira samo odločevsnje v formiranju vlad, kakršne hočejo. Amerika sledi Veliki Britaniji, ki je že namig nila, da se ne strinja z načelom sumoodlotevanju in da je za do rninacljo malih državic po vele allah. Krilna alternativa je u stanovitev mednarodne organizacije, ki naj bi nudila zaščito malim državicam." Državni tajnik llull je na se-latanbul. Turčija. 8. jun. -S|a> |«tanku s čuanlkurjl dejal, da bo padi med Grki se nadaljujejo, v svojem prihodnjem govoru U jetniki bodo delali na farmah General Aurand orisal program vezniško kontrolo. Spopadi med Grki se nadaljujejo < Nacijtke avtoritete podžigajo razkol >< Vatikansko meato. 8. jun.-Va-tikan je dal razumeti, da ae ne bo odpovedal nevtralnosti negle-de na to, katere vojaške avtori WashIngton na predvečer ob-čeprav v msnišem ob^gu. Kvlz-I'»dgovorll kritikom lnpojasr.il unvb.Uke ofenzive v p«i-!linika "nemlka strai*" napada e, ki bo paajedelnice potrt še vanju poljsko-ruskega kon- u, ima zasluge George Papan- \blijmjo Več delaVCeV fllkla dreou, predsednik nove grške Washington, 1). C., 8, Jun, Mikolajczyk j^ Ž<* pred več vlade, k» Je |»red nekaj meseci Admirat Krnory H. I^and, načel meseci apeliral na Ameriko za potK^nil *z Grčije v Kairo On Luk federalne pomorske konusi tete izvajajo kontrolo nad Ri-1 p«Jgre tm komunisti, m, » ne bC|do vršile vra/ijo gršk/. ubažmi vlad/i v lavoev v tem letu. Program zahteva zgraditev velikega šta\'lla bojnih ladij, trgovskih in tovor-dih oarnikov, da ae zadosti vojnim iKdiebarn I.and Je omenil, da so ladjedelnic* dosegle nov tekofd v gradnji Inijnih ladij in Ckldago, 8. jun.—Nemški, Italijanski in japonski vojni ujetniki, ki ae nahajajo v taboriščih v Illinolau, Wlaconslmi in Ml-chlganu, bodo delali na farmah v teh državah, kjer je pofnuitj-kuuje ^elavcevp, Nadomustili Ui-do delavce, ki so šli v armado ull veliku mesta, kjer zdaj delajo v vojnih Industrijah. General Henry H, Aurand, |>o-veljnik šestega zbora armade, je dejal, da balo vojni ujetniki opravljali važnu dela na farmah. Neznatno število vojnih ujetnikov je delalo nu furmuh preteklo leto. "SWm»irJi, ki žele dobiti vojne ujetnike, bodo morali plučc-vati običajno pla^o," Je rekel Aurand. "Sleherni ujetulk bo dobil 80 centov nu dun v obliki not, katere lahko Izmenja v tu borišču, ull pu so mu tu vsota pripiše v kredit, Kazllku med plufri, ki Jo pla^u farmar In ono, kutero dobi ujetnik, gre v federalno hlugajno." Vojni ujetniki bodo delali pod nadzorstvom vojaških stražnikov. V krajih, kjer bo veliko število ujetnikov uposlcnlh, bodo mtanovall v šotorih. Taborišča vojnih ujetnikov so v Illlnoisu, Wisconsinu lu Mu hi-ganu. Nemiha aneksi j a italijanskih provinc Chlasso, ftvlca, 8 Jun - Nemci so začeli raznarodovanje, ki je v bistvu anekslja, v skoio vm-Ii italijanskih provincah, ki le>«< severno »al lii-netk, ae glaw nem dospela |ioro^ila Domačini mi podvrženi oblasti nemškega go vernerja, čigar M*dež Je v Ino-mostu, bivši Avstriji. Vzhodna Ii4*ne/IJM Ih Istra, kjer m« ny«ta Videm, Trst. Pola, lt« ka ln Gori* ea, sta |s>d doininucljo neni4ke ga komisarja. Ilalljanuka sodiš« a so bila likvidirana In nadome-š/ena z nemškimi. nov konflikt med vlado in kompanuo Montgomery Ward A C o. i uživa oblast odbora UNIJA CIO OBSODI. LA AVERYJA VVashlngton, D. Cm 8. jun — Nov konflikt med federalno vlado in Montgomery Ward At Co. se obeta kot posledica stališča uradnikov kompaNije. Sewelt Avery, načelnik odbora direktorjev, Stuart Bali in John A. Barr, pravna svetovalca kompanije, so pred člunl kongresnega-odseku izjuvlll, da kompanlja ne bo podaljšala veljavnosti pogodbe z unijo United Retail, Whole-sale Si Department Store Em-ployees CIO, če ne bo provizija glede unljske delavnice Izločena. Vojni delavski odbor je odredil, da moru pogodba z omenjeno provizijo ostati v veljavi, dokler ne Im> sklenjena nova, Odredba je slična prejšnji, kateri se je kompanlja uprla ln s tem izzvala stavko, kateri je sledila zasega njene lastnine v Chicagu aprila po federalni vladi. Barr je dejal, "da je odredba vojnegu deluvskegu odbora nelegalna. Kompanlja ne bo podpisala pogodbe s provisljo o unij-sty delavnici, Ako bo sprejet zakon, da morajo biti delavci člani unije, se mu bomo pokorili." Provlaija določa, da delavci, ki ostanejo člani unije petnajst dni po podpisu pogodbe, morajo plačevati prispevke uniji, če hočejo obdržati delo. Avery se Je večkrat zapletel v. prepir s kongresnikom Kam-fcpM-vkmn, demokratom lz Geor-glje ln nucelnikom odseka, v teku zaslišuvunju. Dejal Je, da kompuuijtt ne bo revidirala svojega stališču nupram uniji. Možnost je, da !>o federalna vlada (NJIIOVIUJ zasegla lastnino kompanije. Hot Bprlnge. Ark.. 8. Junija,— Unija Alumlnum VVorkers of America, včlunjenu v Kongresu Industrijskih organizacij, Je na svoji konvenciji obsodila Sewel-la Averyju iu Montgomery Ward tU Co. zaratll prottunljske taktiko, zaeno pa Je zagotovila pod-poro članom unije, ki so uposle-nl pri tej kompanljl. dostojno obnašali v zadnjih urah pred zavezniško okupacijo Rima. To je faktor zgodov,».sko jm^» * ^ ^ KaTrn Vprašanje Je. kak. tolpi|fwrnlkm «a«Nrav Je IMfUto po ■te '4. Julija. Tako je odloOl «iaea ^ ^ ^ oo,ojkar,j. h deU< nostl. ranciji, okrog 150,000 vojakov. Madlarski minister zatrl srbski list Washffigtofil I) C (CKN) Urad za vojne Informacije je do Stavkarji se morajo vrniti na delo Vladni odbor pooegel v konflikt Ctnclnnatt. O.. H Jun.--Okrog 1^,000 delavcev, članov avtne unije, ki mi zastavkall proti Wi iglit Aeronautical Corp., Je dobilo ukaz, da h** morajo takoj vi niti na delo. V konflikt Je po-sagel vojni delavski odbor. Willtam Beckham, uradnik avtne unije, je dejal, da se bodo sta vkarjl isikoriH ukazu. Izrazil je upanje, da se bodo vs| vrnili na delo Uradniki kompanije ao naznanili, da se je več tisoč stavkal jev že vrnilo na delo in da jun I»kIo ostali sledili. Stavka je nastala zadnji pon-deljek v znak protesta proti tisnsferiianju sedmih zamorskih delavcev v department, kjer ao doslej delali le balopoltči. Trans-ferlranje je bilo izvršeno z odo-britvljo urednikov unije Htavke jr /»vi la piiidtikiljo motorjev za bojna letala. Uradna d^kUr«,,. »^^TtrVut,I^TrZ ~ atroeo nrvlr.ln—l Vatikana v •»' )'■ ....... . v latonbul d'«f«-l» porodilo |hw< I a.. u1»l> 1») r.rf»l|ubar.ki im. danji vojni Va.ikan.ko '^^.J^Tohl^ S, kvLnik; IH - - ^ f«... .........."Uk. .... K bilo vč*ra| natrpano / k, m ).h Kilko «tlo ... rodoljub, v blltlnll »Irtl navali bili Irvrtrn. | llu.t.ov...« N.-I. lj-, k, j. M» ran* Znotraj VaUkana n,h drUv To nuadbo m Mh*| « ub|h vW , d..jal, „., ,„..>.1 na ... .trmoglav Janju prrjtoJ^ —" — '...........- , " ^ ^ujnon- Amerika priznala skvadorsko vlado Waahington, D, Č.t J. jun — Urednik Ii lAmetika je priznala novo ekva- PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE »nr Organ of and published Naročnina ao Zdmiono drtovo (»««a ChUo#o) bi Ksnado HM oa loto. »3 00 ao pol lota. 11.50 sa iotrt lota; sa CWc*goUokolloo Cook Co.. 17.50 m eofo 1*«° 13 75 sa pol \ fi aa Li^iTra SM*. laaSirirllf taJosi for the United Stalo« evcda le hotela pokazati svojo ne-od\ istioht. - r' S« alal»M- n.i jr s (>< < 111 u n«» piopagando napram Nemčiji. Ame-nka Anglija m Kuaija so Goebbelsu dale dovolj materiala, da je \ojo pni|Mii;ando piepričal Nemce, da poraz na bojišču |>onienl m amo tazkusonji Heicha. mat več tudi zasužnjenje nemškega na-i< 1.. Oiuiclnll \v .i vi-čkrat /javil, tla Atlantski čarter ne drži .a »ovia/ne di žele, n svojem ni davnem govoru pred parlamentom • tu«h deta I. da s« zavezniki pridržujejo pravico, da razkosajo Nemčijo VVaahmgton |t> tel iMihtlki pritrdil z molkom in drugače. ti oni oa i< Rua« vclt ln angleški kralj vodita molitve k zmagi, bi »toiila veliko bol) modro, ..ko hI «»b pnčetku invazije obljubila evropskim naiodom-tudi Nemcem— politično in gospodarsko enakopravnost v okvirju rei Nove, demokratične, združene Evrope. .Na dtugt sijo m Sie/ij i u»k« vlada vala vi« mi plavijo o| V*t to Je h GLAS IZ MOHTANE Easl Helena, MonL—Ljudje so vedno različnih mnenj, kakor se seveda vidi tudi v naših listih. I Eni so za to, drugi pa za ono ' stvar. Upam, da ne bo nihče štel tega dopiss za kakšno "špika-nje." Meni je bila namreč dana naloga, da jšodam naše mnenje, kar bom danes storil, četudi bolj pozno, ampak bolje j le pozno nego nikoli, kakor prayi pregovor. Kar sem obljubil, moram izvršiti, da me ne bo kdo imel za pozabljivca. j Na seji našega društva 143 SNPJ smo namreč razmotrivali o raznih stvareh, ki spadajo v področje naših zadev, tako smo se tudi malo dotaknili gl. urada in gl. urednika Ivana Molka. Mi nismo proti nobenemu našemu delavcu oziroma sobratu; vsak dober in zvest delavec je vreden pohvale, dokler je živ, kajti potem, ko se preseli v večna lovišča, ne potrebuje hvale. Brat Alesh Je enkrat svetoval v Prosveti, da bo treba dati zadevo urejevanja lista na splošno glasovanje. Ako bi prišlo do tega, bi to bilo pravo bratsko postopanje, kajti na splošnem glasovanju bi br. Molek dobil 95 odstotkov glasov. Tista zakulisna stvar se je začela v metropoli, ampak je na peščeni podlagi. Na ta način se lahko začne afera proti temu ali onemu uredniku ali uradniku. Ker vemo, da so vsi zvesti in dobri delavci, bi bilo škoda vsakega. Brat Molek je zvesto delal za jednoto in za nas vse na splošno. Sedaj, na stara leta, pa naj mu grenimo življenje. To pač ni bratsko. Mi vsi smo za to, da damo br. Molku zasluženo priznanje in prejšnje delo, ako ga je pri volji sprejeti. Mi potrebujemo takega moža, ki se ne obrača jao vetru. Ne bo dolgo, ko ga bo vsak hvalil, da je bil br. Molek na pravi poti. Anton Mihelčlfc, 143. DETROITSKE VESTI DeiroU. Mich. — Skoraj nihče se več ne oglasi iz Detroita. .Nekaj je kriva zaposlenost, nekuj pa starost, vendar pa so naši mladi člani pevskega zbora Svobode, ki so uprizorilf tridejan-sko komedijo dne 30. aprila, zaslužili vsaj par besed. Igrala so skoraj sama dekleta; moških je bilo le toliko, kakor je v vojnem času mogoče, kajti doma so večinoma same ženske. Program je vodil Rudolf Potočnik, direktor pa je bil Au-gust Platt, ki je sam dober igralec in osobje je dobro izvežbal, tako da je bil njihov nastop res dober. Pevci in pevke so tudi dobro peli, največ aplavza pa sta bili deležni mali Nagraškovi sestrici pod vodstvom njihovega očeta. Udeležba jc bila dobra, ako upoštevamo razmere in pa dokaj visoko vstopnino. Igralci so veseli, ako vidijo pred seboj polno dvorano občinstva; to je tudi njihova edina plača zs trud in dolge ure vežbanja. Torej čast mladini,*ki nam je kljub vojnim razmeram podala nokaj trenutkov veselja. One 28. maja smo pa imeli izredno zabavo, ki sta jo priredila John Jane in Anton Cedilnik za svoje prijatelje, prvi k svojemu rojstnemu dnevu, drugi pa k rojstnemu dnevu svojega sina Johna in ob 30-letnici svojega zakonskega življenja ter za odhodnico ainu Saržent John Cedilnik ae je namreč naslednji dan vrntl v Alaako, odkoder je prišel na dopust po mnogih me- secih odsotnosti. Ob takih prilikah je seveda na mestu, da nekdo spregovor i par besed v poča* slavljencem. ^To nalogo je izvršil naš distrikttii podpredsednik SNPJ saržent Ray Travnik, ki je bil slučajno na dopu-stu. Najprej Je poklic«! na oder Cedilnikovo ženo, ki je rekla, da je zadovoljna s svojim partnar-iem živeti še nadaljnjih 30 let ali več, nakar je Cedilnik imel besedo in je rekel, da je tudi on s tem zadovoljen. Popolno veselje jfma fcazi vojna, ker je njun edini sin tako daleč od doma, imata pa upanje, da se vrne zdrav, kakor je bil 28. maja. Še na mnoga leta "obema zakoncema, tako tudi Johnu Jancu! Ray je dal besedo Jancu, ki je tudi dejal, da je po svoje zadovoljen, ker ima mnogo starih in mladih prijateljev; mladih* je precej vzel za svoje, ampak brez legalnih dokumentov, torej ima tudi sinove doma in v vojni, kakor mnogi drugi. S svojim humorjem je obrnil pozornost navzočih na podpisano, kar je povzročilo mnogo smeha. Zabava je bila pristno domača, dovolj jedi in pijače, za ples so pa skrbeli Karun, Štefanič, Brezovar, Maser in Aubel. Da ste jih videli, kako so plesali. Niti enemu ni prišlo na misel, da dobi samo dva para čevljev na leto. Navzoča sta bila tudi zakonca Mauc iz Kansasa, ki sta baš tisti dan prišla na obisk k hčeri in zetu. Kakor sta se izrazila, se jima je dopadlo, kajti zabava da je bila taka, kakršne smo imeli v starih dobrih časih. Iskrena hvala Johnu Jancu in Antonu Cedilniku! Mary Bernik. 121. S POTA V uradni številki Prosvete z dne 31. maja je bil priobčen zapisnik seje minnesotske federacije društev SNPJ, ki se je vršila na Evelethu. Zastopana so bila razns okoliška jednotina društva, tako tUdI društva iz drugih naselbin v tem okrožju. Omenjeno je bilo, da se nekateri pritožujejo, da ni bilo vse priobčeno, kar se je na prejšnji seji razpravljalo. Kar se tiče omenjenih sej in zapisnikov v glasilu, se lahko reče, da je v Prosveti premalo prostora za vse podrobnosti, kajti zapisniki navadno vsebujejo le glavne izčrpke, kar lahko zadostuje za vse slučaje. Pravilno pa je, da se uključijo v izčrpek številke društev, ki so na fede-racijski seji zastopana, ne pa le nekaj imen, ksjti javnost piotem morda sklepa, da se v Minnesoti ne zanimajo za jednoto. Na seji je bila navzoča tudi gl. odbornica scs. Ambrožič, kakor vselej, in je poročala o marsičem zanimivem, tako tudi o uradnem zapisniku, o bodoči konvenciji in o zadevi br. Molka. O tem, kar se Je izvedelo o Molkovi zadevi, ni v federacijskem zapisniku ničesar. Kar se br. Molka tiče, jc stvar ta, da prevladuje mnenje, da bi bilo v korist SNPJ, ako se1 bi glede njegove službe počakalo do prihodnje konvencije. Tako mnenje se sUil tukaj in še več drugega, ampftk to naj zadostuje. Kakor je razvidno iz dopisov v Prosveti, dopisniki izražajo svojs mnenja glede Molkove zadeve, kar je pač pravilno, da vsak pove svoje mnenje. Iz tega mnenja ae vidi, da se večina izraža v prid Molka pohvalno. Lahko se trdi, da on zasluži vse j>riznanje za svoje dolgoletno, vzorno službovanje. Vsekakor je bil tega mnenja tudi gl. odbor SNPJ, kajti po Molkovi resigna-ciji so mu rekli, naj svojo resig-nacijo umakne, on pa je rekel, če oni umaknejo svojo resolucijo, da bo tudi on umaknil svojo re-signacijo. Naj omenim, da se je govorilo tu okrog tudi to, da je Molek pustil službo zato, ker da ima drugje baje boljšo službo, kar pa seveda ni resnica. Ko sem pred kratkim dobil na vprašanje iz uprpvništva Molkov naslov, sem mu pisal in on je odgovoril, da si bo letos vzel počitnice, medtem pa bo skupaj spravil nakopičeno gradivo za zgodovinski spis, ki ga namerava pripraviti za knjigo. Molek me v pismu vzpodbuja, naj nadaljujem z dopisi v Prosveti kot doslej, da naj še pošiljam razna poročila, čez čas pa bo tudi sam skupaj zj?ral in spisal kakšen članek. ^ Dobro vem, da ima Molek marsikaj zanimivega v svoji zbirki iz dobe naših prvakov, ki so se naselili v Ameriko pred davnimi leti. On tudi ve, da Imam jaz Še precej takega materiala o naših pionirjih od Barage naprej in se mi priporoča, da mu bi poslal še kaj teh stvari. Ob prvi priliki se bom potrudil in bom prebrskal po moji zbirki z namenom, da izberem iz nje stvari in originalne podatke, ki bodo prav prišli pri sestavljanju zgodovine. Molek mi je pisal, da namerava obiskati nekatere kraje in bo skušal dobiti gotove podatke. Matija Pogorele. VESELE IN ŽALOSTNE VESTI IZ PENNE Pvesto. Pa.—Naša veselica dne 13. maja je dobro uspela in udeležba je bila velika. Iskrena hvala vsem, ki so delali in s tem pripomogli k uspehu, dalje vsem, ki so prišli iz Moon Runa in Im-periala. Prišla je tudi Ana Go-renc, le škoda, da se nisva mogli nič pogovoriti, ker sem bila zaposlena s prodajo prigrizka, upam pa, da se bova spet sestali v bližnji bodočnosti. Naznanjam vsem rojakom v okoliških naselbinah, da bo nase društvo 166 SNPJ priredilo plesno veselico zmage ali victory dance v korist dlanom-vojakom dne 30. septembra. Prosim vse okoliške qaselbftie, da ne prirejajo svojih veselic na tisti večer, temveč, da se udeležijo naše veselice. Sporočiti moram tudi žalostno vest, da je pred kratkim naglo umrla edina hčerka Antona in Johane Petrovčič,^elen Petrov-čič, stara 13. let. ' Skoraj se bi zgrudila, ko mi je prišel Petrov-čič povedat, da je njegova hčerka umrla, kajti še prejšnji večer je bila v dvorani na ženitovanju zdrava in vesela. Helen je bila nadebudna deklica, članica mladinskega oddelka SNPJ in večkrat je dopisovala v Mladinski list. Njen oče, Anton Petrovčič, je predsednik društva 166 SNPJ. Pregovor pravi, ds vse, kar se rodi, mora umreti; pregovor tudi pravi, da star človek mora umreti, mlad pa je prisiljen. Tako se je zgodilo tudi s to mlado članico. Pokojna Helen je bolehala od februarja meseca, ko se je podvrgla operaciji na glavi (tur na možganih). Potem se je dobro počutila in izgledalo je, da je okrevala, večkrat pa je tožila, da jo boli glava. Dne 20. maja je bila v dvoram na ženitovanju, kakor že omenjeno, dne 21. maja se je udeležil« neke prireditve v Moon Runu. Ko Je prišla ponoči z materjo domov, je tožila, da jo glava boli. Naslednje jutro, dne 22. maja, so jo z ambulanco odbijali v bolnišnico nezavestno in ob 11. uri je že bila mrtva. Ona ni čutil« bolečin, ker je bila ne- Ruaki vojaki v akciji proti Nenatem v nekem ukrajinskem mestu. zavestna do smrti, veliko pa je guba hčerke, ki mu je bila že v bilo trpljenje njene matere, ki je veliko pomoč, je težka in nena- videla umirati svojo hčerko. | domestljiva. O, kruta smrt, zakaj si zarezala pri pisanju boleče rane staršem in bratom pokojne mladenke^ ki je bila edina hčerka in sestra, katero so vsi tako ljubili in sedaj jo neizmirno pogrešajo ter zanjo žalujejo. Pogrešali jo bodo tudi mnogo njeni vrstniki in otroci, ki jih je vedno pestpvala, ker jih je imela tako rada. Tudi društvo 166 SNPJ je izgubilo dobro članico mladinskega oddelka. Helen je bila dobra dopisovalka v Mladinski list. Pogreb se je vršil dne 25. maja po civilnih obredih na pokopališče v Bridgevillu ob veliki udeležbi prijateljev in znancev ter društvenih bratov in sester. Krsto so nosile mlade članice. Ob odprtem grobu smo se poslovili od naše mlade članice v obeh jezikih, društvena tajnica v slovenskem, Mary Robich, članica mladinskega oddelka, pa v angleškem jeziku. S tem smo izkazali zadnjo čast naši zvedti članici Heleni Petrovčič, ki je tako nepričakovano zapustila žalujoče starše in brate ter nas društve-nike. Tako mlada je dokončala svojo pot in svoje delo ter odšla od nas za vselej, vsi mi pa ji bomo sledili prej ali slej, kajti smrti ne uide nihče. Iskreno se želim zahvaliti vsem, ki sem jih obiskala v času smrti naše mlade članice in so prispevali za venec, namreč starši naših mladinskih članov. Nabrala sem devet dolarjev in pet in osemdeset centov, zakar se vsem iskreno zahvaljujem. Staršem in bratom mlade pokojnicc pa izrekam naše globoko sožaije ob izgubi ljubljene hčerke in sestre. Dne 20. maja se je poročila Annie Tratnik, članica društva 166 SNPJ in edina hčerka Martina in Mary Tratnik, s Frankom Aublom, ki je armadni kapitan in z njim je odšla v Cali fornijq. Mlademu paru obilo sreče! Pred kratkim je odšel k vojakom naš član William Zupančič, sin Uršule Župančič. Tako ima ona sedaj že PET sinov pri vojakih. Upamo in želimo, da se vsi srečno vrnejo domov k materi, ki je tudi naša članica. Holen Robich. tajnica POROČILO ZASTOPNIKA Hermlnio. Pa.—Zadnjič sem omenil, da me jc Opeka peljal v Imperial, kjer je ponovil« Prosveto rojakinja Eržen za Razpe-tove na farmi, tako tudi obe Jamnikovi družini. Oni iz Calif, ki imajo hčerko v armadi in je poročni ca. so povedali, da jim je pisala, d« si želi civilnega življenja. Sedaj ae menda nahaja v Novi Gvineji in mora nositi tako težke čevlje kot majnarji. Naš stari naročnik Kolčak. 80-letnik. korenja*, je tudi ponovil Prosve-1 to. V Cllff Mlnu sem prodal M. G. vsem, ki sem jih imel čas obiskati, rojakinja Vidmar, ki so Ji odrezali roko nad komolcem.1 kakor je bilo že poročaho. pa Jej"*** Pomagala mu je uradniških stvari. Bila je edina hčerka pri hiši. Pred šestimi meseci je bila operirana na sencih in jc okrevala, pa se ji je bolezen vrnila, kri se je strdila dO možganov izsledila je smrt. Pogreb se je vršil na biidgevillsko pokopališče, kjer počiva že veliko število rojakov. Moje globoko sožaije prizadeti družini. Od deklice se je poslovila društvena tajnica se«. Robich in neka deklica za mladinski oddelek. Udeležba je bila lepa in od deklice, ki je večkrat dopisovala v Mladinski list, smo se s tugo v srcu poslovili. Po pogrebu nas je čakala večerja in po večerji je naš stari agitator Tone Petrovčič dejal, da je dobro, da se spomnemo tudi Proletarca in nabralo se jc $3.25 podpore. Še tisti večer sem se odpeljal s Kraljevimi, ki so prišli na pogreb, v Moon Run, kjer je ponovil Prosveto Mike Resnik in Stari Pestotnik ter rojakinja Zagoda, čije moža je zadel mrt-voud že pred petimi leti, dočito je eden njenih sinov pri vojakih in drugi gre te dni. Rojakinja Mat jas je tudi ponovila Prosveto, gostliničar Maček pa se je nanovo naročil na Proletarca. On mi je povedal, da so tamkajšnji rojaki kupili 12 akrov sveta, na katerem bodo postavili svoj dom, ki bo eden najlepših v okolici; on je član stavbinskega odbora. Za začetek imajo že okrog $5000, ostala vsota pa bo kmalu podpisana. V Moon Runu sem tudi dobi! $5 v pomoč nesrečni Sloveniji od neimenovanih ljudi. Rojakinja Možina mi je postregla z loncem in je rekla, da se lahko peljem z njeno hčerko v McKees Rocks, in tako je bilo, zakar se ji zahvaljujem. Pri Jakopu Ambrožicu. kjer sem prenočil, sem izvede! žalostno novico, da jc v Brad-docku umrla rojakinja Zaje, ka: pa nisem mogel verjet«, kajti f*' pred kratkim je ponovila Proletarca in se ni pritožila, da je bolna. Stara je bila šele J>9 let m poznal sem jo mnogo let. Pogreb se Je vriii menda isti dan kot j* greb Petrovčičeve hčerke. Prizadeti družini moje iskreno sožaije. Rojaki in rojakinje, b^imo previdni glede zavarovanja' tos praznuje SNPJ svojo 40-M-nico in vsi, ki še niste zavarovani, pristopite k nsši Jednoti. liutu J ki ste ie, ps poskrbite, da osU-l nete dobrostoječi člsni NihcfS ne ve, kdaj ga zadene nesreča, bolezen ali smrt. zato m ^nio biti vedno pripravljeni za vsa* slučaj. Železen zakon narave n« pozna nobenih simpatij. Noslednja postaja j« bila North Braddocku. kjer J« kinja Rednak ponovila Prosveto. tako tud* rojakinja I>,lm*J\ Pittsburghu oa rojaki*ia ^ ter Proletarfa. Tudi on* posvarila glede Molka drugih, da ae bi moral kaj ' t roja* me j* tr več ponovila Proletarca. S Su*atov»m« sem se peljal na Prihodnjič bom porot si < ' vanskem shodu, kl se J« ^ Zemljevid evropskftk drftav, kjer te pričakujejo »svetniški suakL pogreb hčerke Toneta PetrovČi- hotelu Fort P»»tu v č«. Tudi on se je jokal, kajti U- A n ton Pittsbur*"1 zasta^s*' A. JUNIJA posveta Slovenska Narodna Podporna Jednota 1857 59 So. Lownd«U A »o. Chico«© 23. lUlnoto AM ION HIIUI.AN. prvdMdnik IKANK VRATAHICll--------- vhank »aiumc----------- ANDIl Ion* d M o4l a-rlng th« i/M 4' MIHAH* ARCrBASEV SANIN (Nadaljevanj«) Uda je molčala. Bilo je tako tiho, da se je slišalo, kako so vodni valčki urno udarjali ob obrežno grmičevje. "Obe sva nesrečna," je hipoma samemu sebi nepričakovano ln prav iz dna duše izpregovoril Novikov; "toda mogoče bo nama laglje, ako bova živela skupaj! ..." Tople solze hvaležnosti in miline so zalile Ll~ di oči. Dvignila je obraz proti njemu in rekla: "Da ... mogoče!" "Bog mi je priča, da bom dobra žena in da te bom vedno ljubila in čutila s teboj!" so govorile njene oči. Novikov je čutil ta poglpd; nenadoma je padel pred njo na kolena in začel poljubljati njene drhteče roke ter je tudi sam vee drhtel od gin jen ja in radostne strasti, ki se je nenadoma vzbudila v njem. To strast je Lida tako jasno in globoko spoznala, da sta jo hipoma minila bolestna in nesrečna boječnost in sramežljivost. 'Torej končano je , . . Zopet bom srečna ... Tiii, ubožec!" je jokaje mislila Lida ln pretakala srečne solze, ne da bi odmaknila roke in je Še sama poljubljala mehke laae Novikova, ki so ji vedno ugajali. Spomin na Zarudina je svetlo zablisnil v njej, e takoj zopet ugasnil. Ko je prišel Sanin, ki je sklepal, da je že minilo dovolj časa za razodevanje, sta Lida in Novikov držala eden drugega za roke in si nekaj tiho in zaupno pripovedovala. Novikov je pravil, da je nikdar ni nehal ljubiti; Lida je pa pravila, da ga zdaj ljubi. In to je bila resnica, ker bi Lida rada imela ljubezni in sreče ter se je je zdaj upala najti v njem in je ljubila svoje upanje. Zdelo se jima je, da še nikdar nista bila tako srečna. Ko je prišel Sanin, sta obmolknila in ga gledala v zadregi, veselih in zaupnih oči. "No, razumem," je resno rekel Sanin in ju pogledal; "pa hvala Bogu. Samo srečna bodita!" Hotel je še nekaj pristaviti, pa je kihnil preko cele reke. "Hladno je ... Da ne bosta dobila nahoda!" je dostavil in si brisal očL Lida se je srečne zasmejala in njen smeh je zopet zagonetno in lepo zadonel nad reko. "Jaz grem!" je razglasil Sanin po kratkem molku. "Kam?" Je vprašal Novikov. "I Um sta prišla pome Svarovlč in tisti častnik ... pristaš Tolstega ... kako mu je že ... ? Tisti dolgi Nemec!" "Von Deutz!" ee je zasmejala Lida brez vzroka, on. Prišla sta nas vabit na nekakšno zborovanje. Samo rekel sem, da vaju ni doma. "Čemu?" se je še vedno smejala Lida in rekla: "Mogoče bi šla tudi midva." "Sedi tukaj." jo je zavrnil Sanin. "Tudi jaz bi sedel, če bi imel s kom." Zopet Je odšel in to pot v resnici. Nspočil je večer. V temni, tekočI vodi so se zazibale zvezde. XXIV. Večer Je bil teman in nem. Nad vršički črnih, okamenelih dreves so se težko kopičili oblaki in hitro, kot da bi hiteli k nevidnemu cilju, drseli od enega kraja neba k drugemu. Skozi njihove zelenkaste špranje so se blestele in skrivsle blede zvezde. Zgoraj je bilo samo brezkončno mračno gibanje, spodaj je pa vse utihnilo v napetem pričakovanju. V tej tišini so se slišali glasovi prepirajočih ■e ljudi neprimerno rezko in kričavo kot cviljenje majhnih, razjarjenih živalic. "Naj bo kakor hoče," je kričal von Deutz in se nerodno kot žerjav opotekal z dolgimi no- gami; "ampak krščanstvo je kot edini popolni In razumljivi humanitarni nauk dalo človeštvu neminljivo bogastvo!" -"No, da," je trdovratno zmajeval z glavo Jurij, ki je Šel zadnji in mu jezno gledal v hrbet, "ampak v borbi z živalskimi nagoni ee je izkazalo krščanstvo prav tako brez moči kot vee dru ..." "Kako "izkazalo"!" je vznemirjen za vpil von Deutz. "Vsa bodočnost je krščanstva, pa bi potem govorili o krščanstvu kot o kakšni odpravljeni stvari..." ' "Krščanstvo nima bodočnosti!" ga je prekinil Jurij in brez vzroka s sovraštvom gledal raztekajočo se liso, častnikovo bluzo. "Ce ni tnoglo krščanstvo premagati človeštva niti v najvišji dobi/ svojega razvoja in je onemoglo padlo v roke peščici ni^vrednežev kot orodje za predrzne prevare, potem bi bilo eedaj, ko je že samo ime "krščanstvo" postalo neslano, čudno in smešno čakati čudežev . . . Zgodovina nikdar ne odpušča; kar je enkrat izginilo a po-zorišča, se ne vrne več! . . ." Leseni trotoar se je še komaj videl pod nogami; pod drevjem je bilo temno kot v kozjem rogu. Mrzlično jih je vznemirjalo, da se lahko vsak hip spotaknejo ob stebriče na trotoarju. Glasovi so se pa zdeli nenaravni, ker ni bilo videti obrazov. "Krščanstvo? . . . Izginilo a pozorišča!" je vzkliknil von Deutz in prešinila sta ga pretirano presenečenje in nevolja. "Seveda izginilo ..." je kljubovalno nadaljeval Jurij, "vi ste tako eupli, kot da bi ae o tem niti misliti ne smelo . .. Kakor eo izginile z odra Mojzesove postave, kakor so umrli Budha in grški bogovi, prav tako je umrl tudi Kristus ... Zakon evolucije ... Kaj vas vendar tako plaši pri tem? ... Saj vendar ne verujete v božanstvo njegovega nauka?" "Seveda ne!" je užaljeno cvilil von Deutz, ne da bi odgovoril toliko na vprašanje, kolikor na žaljivi Jurijev ton. 'Torej morete potem misliti, da lahko napravi človek večne zakone?" "Idijot!" si je mialil tisti hip o von Deutzu. Neomajna, prijetna zavest, da je ta človek neskončno neiimnejši od njega, Jurija, in da ne bo mogel nikdar razumeti tega, kar je njemu enostavno ln jasno kot beli dan, se je v Jurijevi glavi neokusno prepletala z besno željo, da bi častnika za vsako ceno popolnoma prepričal in pobil. "Pustimo, da je tako . . ." je vznemirjen in razsrjen ogovarjal dolgi častnik; "ampak krščanstvo je poetalo temelj za bodočnost... ono ni poginilo, ampak je postalo podlaga in bo oplodilo kot vaatko seme ..." "O tem ne govorim," je odgovoril Jurij, ki je pri tem nekoliko Izgubil bistvo pogovora in se zato vedno bolj srdil: "Hotel eem reči . . ." "Ne, dovolite . . ." ga je zmagovito prekinil von Deutz, ki ae je bel pasti s konja, in je zopet zašel s trotoarja. "Vi ste prav tako rekli—" "Če enkrat' pravim, da ni tako, torej ni tako ... Čudno!" ga je prekinil Jurij* silno jezen, da bi smel neumni von Deutz misliti vsaj za hip, da Je razumnejši. "Hotel sem reči . . ." "No, mogoče . . . Oprostite, nisem tako razumel!" Je s prizanealjivim nasmehom skomizgnil z ozkimi ramen) von Deutz; prav nič ni skrival, da je Jurija razumel in da bo vse, karkoli bi Jurij zdaj rekel, aamo prepozen umik. Jurij ga je razumel in se je čutil tako jeznega in užaljenega, da se mu je celo v grlu zavezalo. (Dalje prihodnjič.) Slepec in njegov brat Cerkvenlk An«. S Plazili smo se. Zdelo se mi je, da je trajalo neznansko dolgo. Žvižg Dvig Zalet. Naskok. —Hura! Hura! Hurs! —Tra-ta-ta-ta-ta-ta-ta- , . . Ruska strojnica. Levo in desno so iz ruskih jarkov, iz ognjenih žrel bruhnili rdeči, bakljasti plameni. Pet mol se je pred menoj v dveh. treh trenutkih spremenilo v oglje. Strašna vročina me je oplazila po vsem telesu. Začutil sem zbodljaj prav v krvi. Kriknll sem Poročnik je zavpil: -Nazaj! Obrnili amo m* tre zdrveli nazaj. Tedaj pu so zaropotale rjaše strojnice. Ne, ne. nisem se zmotil, bile ao prav zares naše. Zaluttl aem udarec v obraz. Kakor da me jc- nekaj prav rahlo opeklo Tedaj pa nič več. Slepec je umolknil. Če* ne-kaj časa ae je obrnil k starejše-mu bratu ter mu rekel: -Nadaljuj, Alfred! Alfred je slonel s komolci na mizi ter si podpiral glavo. Kadil je pipo. —Zakaj me ipučiš, Heinrtch? —Onesvestil sem se. Edinole ti veš, kako se je zgodilo. —No, naše strojnice eo te ranile. —Naše strojnice? Kaj pomeni to? Ali so strojnice žive? —Ne muči me! —Kdo je stal ob strojnici? Kdo je ctljal> Kdo je streljal? To pove)! Slepec ae je dvigni), ae naslonil z dolgimi rokami na mizo, si strgal jezno naočnike raz obraz ter jih položil na mizo. It očesnih votlin mu )e pogledala atrehotna tema. Pes ae je dvignil, ae vzpel s prednjima nogama na mizo ter se zagledal v slepca. —Pomiri ae! mu Je velel Alfred. - i -Kdo je streljal. Kdo! —Vojak al bil, pa ne veš. kaj je zapoved —Kdo more komu za povedati, naj strelja na brata? —Heinnch, krivico ml delaš! Okolk ine so bile takšne! —O »/nam vas-vse! Vedno so okolščine krive! Tisoč izgovorov najde«, najdete* Ali ne mo-rete razumeti, da ne gre za be- sede, da gre zgolj za—dejanja? Da, da, vse vem! Kje si mogel vedeti, da boš prav brata zadel? Nikdar pa ne boš mogel zanikati, da si nedvomno vedel, da .si streljal na svoje tovariše, na svoje prijatelje! —Nsdporočnik je za povedal: Streljaj! Pobij te strahopetne pee. Cincal sem . . . —Da, da. cincal si! Udariti bi 6a bil moral po glavi, da bi ae U zvrnil, ubiti psa! —Riakiratl svoje življenje? —Risklral si rajši moje oči! Zakaj me nisi ubil? Zakaj ne? Ubij me, ubij me tu, pri tej priči! Končal boš svoje delo! —Heinrtch, razburjen sil Leti? —O. nikdar več niaem videl. Luita ml je zbežala. Kako presunljivo je kriknila, ko me je zagledala v bolnišnici. Zagrni-sil eem se jI. Ubij me. strahopetec' It strahopetnoati si atre-Ijal name, it strahopetnoati al ubijal, it strahopetnoati glodaš to moje bedno življenj«! O. da me ni tedaj Soniman izvlekel it vod«! Ljuba moja žival! Pridi sem! K meni! Soniman moj, palček moj! Pe« ee je vzpel vil« ter mu položil svojo g|«vo n« prša —Soniman moj, o, da ni teb«! Povej, ti n« bi nikdar streljal name, ker si ži^ralfc. Ker si žival, ali ne, Soniman moj? PoljubU ga j« na glavo. Pee je pretresljivo zacviliL Zajokal j« malone človeško. Alfred s« je ves tresel. Slepca sva položila v posteljo. Pee mu j«, položil svojo glavo na prša. Po prstih sem stopil iz sobe Alfred me je pospremil na ulico. —Povejte mi, gospod nad poročnik, ali sem kriv? —Sami presodite! —Ne morem. —Mislim, sem dejal počasi in preudarno, da smo vsi krivi. Molče eva si podala roke. Bilo je ie poznoV Po cestah vee tiho. Cela Leipziger Strasse je dremala. Slepec s časopisom in psom stoji še vedno. Dame še vedno hodijo mimo. Dragulji se še vedno bleščijo v izložbah. Krivci še vedno kujejo nove zločine. Boječi ie vedno samo čakajo in umirajo . 7. PETEK, 9. JTTVttv Magajna Bogomir: Molu Marjetica Gospa Marta, kakor so jo klicali v predmestni hiši, kjer je stanovala, je ležala že tri dni mrtva na svojem revtaem ležišču. Nihče ni vede>, da je umrla. Kdo naj bi se pač prikazal v zadnji kot širokega petega nadstropja, v kot, kjer polega vlaga po zidovih in odpada o-met od njih. Poleg tega je bilo tisti teden pred božičem in mraz se je naselil v ono samoto, v kateri ga je vsak dan posečala burja skozi razbite šipe. Nihče ni vedel, da je umrla, tudi njena štiriletna hčerka Mar-garita ne, saj otrok ni poznal smrti. Margarita je bila otrok in vendar je stregla materi v njeni štirinajstdnevni bolezni. Z bolnim smehljajem na ustih je zrla mati, kako je dekletce gospodinjilo v sobi, o kateri bi vsakdo mislil, da v njej sploh ni mogoče gospodinjiti. V enem kotu je stala majhna, stara poč in poleg nje zaboj, ki je bil za shrambo jedil. V drugem kotu je stala materina poetelja in poleg nje na tleh kup cunj, ki so bile Mar-garitino borno ležišče. "Vzemi lonček z vodo in postavi ga na peč," je velela mati hčerki. Margarita je zvesto u-bogala. "Takp! Sedaj odpri zaboj in vzemi štiri krompirje, ostrži jih in deni jih v lonček! — Dobro! Sedaj zakuri, le preveč ne naloži na ogenj, da nama ne zmanjka drv." Tudi to je atorila hčerka. Ko je bil krompir kuhan, je mati vzela dva, dva je dala deklici. Tako je šlo dan za dnem vee čas bolezni. Ko pe ji je štirinajsti dan zopet ukazala, naj da krompirje v lonček, je Margarita žalostna obstala ob njeni postelji.] "Ni ga več, mamica! — Pa ne bodi žalostna, mamica. Včeraj ml je dala nona Marija hlebček kruha in malo sira z>inaj na hodniku. Takoj ti prinesem." * Mati se je tedaj sklonila, pri-vila hčerko It sebi in jo pogla-dila po lasah. "Nisem Učna, Margarita! čutim, da mi bo bolj«, da bom zaspale Ostani pridna, MargariU!". HVALEŽNOST "DJ)ayM je bil najbolj kritičen dan naše generacije. Globoko se čutimo obdolžene časnikarstvu, radiu in kino-matografu, kateri so nam od začetka inv^ije podajali popolne informacije o stališču združenih sil. S tem, največjim načinom zbiranja in razpečavanja informacij, spoznamo kaj so naši možje zazrli ko so invadirali, in razumevanje kako globoko smo obligirani kot posamezniki in organizacije, da podpiramo naše oborožene sile. v'-. > ' " - 4 ; „ • Naše misli so z onimi, ki se vdejstvujejo v osvoboditvi Evrope in naše sočutje gre družinam onih, ki so se popolno žrtvovali - - - — r*- ' ■■—- - . ■ .. : -'g.* r,F . n::> INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION_ i ......j- . Otrok jo je gledal dolgo in vprašujoče. Ona e« j« vlegU zaj. "Daj, le jej kruh," je relda še komaj slišno. Mamica je zaspala la*>spala trdno in nepremakljivo t*> dni. "Kako trdno spi," j« rekla Margarita, ko ji je položUa roko na čelo in se mati ni prebudila. "Lejnraz ji je zelo," Stopila je v kot, kjer je imela svoje ležišče, pobraU cunje in obdala z njimi mater. 'Tako! Sedaj ji ne bo več mraz. Sedaj bo spala in ozdravela bo. Dobro je, da spi" tfretji dan je pojedla zadnji košček noninega darila in zaskr belo jo je, kaj bo, ko ae mamica prebfudi. Nič kruha ne bo več zanjo. Položila je prit na ustnice in premišljevala.) "Ali ni danes božični dan? Da, mora biti, saj je mamica rekla, da bo kmalu. V mesto pojdem in poprosim ljudi kruha." Zunaj je zaslišala burjo in si ogrnila raztrgan šal čez ramena. Tiho, tiho je odprla vijata, da bi ne zbudila mamice, in stopila na stopnišče. Tukaj se ji je pridružil gospod. Lep je bil U gospod in nadvse mil je bil njegov obraz. "Z menoj pojdi, Margarita, ji je rekel in jo prijel za roko. KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STAffE SEDAJ $2-50 »Knjiga je trdp vezana In ima 821 strani<4— Recept 1 ^ib napisa nI v angleškem jeziku; ponekod ps ao tudi vfržflRi narodi; ]#*ka J« Icfca J«d poeebno v navadi. Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zs kuhanj« in ae hočejo v njem čimbolj izvežbati in Upopolnitijo W'v)tJj JHK'|. > Ol. * mm * aasocis' lftfl^i^ffl X_ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, 21t Waat 18th Street N«w York U, N. T. Njej je bilo prijetno, da jo gospod pozna. Tiho je stopala za njim in občudovala njegovo dolgo suknjo in lase, ki so se mu spuščali čez ramena. Gospod jo je pripeljal na cesto in jo vodil po ulicah proti morju. "Lepo bo pri meni, Margari-U," ji je rekel, se sklonil in jo •poljubil na mrzlo, prezeblo in Sestradano lice. Ona pa je ila kakor v sanjah za njim. Množica ljudi se jima je priva-11U po ulici nasproti. Možje, žene z otroki v naročju, dekleU z upadlimi lici, mladeniči koščenih rok in iskrečih se oči. "Kruha, kruha! Dol z vojno!" je donelo od vseh strani iz množice. Margariti se je prikazal nasmeh na ustecih. "Tudi jaz hočem kruha; za mamico ga hočem." Zagrmelo je nenadoma, kratko in rezko. V oklopnih vozilih so bili sami peklenščki, strašni ljudje — Prusjald, jih je klicala mamica. Več ljudi je kriknilo in se zvalilo po tleh. Tudi MergariU je začutiU majhen curek krvi, ki se je vil vijugasto naprej po šalu. Zgrudila se je in nasmehniU. Kajti oni gospod se je sklanjal k njej in ji šepeUl: "Dobili bosU kruha, ti in tvo ja mati. Dobili bosta pri men kruh, poživljajoči kruh večnef življenja." ' Se enkrat ae je nasmehnili Margarita in nato zaprla oči., Konec. Rasni mali oglati . — !•» mrnmm mir* ^ MEN AND WOMEN HELP WANTED ESSENTIAL INDU8TRY doino important war work oood pat oood transportation Noar 8outhwast SUU PROTECTOSEAL CO. 1920 S. VVeatern A ve. Hotelske služkinje in čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČINI "Fuir ali "part tirne," kakor M*-$87.50 na meaec. Oflaiit« * 'j "houaekeeper'i office." EDGEWATER BEACH HOTflj 5549 Sheridan Road J DEKLETA za tovarniško delo. Irkukno«! S potrebna. Dobra plača "Tin* «•] a ha IT' zs nadurno delo. J. B. CARROLL HAT CO. 85 E. South Water St., Room 1* CHICAGO "BUS B0YF STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJE j Dobra plača—pridite le Oglasite se v Thnekaeprr « off»" | Edgeivater Beach : Hotel 5549 Sheridan Roa j DRUŽABNIK INVALIDU nje. hrana ln pUča 501« W.bai"* Mrrrimac 6290 HI&A t4 aob v dobrem * nizki ceni. 1020 No Wokott^^ NA 1704 W. llth Zaprt por*, v boke prit Is1 K in kuhinjake omara P**" 1 bua aeeo -__— mm la A'l 0 1