—			
Naročnina n Ireboogrsie: »A lila K 2 60, 'A leta K fr—, tele leto K tfr— tl Bemtijo:	. K 3-66,	„	K 7--,	„	K H-— a esLlnozcnutra:	„	fr. 4-20,	„	fr. 8-20,	„	Ir. 16 80 a »merilo) celo leto 8-26 dolarje.		V Ljubljani, v četrtek dne 9. julija 1914. UrednHtVo fn upfavništvo: Frančiškanska ulica štev. io, I. nadstropje.			Oglasnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat io v. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Štev. 28.	Posamezna številka 22 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za L 1915. Za vsake pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slijte Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko.						
Naročniki „Tednika" dobe tudi „Knjižnico Sl. II. Tednika", 5 elegantno vezanih knjig za samo 8 K in kot nagrado še mnogo drugihjknjig po znižanih cenah.
Poslednja pot f prestolonaslednika Fran Ferdinanda in njegove f soproge vojvodinje Zofije Hohenberške: Sprevod na
Borznem trgu v Trstu. (Fot. M. Circovich, Trst.)
Atentat v Sarajevu. Aretacija atentatorjev. Mrtvaški sprevod iz Sarajeva. Prevoz krst po morju in izkrcanje v Trstu. Dvorni vlak v Ljubljani. Sprevod na Dunaju.
Pf" Današnja številka obsega 20 strani.
JOS. KOSTANJEVEC:
Na kraški postaji.
i.
Stemnilo se je, dasi je bilo še zgodaj dopoldne. Zadnji listi na drevju, nekoliko prej še trepečoei v mrzli poznojesenski sapi, so hipoma obstali, kakor bi pri-sluškavali; zavzdihnila je zemlja naokoli in onemela. Visoko v zraku je letela mimo jata velikih črnih ptic, nov oblak pod oblaki ... A tedaj so naenkrat zaprhutali po zraku majhni metuljčki od vseh strani, objemali se in poljubovali, stiskali se drugi k drugemu, prekopicali se in si nagajali. Vedno več jih je bilo, množili so se sproti in so nazadnje kakor utrujeni posedali po drevju in grmovju, po tratah in poljanah, po kamenju in cestah in potih. Poln jih je bil hipoma ves gozd, polni vrtovi in vinogradi. A za njimi so priplesali novi tropi, se vrtili, dvigali, se utrujali in posedali... Prvi sneg...
Na mali kraški postaji je bilo tiho kakor v grobu. Skozi gosto padajoče snežinke se je komaj razločevalo nizko poslopje, a so toliko bolj temnela prazna okna, kakor velike, mežikajoče oči. Nekoliko železniških tovornih voz je stalo ob nizkem skladišču in se pogrezalo v burni metež. Vsa daljna skalnata ravan se je polagoma stisnila in skrčila na nekoliko pedi prostora. In od nikoder nobenega glasu, nobenega življenja ...
Postajni načelnik Anton pl. Brigada je tedaj dvignil glavo iznad računov ter pogledal na uro. Skoro bo deset. Odložil je svinčnik, potegnil z desnico po dolgih, že precej osivelih laseh, poveznil nanje rdečo kapo in mehanski odprl blagajno. Takoj nato je odgrnil zastor, odprl okence ter pogledal po veži.
Nikogar ni bilo tam, od povsod je zevala praznota in žalost. Samo v kotu pri vhodnih vratih je snažil sluga Čehovin veliko sajasto svetiljko.
»Nekoliko dostojneje bi bil lahko oblečen ... Lehkomiselnost nesramna!... Že nekoliko časa ga vidim, kako zavija k Matiji ... doma mu pa stradajo žena in otroci. ... In tako izgleda sluga na postaji, kjer načeluje plemeniti Brigada! Treba bo re-medure ...« je razmišljal Brigada in na ustne so mu lezle hude besede. Sluga je bil medtem naslonil s prosto roko na steno lestev in počasi, oprezno stopal navzgor. Od svetiljke je visela zamazana rdečkasta cunja, okoli Čehovinovih pet pa so opletale ohlapne, razcefrane hlačnice.
Na lestvi se je zibalo sloko in mršavo truplo, motno se je bleščal zaripljeni po-dolgasti obraz, velike začrnele roke so se iztezale ter privijale in pritrjevale svetiljko. Sedaj je stala trdno. Tedaj pa se je nenadno zazibala rdeča in mastna cunja, črna velika roka jo je potegnila k obrazu in skril se je v njej ves obilni in šiljasti nos.
Pl. Brigado je streslo od studa. Oči so mu hipoma zamižale, preoduren prizor je to bil za njegove živce. Pozabil je v tem trenotku na vse in se sesedel na stol.
V tem je že zlezel sluga po lestvi navzdol, v veži je zacepetalo, odprla in zaprla so se vhodna vrata. In načelnik je še opazil, kako je sluga izginil urnih korakov.
Tedaj se je rezko oglasil signal, vlak je prihajal. Načelnik je stopil na ozki peron in odtod na progo. Kakor bi bil zra-stel iz tal, je že stal v bližini Čehovin in si brisal z roko mokre brke. In smejal se je tako zadovoljno in tako nedolžno kakor dete v zibeli. Načelnik ga je pogledal od
strani in ta pogled je bil napolnjen z nepopisnim zaničevanjem in studom.
»Takoj bi ga odpravil... pa je pre-poraben, ta lopov... nobeden ne opravlja službe tako vestno ... pa tudi vse ve ... gotovo še preveč ve... moglo bi postati neprijetno...«
Skozi metež je hipoma zašumelo kakor bi bila sunila burja, sunek se je podvojil, mimo je šinil velikanski črni, po hrbtu se belo blesteči reptil, zasopel še enkrat globoko in se ustavil nalahko in natiho. Načelnik je salutiral, sprevodniki so poskakali z vozov, odpirali vrata ter izklicavali s hripavim glasom ime postaje.
Gori v prvem nadstropju postajnega poslopja se je prikazalo za motnimi šipami par kuštravih ženskih glav in zrlo napetih oči navzdol na vozove. Skozi okna kupejev prvega razreda so se svetlikale blazine, na njih se je valjalo nekaj debelih trebuhov, povitih s težkimi zlatimi verižicami. Ženske glave gori za okni so se napolnile s čudnimi mislimi. Da bi mogle sedajle tja doli, da bi se odpeljale iz tega dolgega časa in iz te puščobe v življenje, ki ga razsiplje solnce tam za daljnimi južnimi hribi še sedaj, ko je tukaj zavladala zima in smrt. Blagor vam, ki hitite na lahkih krilih in z lahkimi srci tja proti deželi prelestni, vedno cvetoči! Blagor vam, ko si lahko izbirate pomlad in poletje sredi zime, ko si lahko kupujete hlad sredi poletja in kadar ne morete več prenašati solnčnih žarkov ... Napete oči strme navzdol, zavist in bridkost gledata iz njih ...
Izstopilo je nekaj domačinov. Sključeni so hiteli proti izhodu, kjer se je bil nastavil sluga. Z nedolžnim nasmehom je z velikimi rokami jemal liste od vsakega posebe, hitro in spretno kakor stroj, a njegove vodene oči so strmele preko teh znanih obrazov nekam v metež, kakor bi se moralo vsak čas prikazati izza njega nekaj lepega, težko pričakovanega ...
»Brez voznega lista se vozi od Gorice! Pa šele sedaj sem jo zasačil! Znala se je umikati; prvič se ni vozila tako. Tu jo imate, gospod načelnik, storite ž njo kakor veste in znate!«
Napol škodoželjno, napol pomilovalno se smejoč je s temi besedami izročil postaren debel sprevodnik načelniku vi temno dolgo' ruto zavito žensko 'in se vrnil k svojemu vozu. Načelnik je niti pogledal ni, samo pomignil je bližnjemu železniškemu delavcu, rekoč:
»Peljite jo v pisarno in pazite nanjo, dokler ne pridem ...«
Vlak je zopet zasopel in se premaknil. Steber črnosivega dima se je dvignil iz dimnika in pogoltnil na tisoče trepe-čočih belih metuljev v bližini. Še nekoliko hipov se je čul šum izza skalnatega ovinka, a skoro nato je bilo tiho vse naokoli. Gori v prvem nadstropju so za okni izginile kuštrave ženske glave ... sneg je padal gosteje in gosteje ...
(Konec prihodnjič).
M. PUGELJ:
Maščevanje.
Proti kresu Se je pripetilo mesarskemu vajencu Tinetu Kokotniku, nizkemu in čokatemu petnajstletnemu fantu, nekaj takega, česar do tedaj še ni v sebi opazil ne čutil.
Uči se mesarstva pri bogatem im debelem botru Klokočovniku. Hiša, starinska in častitljiva, svetlopobeljena, stoji ob eni glavnih cest mesta. Na ulico je obrnje-
na z okni. Naravnost s ceste vodi pred njo dolgo in široko dvorišče. Njenemu pročelju nasproti stoje hlevi, dolgi kakor ona in ravnotako nizki in čepeči in svetlo pobeljeni.
Boter Klokočovnik je brez otrok. Ima gostilno in v njej gospodari od takrat, ko je prišel k hiši Tine, mlada natakarica črnih las in črnih oči, rdečih ust in belih zob, lepega telesa in iskrenega in živahnega smeha. Nekega večera je Tine sedel za mizo in večerjal. Mina hodi sem in hodi tja, pomiva steklenke in kozarce, postoji pri tem in pri onem gostu in se smeje iskreno in živahno. Tine povečerja in sedi. Z očmi spremlja Mino in sedi. Izza mize gleda debela glava s svetlimi in živimi očmi, njegov topi nosek in njegovo nizko čelo z rjavimi gostimi lasmi. Gleda im sedi in se ne gane. Zdaj naenkrat zardi preko ušes, vzame klobuček, gleda v tla in odide. Ko se drsa izza mize, ropoče njegovo brusilo, viseče na črnem jermenu, okrašenem z rumenimi volovskimi glavami, njegov ponos in zunanji znak njegove mesarske časti.
Tine, si govori pozneje v mislih, Tine, ti postaneš nekdaj samostojen mesar, imel boš hišo in hlev; v hiši ženo, a v hlevu vole, da jih boš klal in prodajal njihovo meso za dober denar. Ko človek odraste in postane sam zase, se oženi. Prej pa, ko je mlad, si izbere eno izmed žensk, ki hodijo po svetu. Katera mu je najbolj všeč, za tisto se odloči. In veli ji, da jo bo, kadar bo sam zase, poročil.
Nekega večera, ko ni bilo nikogar v gostilni, je rekel Tine;
— Mina, sedi sem!
Mina ga je pogledala in rekla: No, če praviš ti tako modro in moško, pa bom.
In sedla je.
— Kaj boš povedal ?
Tine stlači roke v žepe tesnih hlač, nasloni se važno nazaj in reče:
— Kadar eden od nas moških dora-ste, kajne, postane samosvoj.
— Kakšen že, ja, pravi Mina.
—- Nič kakšen! Če je pameten, pa je tako!
Pogleda jo po strani in pri tem mora dvigniti glavo, ker je Mina za dve glavi višja in silno močna.
— In — nadaljuje — ko se moški osamosvoji, potem se oženi.
— Amen! pravi Mina.
— Ne! Čakaj! Vprašam te. Mina, in ti naprej povem, da mislim zares: Ali bi ti mene vzela?
— Kam?
— Za moža!
Mina se smeje na ves glas in si izmisli naenkrat kratek čas. Tineta zvleče izza mize, dvigne ga in nosi na rokah po sobi kakor otroka. In reče mu: Če hočeš, te bom tudi podojila!
In ko se na to domisli, se krčevito smeje.
Tine odide spat v mrvo nad hlevom. Šiloma zatiska oči, ali vse je zaman: spanec noče na oči. Gleda v temo in po ušesih mu vre in šumi od strašne sramote, ki jo je nocoj doživel. Ker ne more vzdržati v mrvi, se splazi na tla, dotiplje brusilo z rumenimi glavami na jermenu, in ker je v sami srajci, ga opaše preko nje in hodi v svetlobi meseca pod široko lino sem in tja. Spominja se šepetaje z ustnicami nekih trenotkov svojega življenja, ki so mu v spominu kakor pogumna in slavna dejanja. Zmisli se, kako je gnal vole s Posavja, štiri rogate ogromne vole v črni zimski noči, sam on in pes Sultan, vendar le on kot poglavar in umen vodnik. Cesta pomrznjena, okoli in okoli snežena praz-
nina, burja žvižga mimo obcestnega drevja, a on sam s štirimi ogromnimi in rogatimi voli, ki enakomerno copotajo in s psom, ki se maje debel in truden za njim. Levi prednji vol dvigne glavo, obstane in zamaka. Tine plane naprej in brez strahu k njemu.
— Ha, kaj si hotel? Hej!
In ožge ga s palico po širokem bedru.
In zdaj obstaneta zadnja dva in hočeta v stran in nazaj. Ali kdo se jih boji? Tine zavihti palico, udarr po levem in po desnimi in zakriči, da odmeva od leve in desne: Hej, hej!
Misli pogumno, hodi v srajci sem in tja, in prijemlje od časa do časa za jermen, na katerenp visi železno brusilo. Strese ga, zamahne ž njim im se odločno zasuče.
He, si zakliče v mislih, gnal si junca, Tine, ti si hotel naprej, on nazaj, ali prignal si ga! In šel si pred bikom, ki je imel zavezano glavo, šel si brez strahu, dosti naj ti bo!
Tine je dobil s temi spomini pogum in ž njim v glavi si predstavlja jasno bodočnost. Sebe vidi, rejenega in košatega, z debelimi prsti in z debelejšimi prstani na njih, in Mino vidi, staro baburo, izsušeno ženo zakotnega in zapitega čevljarja, ki jo zabava s kopiti in kneftro. In ko se pelje enkrat z okroglim sivcem mimo njihove razdrte delavnice, zategne vajeti in se pošali.
— Kje imaš pa konja. Mina? Ali se ti nikamor ne popelješ, kaj tičiš kar vedno doma ?
Pošali se, to stori gotovo.
In njenega moža, zapitega čevljarčka, pokliče enkrat, ko pojde mimo gostilne, in ga povabi na polič. Posadi ga za mizo in postreže mu s pečenko in vinom. Napase ga im napoji, da zaspi na klopi. In ko pride Mina ponj, se pošali: Kaj mu ne pečeš vsak dan pečenke, ko jo je goltal kakor volk in kaj mu daješ doma slabše vino, kakor moje, ko je pil, kakor bi prišel iz puščave?
Tudi to stori gotovo.
Tine hodi še vedno gor in dol in zdaj prikipi njegova duša do vrhunca. Postavi se pred lino, gleda v tri zvezde, ki se vidijo skozi njo, stopi široma, iztegne roke kvišku in v sami srajci in opasan z brusilom, govori pridušeno in slastno.
— Ne oženim se, nikoli se ne oženim. Maščujem se, Mina, to je gotova stvar. Nad vsem ženstvom se maščujem in če ne bodo čutile vse, tista edina bo čutila, ki bi morala biti sicer moja žena. Postanem mož, zredim se in zrastem, vrat se mi zalije kakor botru in roke se mi zdebele in prsti, na katere nataknem težke zlate prstane, napravim si hišo in hlev, pričnem mesarsko obrt na svojo roko, ali ne oženim se. Ko umrjem, pa pokličem svojega prijatelja in mu vse zapustim.
Po teh besedah leze Tine nazaj na kup mrve, zarije se vanjo, a na prsih drži v obeh rokah brusilo z jermenom, kjer se vrste rumene volovske glave. In klubu-joč Mini in vsem drugim svojim sovražnikom zaspi trdno in nemirno.
In Tine Kokotnik je mesarski mojster, ima hišo in hlev, pa vole in ženo Mino ima. Toda Tine je nizek in čokat, kakor bi bil še vedno petnajst let star in srce mu je otroško, kakor bi bil še vedno vajenec. Mina pa je velika, da seza do stropa, široka je, rejena in košata; roke so ji zavaljene kot dva stebra, prsti pa so debeli in pesti ogromne, da bi mogla ž njimi pobiti vola. Tine se je boji, resnično, boji se, kakor se ni nikoli bal niti para volov niti bika z zavezano glavo in z obročkom v nosnicah, Kakor osa ga
gleda Mina s svojimi črnimi očmi, ki se pobliskavajo kakor strele, iz rdečih režečih ust ji štrlita dva bela velika zoba, dviga silne pesti nad svojo glavo k stropu in kriči nad njim:
— Ti si moj mož? Pa ti? Koliko pa te je, sirota, — ali naj te zmestim ter ti polomim vse koščice!
Kot gora se dviga Mina nad njim, strašna, široka in grozeča, Tine pa se ji omika trepetajoč ter dihti:
— O, Mina, nikar me ne tepi, saj sem tvoj mož!
Mina se krohota na ves glas in grabi po njem s svojimi debelimi prsti, da ga zmesti in mu polomi vse kosti. Tine beži — beži — stopi na prag ter pade vznak na cesto ...
Ko se je zbudil, sta stala ob njem boter Kločovnik v samih spodmijih hlačah in natakarica Mina v samem spodnjem krilu. Klicala sta ga, javkala, tam na nebesu pa je plaval ščip ter obseval dvorišče. Le za hip je videl Tine vse to okoli sebe, potem je moral zamižati. Čul je le še Mino, ki je dejala:
— Nalašč se je vrgel doli! Maščeval se je nad mano!
A Tine ne ve ničesar več... ne čuti ničesar več...
Iz lobanje, ki zija na nji strašna rana, curlja po dvorišču rdeča kri, kakor droben virček teče mlada krvca, izginja v prahu in pesku... in ž njo odteka življenje ...	__________
Pogreb prestolonaslednika in njegove soproge.
V Sarajevem in Metkoviću.
Trupli prestolonaslednika in vojvodinje sta bili v vladni palači v Sarajevem balzamirani. Srbski slikar in kipar Dalič s svojo soprogo, ki je tudi kiparka, je vzel smrtni maski.
V	ponedeljek dopoldne je nadškof Stadler ob asistenci duhovščine blagoslovil trupli prestolonasledniške dvojice. Nato ie bila uradno konstatirana identiteta umorjencev, nakar je posebna komisija zaprla krsti in ju zapečatila. Že pred šesto uro zvečer so bile zastražene vse ulice, no katerih se je imel vršiti kon-dukt. Vojaški špalir vseh vrst je segal od vladne palače do Bistriške ceste. Trupli sta bili razstavljeni v črnooprem-Ijeni salonski muslimanski sobi vladne nalače. Dragoceni kovinasti krsti sta ležali na katafalku, ki je bil obdan od ne-broja sveč. Krsti sta bili čisto zasuti s samimi venci. Na obeh straneh so stali oficirji. dvorni orožniki in služabniki kot častne straže. Ob 6. zvečer sta bili trupli zopet blagoslovljeni. Nadškof Stadler z vsem kanitliem, frančiškanski provincijal s frančiškanskimi menihi so bili navzoči pri ceremonijah. Nato so podčastniki 84. pešpolka dvignili krsti in ju odnesli na ulico, kjer sta stala mrtvaška voza. Kondukt je vodil general Appel. 24 topov ie zagrmelo. Iznrevod se ie pomikal po Bistriški cesti. Po vseh hišah so gorele sveče, po ulicah elektrika. Ob pol 7. je nrisnel kondukt na kolodvor, kjer je že čakal posebni vlak z mrtvaškim vozom. Ko sta bili obe krsti položeni v mrtvaški voz. je oddalo vojaštvo generalno de-saržo. Ob 7-10 zvečer ie že odpeljal vlak ob zvokih cesarske himne in gromenju topov proti Metkoviću v Dalmaciio.
V	torek ob 6. zjutraj ie prioelial posebni dvorni vlak trupli na kolodvor v Metkoviću. Na kolodvoru je pričakoval vlaka dalmatinski namestnik grof Attems,
potem deputacije častnikov ter odposlanci raznih oblasti in prebivalstva. Ob železniški progi je stalo prebivalstvo v neštetih množicah.
Mornarji so dvignili krsti iz železniškega voza. Duhovniki izvršili so nato cerkvene obrede ob zvonjenju vseh zvonov v Metkoviću. Nato je ob grmenju bobnov krenil mrtvaški sprevod s kolodvora proti pristanišču. Krsta umrlega prestolonaslednika je bila pokrita z vojno zastavo. Mornarji so vkrcali krsti na parnik »Dalmat«, ki je bil ves pokrit z venci. Ob strelih generalne dešarže, ki jo je oddala častna stotnija, je parnik nato odplul.
Ko je parnik dospel do izliva reke Neretve v morje, je krenil proti vojni ladji »Viribus Unitis«, ki je pozdravila mrtvega prestolonaslednika z 19 topovskimi streli, na kar so krsti dvignili na krov vojne ladje. Na zadnjem koncu vojne ladje »Viribus Unitis« je bila pripravljena kapelica, okrašena z vojnimi zastavami in avstrijskimi štandartami.
Ob 9. dopoldne so nato ponovno zagrmeli topovi in »Viribus Unitis« je dvignil sidra ter z vojno zastavo na pol droga krenil proti Trstu.
Iz Trsta v Ljubljano.
V sredo ob 7. zvečer je priolula eskadra, ki je obdajala dridnavt »Viribus Unitis«, v tržaško pristanišče. Eskadro so tvorile sledeče vojne ladije: Dridnavti »Viribus Unitis«, na katerem sta bili krsti s trupli prestolonasledniške dvojice, »Te-getthof« in »Radetzkv«, oklopnici »Nadvojvoda Franc Ferdinand« in »Zrinv«, križarka »Admiral Spaun«, torpedni lovci »Ulan«, »Uskoke« in »Streiter« ter šest visokomorskih torpedovk.
Ko ie eskadra prisnela pred tržaško pristanišče, je pozdravilo zemske ostanke prestolonasledniške dvojice zvonjenje zvonov vseh tržaških cerkva. Strelov ni bilo. Oni del dridnavta, kjer se je nahajala kanelica s trupli, je bil slavnostno razsvetljen.
Vse mesto je bilo v črnih zastavah. Društva so razobesila svoje zastave na pol droga. Enako so bile na vseh ladjah spuščene zastave.
Vestibul kolodvora južne železnice in vsi stebri so bili poviti v črnino. Ob stenah so visele preko ool metra široke proge črnine do tal. Tudi notranji portali, ki služijo za izhod iz vestibula na peron, so bili vsi zastrti s črnimi, umetniško odrejenimi zastori, a zastori, s katerimi je zastrt srednji portal, so bili iz baržuna.
Po vseh ulicah in po kolodvoru so gorele svetilke, ki so bile ovite s florom. Ziutraj so začeli ljudje od vseh strani polniti pristanišče. Voiaštvo je nanravilo špalir. Na pomolu San Carlo sta bila postavljena dva črno in zlato drapirana ka-tafalka. Na levo od katafalka proti modu se je postavila generaliteta in admirali-teta. na čelu jim mornariški poveljnik admiral Haus, za njimi vsi službe prosti častniki. Na desno od katafalka so se postavili namestnik princ Hohenlohe in državni uradniki. Na obeh straneh so sledile nato razne korporacije. Za katafalkoma se ie postavila tržaška duhovščina s tržaškim škofom Karlinom in poreškim škofom Federzolijem.
Ob pol 8. zjutraj so prenesli krsti z vojne ladje na črno drapiran nlav. Po celem Trstu so zvonili zvonovi. Škof Karlin ie izvršil cerkvene ceremonije. Nato so iznova zagrmeli topovi.
Krsti so položili na dva triuprežna gala mrtvaška voza, vence so pa položili
na 7 velikih vozov. Sprevod se je pomikal mimo palače namestništva, po Velikem trgu, po Borznem trgu, čez Korzo, po ulici Caserma, po trgu Caserma mimo Narodnega doma, ki je bil črno drapiran, na Južni kolodvor. Na vseh ulicah je stala nepregledna množica, ki je molče z odkritimi glavami gledala prizor.
Ob 9-39 minut so dvignili mornariški podčastniki krsti in ju odnesli na peron, kjer je čakal poseben dvorni vlak z mrtvaškim vagonom, ki je bil opravljen kakor kapelica. Nato se je vlak odpeljal.
Vlak je vozil s hitrostjo brzovlaka. Imel je pet vagonov. Povsod ob progi so stali ljudje. V vseh večjih krajih in na vseh postajah so prihiteli ljudje na kolodvor.
Preko slovenskih dežel.
Košana na N o t r a n j s k e m, prva občina na kranjskem ozemlju, je na najdostojnejši način izkazala pokojnikoma zadnjo čast. Nad Dol. Košano se je zbrala ob železniški progi šolska mladina z učiteljstvom in. šolsko zastavo, Košansko pevsko društvo z zastavo, Kat. slov. izobr. društvo z zastopniki »Orla«, okr. podružnici »Slov. Straže«, zastopniki občinskega odbora in mnogo občanov. Po Košani so vihrale žalne zastave. Iz drugega dela občine se je zbral neb roj ljudstva nad vasjo Gor. Košana.
V	SI a v i n i je mnogoštevilno ljud-
stvo s svojo duhovščino, šolska mladina pod svojo zastavo z učiteljstvom in Marijina družba z zastavo, izkazalo zadnjo čast prestolonasledniku in njegovi soprogi na križpotu — na Grubnicah — blizo Prestranka.	.........
V	Postojni so bili na kolodvoru uradništvo ter duhovščina, na čelu vsem glavar in župan, kompanija prostovoljcev s svojimi častniki, precej ljudstva. Črne zastave so visele z uradnih poslopij.
Na Rakek u se je zbrala na peronu šolska mladina z zastavo, občinski zastopi Cerknice, Rakeka, Unca, duhovščina Cerknice, Unica, požarna hramba Unec, žandarmerija Rakek, Marijina družba Cerknica z zastavo i, dr. Pred kolodvorom, je stala velika množica iz okolice.
Ko je vozil skozi postajo Logatec dvorni vlak, je bila na. postaji zbrana velika množica, ki je tvorila špalir. Zastopani so bili občinski, odbor dol. logaški, Sokol, katol. izobraževalno društvo in Orel z zastavo, šolski otroci.iz Dolenjega in Gorenjega Logatca, požarna. bramba i. dr. V sredj je stalo uradništvo okrajnega glavarstva in sodnije ter železnice.
Na Brezovici pri Ljubljani je prihitelo na kolodvor mnogo občinstva. Zastopan je bil občinski odbor iz Brezovice, izobraževalno društvo z odsekom Orel, ženska Marijina družba, šolska mladina z zastavami in vojaško veteransko društvo i. dr. Ravnotako iz Dobrove občinski odbor, ženska in dekliška Marijina družba z zastavami. Mnogo Ijndi je imelo prižgane goreče sveče. Otroci so ga pozdravljali s črnimi zastavicami. Pred vlakom so bile posute sveže cvetke.
Na postaji Zalog sta tudi požarni hrambi iz Zaloga in Zg. Kašlja izkazali zadnjo čast prestolonasledniku in njegovi soprogi. Z mnogih hiš, šole, cerkve ter županstva so visele žalne zastave.
Na Z i d a n i m o s t je došel dvorni vlak ob 2. 41 minut in je stal 5 minut. S hiš so visele zastave, svetilke na kolodvoru so bile prižgane in v črno zavite. Na peronu in za progo je sprevod molče in odkrito počastilo zelo veliko občinstva, duhovščina. ki je blagoslavljala mrliča, uradniki, župani, obč. odborniki, učiteljstvo s
šolsko mladino i. dr. Po sosednjih župnijah so peli zvonovi.
Ob 4. 20 minut je privozil dvorni vlak na mariborski kolodvor. Na peronu, raz katerega sta veli 2 črni zastavi, je čakalo več sto ljudi. Svetilke na peronu so bile zagrnjene s črnim suknom. Navzoči so bili pri dohodu vlaka načelniki vseh mariborskih javnih uradov, poveljnik mariborske posadke, stolni kapitelj, mnogo uradnikov in častnikov. V voz za vence so izročili načelniki uradov in častniki več vencev. Slovenci iz Maribora, Št. Petra, Kamnice in najbližje mariborske okolice so se zbirali na severni strani Maribora ob lajteršpreški cesti, tam kjer vodi most čez železniški tir.
V	Hočah pri Mariboru so Slovenci šli z zastavami, s črnimi flori, belo oblečena dekleta s črnimi traki, društva, Orel, župani itd. na kolodvor čakat mrtvaški vlak.
Mimo Orehove vasi pri Mariboru sta se trupli nadvojvode in preblage soproge peljali ob 4. 5 minlut. Občinski odborniki, Orli, požarna bramba, častita duhovščina, gg. učitelji, šolska mladina in veliko število ljudi iz Orehove vasi, Slivnice, kakor tudi iz sosednjih vasi se je zbralo in postavilo v špalir na postajališču. Z zvonikov, kapelic, obč. urada in postajlišča so plapolale črne zastave, v Slivnici, Hočah in Framu je zvonilo.
V Ljubljani.
Ob U32 minut popoldne je dospel vlak ma-južni kolodvor, v Ljubljano. Kolodvor je bil v črnih zastavah. Proga ie bila potresena s cvetlicami. Peron- je bih poln zastopnikov raznih oblasti in uradov; vojaških in . civilnih dostojanstvenikov. Vse je bilo v žalnih oblekah. Ko je pripeljal vlak, ga je ljudstvo in zastopniki korno-racij, uradov in društev sprejelo molče z odkritimi glavami. Občinstvo in pa šolska mladina, ki je stala ob dolgem tiru izven kolodvora, je metala cvetke na progo. Knezoškof ljubljanski Bonaventura Jeglič je v polnem ornatu in v Spremstvu duhovščine začel moliti mrtvaške molitve. Iz vlaka je stopil najvišji dvornik, baron Rihneskirch, kateremu sta izrekla' sožalje dež. predsednik ekscelenca baron Schwarz in župan ljubljanski dr. Tavčar. Na krsti so položili pet vencev, in sicer občina ljubljanska dva, po enega vlada. dež. odbor in katoliške organizacije. Nato je vlak odpeljal. Žalostne množice so se molče razšle.
Vlak je drdral naprej. Povsod po cerkvah in po hišah po vaseh so visele črne zastave. Vlak se je ustavil samo na najvažnejših mestih. Velik sprejem je bil v Gradcu, ki je rojstno mesto prestolonaslednikovo.
Na Dunaju.
V	četrtek okolo 10. zvečer je prišel na južni kolodvor najvišji dvorni maršal knez Montenuovo in službeni komorniki s spremstvom. Podčastniki, komorni služabniki in dvorna straža so dvignili krsti iz vagona. Po blagoslovljeniu potom dvornih duhovnikov so prenesli krsti na mrtvaški voz, v katerega ie bilo vpre-ženih šest žrebcev, na kar je šel mrtvaški sprevod po staro-španskem ceremonijelu, spremljan od ambulantnega špalirja trabantov, telesne garde in ambulantnega vojaškega špalirja k zunanjim dvornim vratom. Pri prehodu so izkazale straže častni pozdrav. Krsti so prenesli v dvorno župno cerkev, na kar sefe cerkev zaprla po blagoslovljeniu na mrtvaški oder postavljenih krst in izročitvi ključev. V petek ob 8. zjutraj je moglo priti občin-
stvo v dvorno župno cerkev k razstavljenim truplom v zaprtih krstah, ob 12. se je zaključil javni pristop v cerkev. Ob 4. popoldne so blagoslovili trupli sveča-nostno v dvorni župni cerkvi in ob 10. ponoči so ju prepeljali na zahodni kolodvor in od tam v posebnem vlaku v Artstetten, kakor je to določil prestolonaslednik sam v svoji oporoki. V Artstettenu je rodbinska rakev, ki si jo je dal napraviti pokojnik. Pogreb Franca Ferdinanda se je vršil v soboto ob 11. dopoldne.
Z Dunaja v Artstetten.
O pogrebnih svečanostih na Dunaju nam je težko pisati, ker so se baš dvorni krogi — seveda izvzemšr cesarja in prestolonaslednika s prestoionasledraco — pokazali pokojni vojvodinji Hohenberški še po njeni tragični smrti zelo neprijazne. Dasi je bil rajni prestolonaslednik nadzornik vse avstro-ogrske armade in mornarice ter je bil za cesarjem vojak najvišjega dostojanstva, je bilo vojaštvo pri sprevodu obeh krst z Južnega kolodvora skozi Dunaj v dvorno župno cerkev zastopano le z deputacijami. Na kolodvor pa je dospel edini novi prestolonaslednik. Občinstva je bilo seveda po vseh cestah ogromno, le dvor se je odlikoval z odsotnostjo. Značilno je, da so nosili prestolonaslednikovo krsto podčastniki. Zakaj je niso nosili na voz častniki? Pravilno bi bilo,, da bi jo nosili najvišji častniki, generali in polkovniki. A krsto' vojvodinje so nosili celo le dvorni lakaji! To vse za to, ker zahteva tako španski starokopitni ceremonije! brez srca in čuta. Značilno je tudi, da krst niso položili v dvorno kapelo, ki ie sredi dvora, nego v dvorno župno cerkev, ki leži izven dvora in je prav navadna cerkev. To se je zgodilo zaradi vojvodinje, ki ji še po smrti niso pozabili, da je bila rojena le kot navadna grofica. Zato na je moralo ostati tudi prestolonaslednikovo truplo zunaj dvora, ker trupel vendar niso smeli ločiti. K pogrebu so se javili nemški cesar, bavarski in saški kralj ter še drugi vladarji. Hoteli so osebno izkazati poslednjo čast prijatelju rajniku, a dvorna pisarna, ki vodi vse ceremonije, je njihovo udeležbo onemogočila baš zaradi sovražene vojvodinje. Tako ni mogel priti na Dunaj k pogrebu noben tuj vladar, saj je bil po javni izjavi dvornega ceremonijarja prestolonaslednikov pogreb prirejen natančno po predpisih dvornega ■■ceremonijela za pogrebe III. razreda! Za prestolonaslednika in najvišjega poveljnika naše armade in vojne mornarice pogreb III. razreda! Človek se prijema za glavo in — molči. Šele nemški cesar je prisilil dvorne ceremonijarje, da so vsaj sprevod nazaj iz župne dvorne cerkve na Zapadni kolodvor priredili vsaj nekaj lepše in da je prišlo vsaj nekaj več vojske k slovesu trupel od Dunaja. A vobče je bil pogreb zelo skromen.
»Zeit« poroča glede tega: Veliki dvorni mojster knez Monteniuovo je z ozirom na to, da vojvodinja Hobenberg ni bila enaka članom cesarske hiše, odredil, da se ima le truplo nadvojvode prepeljati v dvorno kapelo, vojvodinjo pa se ima po-sebič samo v Artstetten prepeljati! Ko je cesar Viljem to izvedel, ie cesaria opozoril, da je ta ceremoniiel kneza Montenuovo brez vsake posebne pietete. Nato je Montenuovo sicer izoremenil prvotni načrt, a obenem odredil, da se imata trupli prenesti na dvor brez velike vojaške parade. Ko je cesar Viljem za td izvedel, ie izjavil, da ne Pride k pogrebu, ker se nadzorniku vesoljne armade, kar ie bil rajnik, ne izkažejo niti pristojajoče mu vojaške časti.
Nekateri listi objavljajo ostro kritiko pogrebnih ceremonij ter dolže gotove dvorne kroge, ki jih imenujejo »kamarilo«, da so se hoteli maščevati nad prestolonaslednikovo ženo. »Reichspost« naglasa zlasti, da je bilo brez pietete, da je dal dvorni maršalat neštete krasne vence s tovornimi vozovi odpeljati na kolodvor in da sorodniki vojvodinje niso smeli prisotni biti pri pogrebni slavnosti v dvorni župni cerkvi. Niti sester pokojnice niso pustili blizu, zato ker niso — dovolj visokega rodu.
»Prager Tagblatt« piše v štev. 179. z dne 2. julija t. 1. doslovno: Cesar Franc Jožef je bil pokojni vojvodinji dobrotljiv
usoda jo je odvedla na oni svet, v deželo, kjer z legitimiteto niso toli barbarsko natančni, kakor so v izvestnih dunajskih dvornih kancelijah.
V petek ob 4. popoldne je bilo na Dunaju pogrebno slavlje v dvorni župni cerkvi. Navzoči so bili cesar Franc Jožef I., nadvojvodi in nadvojvodinje, avstrijski, ogrski ter skupni ministri, predsedniki avstrijskega in ogrskega državnega zbora z deputacijami, papežev nuncij, vsi poslaniki, ki so zastopali svoje vladarje, mnogo vojaških deputacij, državni in dvorni dostojanstveniki, generali, razni župani z odposlaništvi i. dr. Cerkev (je bila vsa preprežena s črnino. Na visokem odru sta
iz vagona in prenesli v črno opremljeno kolodvorsko dvorano skozi gosti špalir veteranov in ognjegascev. V čakalnici je 12 častnikov 7. ulanskega polka z golimi sabljami prevzelo častno stražo. Župnik pochlarnski, poslanec Bauchinger, je vršil ceremonije, med tem ko je zunaj divjala nevihta ter treskalo, kakor bi streljali s topovi. Vsled hudega naliva sprevod ni mogel oditi s kolodvora. Šele ob pol 4., ko se je neurje nekoliko poleglo, so prenesli krsti na dva štirivprežna gala-voza ter ju prepeljali k Donavi. Tik ob bregu so goreli na visokih flambonih mogočni plameni. Krsti so prepeljali na brodu čez Donavo na drugi breg. Goste megle so po-
Prestolonaslednik Fran Ferdinand s soprogo vojvodinjo Zofijo Hohenberško in otroci; princ vojvoda Maksimilijan (rojen 29. septembra 1902), princ vojvoda Ernst (rojen 27. maja 1904), princesa Zofija (rojena 24. julija 1901). (Po fotografiji iz leta 1914.)
oče in večkrat je rekel o njej, da se je vedla skrajno taktno in korektno, in podelil ji je pozneje tudi višji naslov, kakor je bil to pred poroko svojemu nečaku obljubil. Toda v cesarski okolici žive nekatere osebe, ki ji niso mogle odpustiti, da je bila sploh na svetu in celo tega ne, da je prestala toli krasno smrt — kakor po rojstvu enaka kneginja. Prava sreča je za pogumno vojvodinjo Zofijo, da je izdihnila le nekaj minut po svojem vroče ljubljenem soprogu. Če bi bila ostala živa, bi bila dvorna kamarila njo in njene otroke od srca mučila in jo pritisnila ob steno. Ni gotovo, ali bi ji bili dovolili na grobu pokojnega soproga vsaj moliti. Dobrotna
stali srebrni, z zlatom bogato okrašeni krsti. Mrtvaški oder je obdajala dvojna vrsta sveč. Mrtveca je blagoslovil z veliko asistenco kardinal knezonadškof dr. Piffl. Od Ringa do Dvora je stal velikanski špalir občinstva. Ob 10. 50 minut zvečer je odpeljal posebni vlak rajnega nadvojvodo in vojvodimijo z Zahodnega kolodvora v Gross-Pochlarn. Rajnika je na zadnji njegovi vožnji spremljal nadvojvodov dvor in pobočnik polkovnik dr. Bar-dolff. Ob pol 1. je dospel vlak v Pochlarn.
Ob pol 3. naj bi se začele ceremonije. Med tem so se zbrali črni oblaki in strahovito je začelo liti. V hudem dežju so vzeli uslužbenci pogrebnega zavoda krsti
krivale Donavo. Skozi gosti špalir okoliškega prebivalstva so krenili proti gradu Artstettenu, kamor so dospeli ob 5. zjutraj. Pred gradom so delali špalir nadvojvodovi gozdarji in lovci. Krsti so prenesli v župno cerkev, kjer so ju položili na katafalk. Redovniki in redovnice so molili molitve. Ob 8. zjutraj je dospel nadvojvoda Karel Fran Josip in ob tričetrt na 10. najbližnji sorodniki, med njimi tudi nadvojvodinje Žita, Marija Terezija, Marija Anuncijata, Marija Jožefa ter otroci. Ob tričetrt na 11. so se pričele zadnje cerkvene ceremonije. Ob krstah so tvorili častniki 7. ulanskega polka častno stražo. Med zvone-njem vseh zvonov so podčastniki dvig-
„Slovenski Ilustrovani Tednik" ni političen list, temveč je nestrankarski in po
svečen le zabavi in pouku.
nili krsti ter ju odnesli preko krasnega parka v grobnico. Na župni cerkvi je ravno zvonilo poldne, ko so se vrata grobnice za vedno zaprla.
V sprevodu prestolonaslednika in njegove soproge na Dunaju z dvora na Za-
tičnih programov in načrtov. Nemci trdijo, da je bil centralist, ki je hotel ustvariti Veliko Avstrijo, v kateri bi bili Nemci edini gospodje in nemščina edini državni jezik; Nemci trdijo, da je bil pokojnik odločno nemški knez ter da bi bil dal naši
Prihod prestolonaslednika Frana Ferdinanda v Sarajevo.
hodni kolodvor se je dogodil senzacijo-nalen incident. Visoka aristokracija, razžaljena nad nepieteto cele pogrebne slovesnosti, se je bila popoldne zbrala v hotelu Sacher ter sklenila, da se pogreba korporativno udeleži. Več kakor sto najodličnejših članov visoke aristokracije Avstrije in Ogrske s knezi Trautmannsdorf, Starrhemberg, Fiirstenberg, Schwarzen-berg, Lobkowitz, Windischgratz, Liechtenstein, Thurn und Taxis ter načelniki najodličnejših visokoaristokratskih rodbin je čakalo v polni gali na oglu Babenber-gove ceste ter se vrinilo v sprevod, s katerim so potem korakali tik za krstama v sklenjenih vrstah. Zato se je sprevod nekoliko zakasnil. Na kolodvoru so hoteli dvorni uradniki preprečiti, da bi prišli visoki aristokrati na peron, visoka aristokracija pa je to vendar izsilila. Zaradi tega se je dvorni vlak zakasnil za več kakor četrt ure. Po Dunaju se govori, da nameravajo visoki aristokrati, ki imajo v vojaški ali dvorni službi šarže, te časti v znak protesta proti dvornemu maršalatu odložiti.
državi odločno nemški značaj; drugi trdijo, da je bil velik prijatelj Hrvatov, Slovakov in Slovencev ter da je hotel idejo
vero ter da bi . bil združil vse takozvane klerikalne stranke v močno državno stranko. Madjari pišejo, da je bil nasprotnik madjarske, po neodvisnosti ogr. armade stremeče politike, a nekateri dokazujejo, da so ga Madjari ljubili in da bi bila pokojna vojvodinja Zofija Hohenberška postala ogrska kraljica proti vsem eventualnim ugovorom avstrijske vlade. Tudi nekateri Čehi trdijo, da je ljubil češki narod in da bi se dal celo kronati za češkega kralja; drugi Čehi pa pišejo, da se v njegovi hiši ni smelo češko niti govoriti, niti čitati. Tako vlečejo časopisi in stranke pokojnika v svojo politiko, čeprav je znano, da rajnik ni rad govoril, da ni imel navade politikovati javno, ter da ni do svoje smrti nikdar razvil kakega določnega političnega programa. Vse to pa le dokazuje, da si vse želi v naši državi povsem nove politike, nove, boljše taktike, predrugačenih razmer, s katerimi niti vsemogočni Nemci niso zadovoljni. Toda en sam človek, pa če bi bil niajmogočnejši, ne more izpremeniti razmer v državi, nego vplivajo povsod razmere na ljudi in tudi na vladarje. Politike ne dela noben vladar, in tudi pokojni nadvojvoda bi je ne bil mogel. Sicer pa vemo, da je teorija vedno drugačna kot praksa ter da so prestolona-
Pred sarajevskim magistratom: Mala muzlimanka, borske pisarne, čaka^s šopkom visoka gosta. S to berška ter se ni mogla ločiti, češ da jo milo
Deželni bosansko-hercegovski šef, fcm. baron Potiorek pozdravlja v kopališču Ilidže pri Sarajevu vojvodinjo Zofijo Hohenberško. Na desni prestolonaslednik, ki se je pravkar vrnil z manevrov.
trijalizma uresničiti s tem, da bi bil združil vse jugoslovanske dežele v novo skupino. S tem bi bil rajnik ubil centrifugalne težnje jugoslovanske. Tretji pa trdijo, da je hotel preroditi našo državo s katoliško
Pokojni prestolonaslednik.
Pokojni prestolonaslednik je postal, odkar je toli tragično izdihnil, naenkrat somišljenik in prvak najrazličnejših poli-
hčerka Hilmi bega Kapetanoviča, ravnatelja sa-deklico je ljubeznivo kramljala vojvodinja Hohen-dekletce živo spominja lastne hčerke Zofije.
sledniki malokdaj izvršili svoje obete, ko so prišli na prestol. Pokojni nadvojvoda je bil na Dunaju že od početka svojega pre-stolonasledniištva malo znan, ker je živel večinoma izven države ali na svojih krasnih gradovih. Tekom zadnjih treh let je bil na Dunaju-— na gradu Belvedere -— jedva po par mesecev; živel je največ zase s svojo družino na gradovih, Kono-pištu ali Chlumcu na Češkem. Tako še ni mogel dokazati, ali bi bil kot cesar zmagal ogromno vladarsko delo, ki zahteva, da biva cesar stalno na Dunaju ter da uraduje vztrajno po več ur nepretrgoma vsak dan. Vendar je res, da se je rajni prestolonaslednik živo zanimal za notranjo in zunanjo državno politiko ter je dajal obema ministroma mnogo težkega dela. Odkar je bil generalni nadzornik armade in vojne mornarice, pa je imel največje zanimanje za posle vojnega ministrstva in generalnega štaba, s katerima je zašel večkrat v hude konflikte. Ko so se manevri v Dalmaciji, kjer bi morali armada in vojno ladjevje delovati vzajemno, zelo ponesrečili, je moral miačelnik generalnega štaba, grof Beck, dolgoletni ponos armade, kar nemudoma v pokoj. Sledil je Bečku baron Konrad Hdtzendorf, a tudi s
„Slovenski Ilustrovani Tednik" priobčuje vsak teden obilo zanimivih slik o
znamenitih osebah, važnih dogodkih itd.
tem je imel prestolonaslednik tolike konflikte, da je Konrad odstopil. Ko so Madjari zahtevali, da se ogrska vojska kolikor možno osvoji in da postane madjarščina tudi poveljni jezik, se je prestolonaslednik tej zahtevi strastno uprl. Ministri so padali in padel je tudi vojni minister Schon-aich, za njim BI. Schemua i. dr. V pokoj je morala cela vrsta zaslužnih, a starih generalov in polkovnikov; vsako leto so se vršile na vodilnih mestih armade nagle in večje izpremembe. Za vojno mornarico je zahteval rajni prestolonaslednik vsako leto več milijonov in za reformo armade je moral parlament leto za letom dovoljevati ogromne svote. Ko je parlament vojnemu ministru Schonaichu dovolil 200 milijonov, je dejal prestolonaseldnik, da je ta svota »smešna drobtinica«. Ko so ministri izkušali doseči z Madjari glede armadnega jezika nekak kompromis, je zagrozil pokojni nadvojvoda, da odloži uniformo ter da postane civilist. Pokojnik se je znal silno razljutiti ter je bil v svojih zahtevah za izboljšanje vojske in mornarice neizprosen. Njegova največja želja je bila, da postane Avstro-Ogrska nepremagljiva; v ta namen je reformiral, popravljal, množil in prenavljal v armadi vse od tal do vrha. Zanimal se je tudi za starine in
meniti, da bi bila izključena vsaka obstrukcija. Splošno volilno pravico je smatral za edino rešitev nasproti hegemoniji malega števila ogrskih politikov, ki v zvezi z denarnimi zavodi zatirajo 11 milijonov
višji smoter mu je bil, da obnovi čisto upravo in da jo zagotovi. Kupljivost naslovov in redov je zaničeval. Rajni prestolonaslednik je bil zelo pobožen, ne le za druge, marveč tudi zase. Sodim, da bi
jih zbiral, nakupoval stare kipe, slike in obrtne izdelke ter vse te stvari shranjeval na svojih gradovih. V Konopištu je imel prekrasen park in razkošno lep cvetličnjak ki ga je veljal mnogo denarja. Bavil se je tudijs praktičnim kmetijstvom ter je imel na svojih gradovih velikanska gospodarstva. Bil je zelo štedljiv ter je vedno mislil na to, kako bi zapustil svojim otrokom čim večjo dedščino. Zapustil je res troje grajščin z velikanskimi posestvi in tovarnami, več milijonov v hranilnici ter vrhu vsega še ogromno zavarovalnino. Koliko miljonov znaša vsa ta vrednost, se seveda ne bo zvedelo. Gotovo je, da so otroci-si-rote zelo, zelo bogati. Zanje pa poskrbita še cesar in prestolonaseldnik Karel Franc Jožef.
Grof Sternberg, ki je rajnega prestolonaslednika dobro poznal, je označil rajnega nadvojvodo takole: Prestolonaslednik je imel popolnoma izdelan načrt za izpremembo ustave v Avstriji in na Ogrskem. Za Avstrijo bi se bil pustil ^na Češkem venčati. Sam sem mu izročil tisto knjigo, ki opisuje natančno, kako ie bil za češkega kralja venčan Karel VI. Nameraval je deželne in avtonomne oblasti podržaviti in poslovnike državnega in deželnih zborov potom odredbe tako izpre-
Prestolonaslednik s soprogo je po prvem atentatu dospel pred magistrat v Sarajevu, kjer ju je
pozdravil župan.
. Nemadjarov. Napačna je sodba, da je bil | bil zelo pospeševal versko misel. Prizna-enemu ali drugemu narodu bolj naklonjen. I val je zgodovinske pravice Čehov, zahte-
val je pa tudi nemščino kot državni jezik. Jezikovno zmešnjavo je najodločnejše obsojal. Sovražil je vsako obliko šlendrijana in lenobe, zato se je vse treslo pred njim. Le njegova najožja okolica je poznala njegovo brezmejno ljubeznivost, dobroto in hvaležnost. Temperamenta pa ni imel srečnega. Znal se je strašno razjeziti, a če se je prvi vihar polegel, se je zopet stara dobrota pojavila. Imel je izrečne anti- in simpatije, nemogoče je skoraj bilo ga pregovoriti, če je kaj sklenil. Njegova največja čednost je bila njegova moralna srčnost. Če je hotel kaj izvesti, ni poznal števila nasprotnikov in ne njih sile. Hotel je in tako se je moralo zgoditi. Vedel je, da gre osobito na Ogrskem težavnim časom nasproti. Govoril sem ž njim zadnjič pred poldrugim letom. Značilno je, da ga je vedno prevladala misel, da cesarja ne bo nikdar preživel. Rekel mi ie takrat, ko sem ž njim govoril o obnovitvi Vaclavo-vega reda na Češkem; »Pustite me pri miru, saj ne postanem nikdar cesar.« Prestolonaslednik je bil strogo natančen. Pre-
Prestolonaslednik zapušča s soprogo magistrat. Pet minut nato sta bila ustreljena.
Trdno je bil namreč prepričan, da bo kot vladar dolžan, da zagotovi vsakemu narodu svoje pravice, predvsem enakoprav-
Neposredno pred drugim atentatom: Prestolonaslednik (1) in njegova soproga (2) zapuščata mi gislrat. Pred avtomobilom sar. župan in použupan. Stoječi general je fcm. Potiorek, desno ob vozu grof Harrach.
nost. Bil je konservativen v tistem smislu, kakor njegov oče ali knez Schwarzen-berg, a bil je zelo demokratičen. Dr. Lu-eger je bil njegov vzor, politika za široke ljudske plasti na katoliškem temelju. Naj-
stolonaslednikova vojaška pisarna je izborno funkcionirala. Delali so v njej tako, kakor morebiti v nobenem drugem avstrijskem uradu. Osebnih ozirov ni bilo nobenih. Ni bilo važnejšega imenovanja
Zahtevajte „Slovenski Ilustrovani Tednik11 po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah in društvih! Če ga nimajo, naj ga naroee.
zadnja leta, da bi ne bilo prestolonasledniku predloženo v odobritev.
Smrtni atentati na kronane glave in državne predsednike.
Veliko je število onih vladarjev, ki so padli nasilne smrti, zadeti od morilčeve roke. V zadnjih 50 letih so se izvršili tile smrtonosni atentati.
14. aprila 1865 je*bil umorjen predsednik Lincoln v Washingtonu. — Leta 1867. je bil ustreljen cesar Maksimilijan mehikanski od mehikanskih revolucionarjev. — Leta 1868. je bil umorjen srbski knez. — Leta 1875. je umrl nasilne smrti predsednik republike Ekvador, G a-briel Garcia Mor en o s. — Leta 1877. je bil umorjen predsednik republike Paraguay, B. Gill. 13. marca 1881 je bil umorjen z bombo ruski car A1 e-k s a n d e r II. »osvoboditelj«. Aleksander je podelil pravico samouprave in pravosodja; odpravil je tlačanstvo, izboljšal šole, pospeševal umetnost in znanost. Pa je imel vendarle mnogo sovražnikov. Leta 1866. ga je neki Karakasov hotel v Peterburgu usmrtiti, a se mu to ni posrečilo. Leta 1880. je bil izvršen nad njim nov atentat. Leta 1881. mu je vzela življenje bomba, vržena od anarhista, baš ko je imel car že pripravljeno novo ustavo za Rusijo. — Leta 1894. je italijanski anarhist Caserio zabodel v Lyonu predsednika francoske republike Sadi Carnota. — Leta 1896. je ustrelil v neki mošeji v Teheranu fanatičen pristaš sekte Babitov perzijskega šaha Nasr - Eddina, ki je bil znan in popularen tudi v Evropi ter je bil opetovano na Dunaju. — 10. septembra 1898 je umoril italijanski anarhist Lucche-ni našo cesarico Elizabeto. Luccheni se je pozneje v ječi sam usmrtil. — Julija
meseca 1900 je ustrelil laški anarhist Gae-tano Bresci v Monzi italijanskega kralja U m b e r t a. Bilo je to pri neki javni telovadbi, kateri je prisostvoval tudi kralj, in je baš hotel razdeliti častne nagrade. Morilec je po izvršenem zločinu mirno obstal in je dejal; »Ni me treba iskati, tukaj sem«. — Leta 1901, 6. septembra, je anarhist Golgosc z revolverjem ustrelil predsednika Zedinjenih držav severoameriških
Williama Mac Kinleya na panama američanski razstavi v Buffalu. — 11. junija 1. 1903. sta bila ponoči umorjena srbski kralj Aleksander Obrenovič in kraljica D r a g a. Ustrelili so ju belgraj-ski častniki različnih srbskih polkov v njuni spalnici. — Grozen je bil atentat na Velikega kneza Sergija, strica ruskega carja Nikolaja. Ko se je vozil knez v Moskvi iz muzeja v Kremi, je zagnal nekdo
bombo pod njegov voz. Voz in konji so se razleteli na tisoč koscev, mrtvo truplo velikega kneza pa je bilo vse razmesarjeno. Morilec ni izdal svojega imena. Baje je bil sin visokega ruskega državnega
uradnika. — 11. junija 1908 so umorili v Lizboni portugalskega kralja K a r 1 o s a. — 23. februarja istega leta je bil ustreljen mehikanski predsednik M a d e r o. — 18. marca 1913 je ustrelil Grk Schinas grškega kralja Jurija, ko se je mirno iz-prehajal po ulicah. -—28. junija 1914 pa sta umrla tragične smrti avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova soproga Zofija Hohenberška.
Koliko pa je atentatov, ki so bili preprečeni ali se niso posrečili! Špansko kraljico Izabelo II. je ranil duhovnik Martin Merirto, ko je vstopila v cerkev v At-tachi. — Carja Aleksandra III. so skušali dvakrat umoriti s tem, da so hoteli vlak pognati v zrak. Prvič so pomotoma uničili tovorni vlak, ki je vozil carjevo prtljago. Drugič so dosegli, da je skočil vlak s tira, ki se je vozil v njem car Ale-
ksander, njegova žena in otroci. Mnogo jih je našlo smrt; car sam in njegova rodbina pa so se rešili. Tudi so se zarotniki posluževali proti temu carju strupa, ki je bil običajen na dvorih renesanse. Namenili so mu s strupom napojene rokavice, ki jih je slučajno pomotoma oblekel grof Šerma-tijev in je umrl. — Leta 1869. se je zgodil atentat na egipčanskega podkralja; istega leta je bil tudi izvršen atentat na Napoleona III. v Bois de Bologne. — Leta 1872. se je zgodil atentat na angleško kraljico Viktorijo. Istega 1. jebil tudi atentat na španskega kralja Amadea I. — 11. maja 1878 je izvršil Hodel atentat na cesarja Viljema I. Istega leta je streljal nanj tudi neki Nobiling in ga je težko ranil. — 25. oktobra 1878 se je ponesrečil nekemu Moncasiju atentat na kralja A1 -f o n z a Š p a ni s k eg a. Istega leta, 17. novembra, je poizkušal Passantesa umoriti italijanskega kralja U m b e r t a. — 12. decembra 1879. je bil izvršen atentat na i n-d i j s k e g a podkralja; 30. decembra istega leta pa izkušal umoriti Otero španskega kralja Alfonza in kraljico Kristino. — Leta 1897. je krojaški pomočnik Pietro Acciarito izvršil atentat na italijanskega kralja U m b e r t a. — 26. februarja 1898 je Karditsis hotel umoriti grškega kralja Jurija. — Leta 1899. je izvršil neki bivši sluga ministrskega predsednika P a š i č a atentat na srbskega ekskralja Milana. — Dne 18. februarja 1853 pa je sredi Dunaja napadel našega cesarja Franca Jožefa neki Madjar Johann Libesnv ter ga je ranil z nožem v tilnik. Cesarja je rešil njegov pobočnik.
V Avstriji so bili naperjeni na člane naše cesarske hiše štirje atentati. Prvi je bil dne 18. februarja 1853, ko je Madjar Libesnjo na bastijah na Dunaju poskusil napad na našega cesarja. Drugi napad na
Pogled na Sarajevo: Obrežje, kjer sta se pellala prestolonaslednik in soproga in kraj, X kjer ju je
ustrelil Prinčip.
Magistralna palača v Sarajevu.
V vsaki slovenski hiši, v vsaki slovenski rodbini naj bi imeli naročen „Slovenski Ilustrovani Tednik", ki je jako zanimiv in zabaven list s slikami.
Po drugem atentatu: Mož s fesom, X ki je iztrga! Prinčipu revolver, gre v družbi častnikov in redarjev na polic, stražnico, da ondi odda smrtonosno orožje.
cesarja je izvršil v Trstu 1. 1882. Ober-tlank, ki je bil nemškega rodu, čeprav so ga potem Italijani za svojega slavili. Tretji napad na našo cesarico Elizabeto je izvršil Italijan Luccheni (dne 10. sept. 1898) v Genevi. Četrti je bil Srb Princip, ki je izvršil zadnji atentat v Sarajevu. Čemu se torej znašajo sedaj Madjari, Nemci in Italijani nad Jugoslovani, kakor da bi bili mi odgovornii za vse? Kdo pa je takrat dolžil in napadal vse Madjare, vse Nemce in vse Italijane? Ko so 1. 1898. Slovenci v ogorčenju Italijane napadli, so dobili 111 let ječe. Žalostni dogodki prejšnjih let torej dovolj jasno pričajo, kako krivično je napadati narod in državo v takem slučaju, ko je kriv zločina le en sam lopov!
Naše slike.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand in vojvodinia Hohenberška z otroci je pač
najlepša slika obiteljske sreče. Starši in otroci so se silno ljubili. Od povsod je rajni nadvojvoda brzojavil svojim otrokom in svoji soprogi, nasprotno pa so mu otroci vedno točno brzojavno odgovarjali. Še poslednji dan je brzojavil pokojnik svojim otrokom iz Ilidža na Chlumec, da jih po-
zdravlja in poljublja ter se je podpisal le > papa«. Zadnje vrste, ki sta jih rajnika či-
ski magistrat se je ustavil nadvojvodov avtomobil pred pošto in poštni ravnatelj je izročil nadvojvodi poslednjo brzojavko — od otrok s Chlumca. Par minut nato je vrgel Čabrinovič bombo, ki sicer ni imela željenega uspeha, Na je vojvodinjo grozno prestrašila, nadvojvodo pa navdala z največjim ogorčenjem. Po sprejemu na magistratu in po pozdravu sarajevskega župana sta se hotela pokojnika peljati po Appelovem nabrežju tik ob reki Miljački v bolnico obiskat podpolkovnika Meriz-zija, ki ga je bila bomba ranila na vratu. A na tej vožnji ju je blizu mostu zadela kroglja ter ju hipoma ubila. Govorila nista več, ker sta se takoj onesvestila ter p^r minut nato izdihnila. Naša slika kaže pokojnika v krogu otrok po letošnji fotografiji,______________________________
Sprevod s krstama po Trstu na južni kolodvor. Krsti pelje po troje parov konj ob sijajnem spremstvu duhovščine, dveh škofov, uradništva, vojaštva in občinstva.
Posebni vlak z mrtvecema na ljubljanskem južnem kolodvoru. V dolgem črnem vozu s črno zastrtimi okni ležita krsti; v vozu na desni je bilo neštevilo vencev s trakovi. Pred vozom s krstama
Po drugem atentatu: Morilca PrinčipaX tirajo na policijsko stražnico.
tala komaj četrt ure pred svojo smrtjo, je | opravlja ljubljanski knezoškof v svečanem bila brzojavka otrok. Na poti na sarajev- | ornatu pogrebne molitve. Iz zadnjih vozov
gledajo poslednji spremljevalci pokojnikov, med njimi sluge, dame in častniki. — Ostale naše slike kažejo razne prizore v Sarajevem dopoldne pred umorom in po umoru.
Razrušeni hlevi in dvorišče virilista Jeftanoviča v Sarajevu; vse razbito in polomljeno.
Tedenski pregled.
Bosna — naša bolest. Bosna je za Avstro-Ogrsko dežela skrbi in brezkončnih žrtev. Odkar je zasedla Avstrija Bosno in Hercegovino, v državi ni miru. Zaradi teh dveh dežel smo morali imeti drago vojno in zaradi Bosne in Hercegovine so nastale sovražnosti s Srbijo in Crnogoro. Koliko nas je veljala uprava, policija, orožniška sila v teh deželah, koliko so nas veljale ceste, železnice, mostovi, razne šole in upravne stavbe, tega ne ve nihče. Koristi so bile seveda doslej v primeri z žrtvami le malenkostne. Bosansko-hercegovske politične, kulturne in narodno-go-spodarske razmere pa so bile za avstro-ogrske držvljane vendarle z deveterimi pečati zaprta knjiga. O Bosni in Hercegovini se v delegacijah skoraj ni smelo govoriti, kar pa se je govorilo, so bile navadno le fraze. Kritike se je vlada
„Slov. Ilustr. Tednik" je razširjen po vseh slovenskih deželah pa tudi v inozemstvu: v Egiptu, Ameriki, na Westfalskem itd., koder prebivajo kolonije Slovencev.
Demonstrantje v ulici Čemaluša v Sarajevu.
bala in jo je znala onemogočiti. Tudi časopisi o teh deželah niso dosti pisali, kakor bi bili Bosna in Hercegovina nekje v notranji Aziji. Zdaj pa se je pokazalo, da niti vlada sama ni poznala resničnih razmer tam spodaj ter da o velikanski nezadovoljnosti Srbov ni vedela ničesar. V srbski mladini v Bosni je vrelo že več let zelo opasno, a deželni predsednik Potiorek je pustil, da se je
vozil nesrečni prestolonaslednik po Sarajevem biez zaščite. Slovanom sovražni listi naglašajo, da sta bila Cabrinovič in Prinčip dve leti v Bel-gradu ter dolže Srbijo, da je ona kriva ostudnega umora. Resnica pa je, da sta bila morilca domačina, Bosanca, Avstrijca, ne pa iz kraljevine srbske. V Bosni že sta se navzela anarhističnega duha, v Bosni že sta se pripravila na umor; v Srbiji sta dobila morda orožje, ker je bilo to za njun naklep varneje. Srbska vlada, srbska vojska in srbski narod v kraljevini odločno obsojajo umor ter niso ž njim v nobeni zvezi. Vse druge trditve so hudobne laži, ki imajo namen le hujskati na zmagoslavne Srbe ter blatiti' plemenit slovanski narod. Res je, da ni noben narod brez lumpov, in Srbi najbolj obžalujejo, da sta bosanska lopova slučajno srbske narodnosti. V Avstro-Ogrski živi več milijonov Srbov, ki so lojalni avstrijski državljani, dobri obrtniki, bogati trgovci, ugledni odvetniki in profesorji, pesniki in pisatelji. Zato je najodločneje obsojati, da prirejajo proti njim sedaj neki Hrvatje in neki Nemci ter Mohamedanci ostudne demonstracije. V Sarajevem so demonstrantje porušili Srbom hiše ter razbili trgovine, kavarne in gostilne; napravili so Srbom par miljonov škode. Tudi v Mostaru in po nekaterih drugih bosanskih in hercegovskih mestih so divjali besni fanatiki proti Srbom. V Zagrebu so neki slabi Hrvatje osramotili vse Jugoslovane. Tudi na Dunaju so neki nemški razgrajači demonstrirali proti Srbom ter sežigali
srbske zastave. A kaj morejo naši Srbi za to, da sta se našla v Bosni dva srbska fantalina ter sta izvršila gnusni umor? Umora niso krivi niti kraljevina Srbska niti Srbi, nego edinole naša slaba politika, ki hujska že dolgo, dolgo narod proti narodu ter tlači nekatere zato, da se dobrika drugim. Dajte narodom politično enakopravnost, kulturno in gospodarsko svobodo — spoštujte vse
narode ter jim pomagajte k blagostanju, potem ne bo več atentatov! Potem postane tudi Bosna naš raj in naša radost.
Odmevi sarajevskega atentata.
V časopisni vojni nemških listov stoji na strani Avstro-Ogrske pravzaprav le veliko-
nemška nacionalna in klerikalna žurnalistika, laško časopisje je razdeljeno ter piše deloma proti Srbom, deloma za Srbe. Vsi socijalistični in so-cijalnodemokratični listi Velike Nemčije in Italije obsojajo prenapetost narodnega čustvovanja, a sodijo pravično o srbskem narodu; odločno za Srbijo pišejo francoski in ruski časopisi ter celo nekateri bolgarski ter očitajo protislovansko gonjo avstrijske in madjaiske vsenemške politike, ki je edina kriva atentatov. Srbski listi v kraljevini in v Avstro-Ogrski vsi enodušno obsojajo atentat, a zavračajo gonjo nemških in madjarskih listov brez dokazov, ki dolže srbsko kraljevsko vlado in srbski generalni štab, da so atentat vpri-zorili in izvršili. Srbski listi pišejo odločno, zelo lesno ter naglašajo, da želi Srbija najboljših razmer in zvez z Avstro- Ogrsko.
Steckenpferd-iily inomlečne mita
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod.
EMIL GABOTIO :	17. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
Izgovor krivca. (Vsebina romana do današnjega nadaljevanja.) V vasi La Žonšer so našli udovo Leruževo umorjeno v njeni hišici sredi vrta. Bila je zabodena. Truplo je ležalo tik ob peči z obrazom v pepelu. Policija išče zločinca. Preiskovalni sodnik Dabiron, previden, fin uradnik, načelnik kriminalne policije, brutalni Ževrol, in njegov ljubosumni uradnik Lekok preiskujejo hišico, okolico in zaslišujejo ljudi, a ne doženejo ničesar, kar bi rnoglo razkriti sled za morilcem. Stari detektiv kabaret, umirovljen zastavniški uradnik in bogat člotek, ki mu pravijo papa Iz-vohovič, začne na poziv sodnika Dabirona iznova iskati sledove. Prebrisani dobričina Tabaret do-
V Trstu: Plav s krstama.
\
V Trstu: Prevoz krst s plavom, ki ga pelje na obal majhen parnik.

iiiiiiitiiti« mili«

.Razširjajte povsod „SLOVENSKI ILUSTROVANI TEDNIK“ in pridobivajte mu novih naročnikov!
Zahtevate ga. po^vseh gostilnah, hotelih, kavarnah, briviticah in društvihi Naročite si ga, četrtletno stane le 2‘50 K. ■■■■■■■■■■■■
>
O
>o
O
S-H
a
c
>
O
C3
>
• f-H
O
o
io
o
c
03
O
.S
v
:3
.a
D
>o
iJD
a
•m
^ S
D- a
i
N#
I—<
o
-
3
ra
s
2
z
§
^ I
-J
a
S
§
i i
H
>
O
J
C/2
iž
o
ra
•N
ra
a
a
•a
co
§D
&
o
C/2
>
O
p-
i'3
lao
<D
-4-*
(3*
2ž|
^ C3 c3 N
C3 ■' S :
=
>C/2
s:
cd
Ph.
•iiiiiiiiiii
i.........
Na rivi v Trstu v bližini pomola sv. Karla. Rakvi na katafalkih na obrežju v Trstu; pred njima spremstvo pokojnikov. Za katafalkoma duhovščina, (med njo škofa tržaški in goriški). Ob strani častna stotnija mornarice. Na levi generali, admirali in častniki, na desni visoki civilni dostojanstveniki, uradništvo, korporacije, društva, deputacije, občinski svet tržaški itd. Ob bregu črno drapirani plav, ki je pripeljal rakvi z vojne ladje „Viribus Unitis" na obrežje.
žene, da je bil morilec eleganten, mlad človek, ki je nosil cilinder, imel s seboj dežnik in je pušil trabuko. Nosil je sive rokavice in je zabodel vdovo z dolgim ostrim nožem. Sežgal je v peči neke papirje, ki jih je hranila umorjen k a. Vse dragocenosti je pobral, zavil v prtič in vrgel zavoj v reko. Morilcu torej ni bilo za rop, nego le za neke papirje in za to, da udova izgine. Stari Tabaret je živel v Parizu ter se, ker je podedoval po očetu precej velik kapital, v svojo zabavo pečal z razkrivanjem zločinov. V hiši, kjer je stanoval, je občeval prijateljsko z »udovo« gospo Žerdijevo in njenim sinom, odvetnikom Noelom. Tabaret je ljubil to postarno gospo Žerdijevo, a ker je bil. že prestar, ni več mislil na ženitev, pač pa je hotel vse svoje imetje zapustiti njenemu sinu Noelu, 331etnemu nadarjenemu odvetniku. Ko se je Tabaret zvečer po preiskavi v vasi La Žonšer vrnil domov, je zvedel, da je gospa Žerdijeva nenadoma na smrt zbolela, ko je čitala v listu, da je bila vdova Le-ruževa umorjena. Odvetnik Noel pa pove Taba-retu, da n i sin Zerdijeve, nego da je sin grofa Kamarena. Žerdijeva je imela z grofom nezakonskega sina, istočasno pa je dobil grof z lastno ženo zakonskega sina. Ker grof ni ljubil svoje zakonske žene in zato tudi ne svojega zakonskega sina, je pregovoril Žerdijevo, svojo ljubico, da so dojilje oba sina spretno zamenjale. Kasneje sta se grof Kamaren in Žerdijeva ločila popolnoma, a Noel (ki je v istini zakonski sin bogatašev tn grofov) je ostal pri Žerdijevi kot njen sin, a nezakonski sin Žerdijeve, Albert, živi na Kama- ’ renovem gradu kot vikont, dasi nima nobenih pravic do grofovskega bogastva in imena. Vse
to je dognal Noel iz pisem grofa Kamarena, ki jih je našel pri svoji namišljeni materi Žerdijevi. } Ko ji je Noel sleparstvo očital, je zbolela, in ko j
je zvedela, da je Leruževa umorjena, je zbolela smrtnonevarno. Leruževa je bila kot bivša dojilja edina živa priča zamenjave otrok; ona je imela
tudi grofova pisma, zato so jo umorili in ji pisma sežgali. A kdo? Tabaret misli takoj, da je mladi Albert morilec Leruževe in povzroči, da Alberta aretirajo. Sodnik Dabiron ukaže, da Alberta aretirajo in da privedejo na sodišče tudi starega grofa Kamarena. Noel sam je šel pozvat Alberta, naj se mu umakne, in mu pokazal očetova pisma. Albert je povedal vse očeu, ki je ves potrt, a Aibert je pripravljen odreči se imenu in imetku. Vse kaže da je Albert morilec in sin Žerdijeve. Noel ima za metreso bivšo modistko Julijeto Safurjevo, krasno, a sirovo dekle, ki ga izžerna ter ga velja ogromno denarja. Noel je suženj te vlačuge. Albert je zaročenec Klare d’ Ar-lanževe, ki jo je nekdaj ljubil tudi sodnik Dabiron in jo snubil, a je bil odbit, čeprav ga je Klara tudi ljubila. Sodnik Dabiron zasliši Noela, ki potrdi Tabaretove besede, in nato starega grofa Kamarena, ki pošteno priznava svoj greh.
(Dalje.)
Storil sem jo nesrečno: nisem je mogel ljubiti, zakaj druga je bila draga mojemu srcu. Ljubil sem jo že več let. Bila je krasna, bogata po_ duhu in po srcu. Ime ji je bilo Valerija Žerdijeva. Vse drugo je že mrtvo v meni, le to ime me strese še dandanašnji dan. Tudi potem, po ženitvi, se nisem mogel odločiti, da bi prekinil razmerje z njo, in priznati moram, da je trajalo dalje predvsem po moji krivdi;
i ona bi me bila rajša izgubila kakor delila ! z drugo. Ljubila me je še takrat. In ravno j ker me je ljubila, se je vdala mojim prošnjam. Razmerje se je torej nadaljevalo. No, moja žena in moja ljubica sta začutili obe ob istem času, da sta materi. To naključje mi je vdihnilo nesrečno misel, postaviti nezakonskega sina na mesto zakonskega, sina ljubljenke na mesto nje, ki je nisem ljubil. Toda Valerija je v moje z.ačudenje ogorčeno zavrnila moj načrt. Čustvo materinske ljubezni se je že budilo v njej in ni se hotela ločiti od svojega otroka. Shranil sem pisma, ki mi jih je pisala takrat: ravno sinoči sem jih prečital iznova. Zdaj ne razumem več svoje stare neumnosti; nepojmljivo mi je, kako sem se mogel ustavljati njenim razlogom in prošnjam. Slutila je nesrečo, ki me je zadela zdaj. Mene pa je neslo dalje kakor v pijanosti. Odpotoval sem k njej v Pariz, vedoč, da se mojim prošnjam ne bo mogla ustavljati. Zagrozil sem ji, da jo zapustim in da se ne vidiva nikoli več. In takrat se mi je vdala.
[ Dvorni žalni vlak s krstama na postaji v Borovnici. V ozadju svetovnoznani borovniški viadukt.
(Fot. Lebez,)
Ja rivi v Trstu v bližini pomola sv. Karla. Sprevod se formira. V drugi žalni voz devajo krsto s irestolonaslednikom Franc Ferdinandom. Zavojom spremstvo pokojnikovo: prvi komorni predstoj-lik baron Rumeskirch, za njim grofica Lanjusova, dvorna dama pokojne vojvodinje, na njeni levici nrpristnlnik vniaške nisarne. nnlkovnik Bardorff.
Služabnik, kateremu sem zaupal, in Klavdina Leruževa sta dobila nalogo, izvršiti zameno. Mladi mož, ki nosi naslov vikonta Komarenskega in ki ste ga dali danes aretirati, je torej sin moje prilež-nice.«
Tako jasne in točne izjave se Dabi-ron ni bil nadejal. Veselila ga je zaradi mladega odvetnika, ki si je bil osvojil njegovo simpatijo v tolikšni meri.
»Torej priznate, gospod grof, da je Noel Žerdi vaš legitimni zakonski sin in da pristoja pravica, nositi vaše ime, le njemu edinemu?«
»Da. Takrat sem se radoval svojega uspeha kakor najsrečnejše zmage. Kar omamljala me je misel, da imam dete ljubljene žene pri sebi; del svoje ljubezni do matere sem prenesel nanj. Onega drugega nisem maral videti; sovražil sem ga skoraj. Valerija, ki je jako dobrosrčna, mi je očitala to. No, grofica je ljubila dečka, ki ga je imela za svojega sina, nad vse. Neprestano ga je hotela imeti pri sebi. Niti misliti si ne morete, kako mučno mi je bilo gledati, kadar je božala in polju-bovala dete moje ljubezni. Odrival sem otroka iz njene bližine, kolikor se je dalo;
ona, ki ni vedela, kako je v resnici, je menila, da ji hočem ugrabiti tudi ljubezen njenega otroka, in s to mislijo, ki ji je grenila poslednje dni življenja, je tudi umrla. Umrla je od žalosti. A kar je res, je res: ločila se je od sveta kakor svetnica, brez tožbe in brez očitka, z odpuščanjem na ustnicah in v srcu.«
Dabiron bi bil rad pripravil grofa čimpreje do kake izjave, ki bi pojasnila umor, a ni si ga upal prekiniti.
»Mnogo solz nisem pretočil za njo,« je nadaljeval grof. »Dokler je živela, me je mučila njena navzočnost, pozneje pa me je težil očitajoči spomin na njo. Pravičnost božja jo je osvetila nad mano. Nekega dne so mi namignili postrežljivi prijatelji, da me vara Valerija že dolgo časa. Branil sem se verjeti: ljubil sem jo tako zelo! In za vse se je imela zahvaliti meni. Ko sem jo spoznal, je stanovala v podstrešni sobici, kjer je delala po šestnajst ur na dan, da zasluži dva franka dnevno. Kakor rečeno, verjel nisem, da bi mi bila nezvesta, a štel sem si v dolžnost, poizvedeti, kako in kaj — in glejte^ izkazala se je gorostasnost, da ima ne-vrednica ljubimca. Bil je kavalerijski oficir, ki jo je posečal večkrat z največjo previdnostjo in tajinstvenostjo. Običajno je odhajal o polnoči, zgodilo se je tudi, da je ostal do jutra. Njegova garnizija je bila daleč od Pariza, in zato je vzel večkrat dopust, da jo je mogel posetiti. O takih prilikah je ostal pri njej ves čas. Nekega večera mi je sporočil moj zalezovalec, daje zopet tu. Hitel sem nemudoma k Valeriji. Sprejela me je radostno kakor vedno in mi padla okrog vratu. Mislil sem že, da so me varali, in sem se ji hotel izpovedati prav od srca — kar zapazim na pianinu par rokavic od pralnega usnja, kakršne nosijo oficirji. Boječ se, da se prenaglim v svojem srdu, sem se ognil glasnega nastopa; odšel sem, ne da bi rekel besedo. Od tistihdob je nisem videl več. Pisarila mi je, a vračal sem ji pisma neodprta. Izkušala je prodreti v moje stanovanje, hotela me je nagovoriti na cesti, a moji služabniki so imeli strog ukaz, ne pustiti je do mene.«
Tako je razodeval zdaj ta ponosni ošabni mož pred tujcem vse svoje notranje življenje in skrito čutenje. Skrivnost, ki jo je čuval skrbno toliko let, je vrgel od sebe kakor težko breme, ne meneč se za posledice.
»Ne da se popisati, kaj sem trpel takrat. Prirastel sem bil k tej ženski z vso silo svoje duše, in ko sem se odtrgal od nje, je poginil kos mojega lastnega življenja. V ničemer nisem našel nadomestila, nikoli se nisem mogel potolažiti nad njeno izgubo.
A to še ni vse. Zdaj so se me lotili tudi dvomi, ali sem res Albertov oče. Dolga leta ga nisem mogel pogledati, ne da bi se mi oglasile te dvojbe. Pozneje sem se spet pomiril. Toda najsi mi je bil Albert še tako pokoren in dober sin, vedno je ostala med nama meja, ki je ni bilo moči pojasniti. Le tuintam se mi je oglasila misel, da bi šel na sodnijo in priznal vse. A bal sem se za ugled svojega imena. In to je vzrok, da je zdaj pokrito s sramoto!«
Glas se je utrgal staremu plemiču ob zadnjih besedah. Dve solzi sta se mu potočili po licu.
Vrata so se odprla; v sobo je pogledala glava starega pisarja. Dabiron mu je mignil, naj sede na svoje mesto, in se obrnil s tihim glasom zopet h grofu: »Storili ste velik greh pred Bogom in pred
ljudmi. Zdaj morate nositi posledice, naj bodo še tako žalostne; a vaša dolžnost je tudi, da jih popravite, kolikor je v vaši moči.«
»Takšna je tudi moja želja in trdna volja.«
»Upam, da me razumete prav?«
»Razumem vas popolnoma.«
»V tolažbo vam utegne biti, če vam povem, da je gospod Noel Žerdi v vsakem pogledu vreden visokega staleža, ki mu ga hočete vrniti. Vzgoja v skromnih razmerah je morda okrepila njegov značaj le še bolj. Gospod Žerdi je velenadarjen mož in najpoštenejši značaj, kar jih po-
vsako pojasnilom svojih razmerah, kakor mi veleva dolžnost — drugega ne vem prav ničesar. Povedati vam hočem prosto, kako je bilo,« je nadaljeval grof. »Torej, sinoči je začel Albert govoriti o tistih nesrečnih pismih in mi zvabil prav premeteno popolno priznanje resnice. Zdi se, da je dotlej še dvomil, zakaj gospod Žerdi razpolaga samo z enim delom korespondence. Nato sva si skočila vroče v lase. On je izjavil, da hoče prepustiti Noelu svoje mesto, jaz pa sem se hotel za vsako ceno poravnati z njim drugače. Zaman sem ga izkušal pregovoriti, ostal je trden v svojem sklepu. Hotel sem ga
Prevoz krst z južnega kolodvora na Dunaju v dvorno župno cerkev v četrtek ponoči.
znam. Izkazal se bo vrednega vaših prednikov. V tolažbo naj vam bo, da ^zločina ni storil član vaše rodbine; saj ta, ki smo ga danes aretirali, ni Komarenski.«
»Tako je,« je odgovoril grof živahno. »Moj pravi sin ne bi bil preživel te ure. In kri opere sleherno sramoto.«
Sodnik se je zamislil ob teh besedah. »Torej ste tudi vi trdno prepričani o vi-kontovi krivdi?«
Grof je osuplo pogledal preiskovalnega sodnika. »Saj sem šele od sinoči v Parizu. Kaj se je zgodilo med tem, mi sploh ni znano. Mislim le, da je tako postopanje napram možu iz naših krogov nemogoče, ako manjka vzroka zanj. Če ste ga dali aretirati, potem pač gotovo nimate le sumnje, marveč tudi pozitivne dokaze?«
Dabiron se je ugriznil v ustnice. Prenaglil se je bil. Kako lahko bi bil obudil grofu dvom! In če si storil človeka ne-zaupnega, potem ne računaj več z njim! In oglasila so se mu še druga vprašanja; V koliko ie zločin v La Žonšeri tuj staremu grofu? Ali se ne more postaviti še vedno na drugo stran? Sploh pa ni bilo Dabironu prav nič jasno, kam se nagiblje grofov interes. Prašal je:
»Kdaj ste opazili, da je vaša skrivnost izdana?«
»Sinoči. Albert mi je sam povedal. Govoril mi je o vsej tej nesrečni zadevi z besedami, ki si jih zaman izkušam razložiti. Ako ni —« Pomolčal je hipec, nato je dodal tiho; »Albert bi bil junak, če ni kriv.«
»Kako? Ali imate nemara vzroke, ki vas nagibljejo, verovati v njegovo nedolžnost?«
Grof se je vzravnal. »Prosim! Kakor nisem bil prej obremenilna priča, tako nisem zdaj razbremenilna. Sodišču dam
omajati s spominom na njegovo ženitev, ki mu je jako pri srcu. Toda odgovoril mi je, da nevesta, gospodična d’ Arlanž docela odobrava, kar je sklenil.«
Ko je slišal sodnik to ime, je skočil kvišku s svojega sedeža. Zgrabil je naglo neki akt in si ga podržal pred oči, kakor da hoče razbrati nečitljivo pisavo.
Zdaj je bil zopet negotov. Bal se je svoje slabosti. Zakaj je prevzel pravzaprav to preiskavo? Mari more ostati tukaj hladen in nepristranski?
(Dalje prih.)

Zaradi pomanjkanja prostora smo morali zelo mnogo slik odložiti za prihodnjo številko. Prihodnji teden priobči „Slovenski Hustrovani Tednik“ še slike o demonstracijah v Sarajevu, o pogrebnih svečanostih na Dunaju in v Artstettenu i. dr. — Že iz današnje številke lahko vsakdo razvidi, da smo se potrudili, podati cenj. čitateljem kolikor mogoče največ slik o žalostnem sarajevskem dogodku, ki je pretresel ne le vso Avstrijo, temveč ves svet. S prihodnjo številko nadaljujemo in spopolnimo to serijo slik in že zdaj opozarjamo slavno občinstvo na njo.
Zopet se je pokazalo, kako nujno je Slovencem potreben „Slovenski Hustrovani Tednik". Ako bi ga ne bilo, bi slovensko občinstvo bilo primorano segati po tujih ilustrovanih listih ter tako podpirati nam sovražno časopisje.
Iz majhnih početkov se je povzpel „Slovenski Hustrovani Tednik" na višino, da lahko tekmuje s tujimi ilustrovanimi listi, a čim več bo naročnikov, tem boljši bo lahko list. — Slovenci, podpirajte „Slovenski Hustrovani Tednik", razširjajte ga in pridobivajte mu naročnikov!

Književnost.
Milan Pugelj: Mimo ciljev, 2. zvezek knjižnice »Slovenskega Ilustrovanega Tednika«. »Slovenski Narod« je objavil sledečo kritiko: Milan Pugelj ima že dobro ime med slovenskimi pripovedovalci. Spisal je nekaj povesti in novel, v katerih je pokazal lep talent. Njegove ljubeznive novele iz domačega življenja so mu pridobile mnogo bralcev. V lični knjigi, ki je pravkar izšla, je Pugelj obelodanil deset novel in črtic, ki jih bo vsakdo z zanimanjem čital.
Listnica uredništva.
Mozirje, Maribor, Dunaj i. dr.: Zaradi obilice druzega gradiva smo morali odložiti za prihodnjo številko.
Celovec- Hvala za sliko zaplankanega vojvodskega prestola! Priobčimo prihodnjič.
Dobro blago in nizke cene, to je načelo tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 5. Zato pa se je tudi razvila iz majhnih početkov do današnjega velikega podjetja ter je sedaj na slovenskem jugu največja razpošiljalnica ur, verižic, prstanov, uhanov in sploh zlatnine, srebrnine itd. Oglejte si zalogo ali pa pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto!
Katero koli našo gospodinjo vprašate, vsaka Vam bo pohvalila Kolinsko kavno primes in Vam bo povedala, da je to najboljši kavni pridatek, in da je z njo najbolj zadovoljna. Poizkusite tudi Vi, če morda še niste, Kolinsko kavno primes, in videli boste, da se Vam bo takoj priljubila in da boste kupovali samo ta izvrstni in pristno domači kavni pridatek. Imeli boste kavo izvrstnega okusa in prijetnega vonja!
Kdor ne verjame, naj poskusi, da je novi »Osetov Silva vrelec« pri Tolstovrški slatini pošta Guštanj res izvrstna zdravilna in osvežujoča namizna kisla voda, ki močno mozira in ostane čista in dobra. Konkurira lahko z vsemi slovečimi vodami. Poskusite, zahtevajte in naročite takoj. Steklenice vseh vrst se sprejmejo v
Kako postanem -e« zdrav in krepak?!
Kako utegnemo bolnika ozdraviti od tisočerih mučnih nadležnosti kot posledici oslabelosti živcev in malokrvnosti? Kako odpravimo končno utrujenost, oslabelost, trudnost, pobitost, glavobol, hrbtne in udne bolečine, nervozne molitve želodca in črev, slab tek, zapeko, utripanje srca, bolečine srca, omotičnost, reuma-tizem, protin, ishijo, bodenje, nevralgijo, krče in ohromelost? Najboljše in v tisočih primerih preskušene zdravniške nasvete za to najdete, če čitate knjigo o »Moderni elektroterapiji«. To 64 strani obsezajočo knjigo (posebna izdaja za moške in posebna za ženske) pošlje vsakomur, ki jo zahteva pismeno ali osebno, zastonj in poštnine prosto: Elektro Vitali*er »rztUches Instltnt, Biidnpest VI., V6r6smarty utca 45. 1/105.	(747)
: Zalitevalte torel to brezplačno knjigo takoj! :
Budilka za preprodajalce.
Zahtevajte krasni cenik ur, zlatnine IJ CT TTTNFVR in srebrnine zastonj in franko od	iJU I 11. Izit.
Lastna protokohr. tov. ur v Švici. Lillbliana Št. 5. Glavno zastopstvo tov. ur „Zenith“.	n
polnitev in proti računu. Tudi kupijo se vse vrste steklenic. Edino domače podjetje te vrste. Svoji k svojim!
Najhujši zapeljivec in škodljivec ljudi je velika reklama. Mnogo je ljudi, ki naročajo razno blago
in pošiljajo naš denar v tujino le zato, ker so brali v koledarjih, v časnikih ali na lepakih velikansko reklamo. Dobijo navadno slabo blago za dragi denar, potem pa se jezijo, a dobavitelj se iz njih norčuje in reklamacij noče razumeti, ker je ; druge narodnosti. Kdor torej hoče dobiti zanes- j
Ijivo dobro in poceni blago, naj se obrne na Prvo slovensko spodnještajersko razpošiljalno, J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5. Ce pridete v Maribor, pazite na slovenski napis, da te . trgovine ne zamenjate s kako drugo, ki se morda
tudi tako glasi, piše pa Schosteritsch, Schuste-ritsch ali Schusterschiiz.
Kdor ve, se res ne da premotiti! F. Čuden je najzanesljivejša, prava domača tvrdka, pri kateri se lahko kupi najsolidnejše blago po nizkih cenah.
Veliko ljubljanskega občinstva se ravna po električni uri v Prešernovi ulici 1. Opozarjamo, da bi Se vsakdo posluževal iste, ki kaže pravi čas in je v Ljubljani edina te vrste. Uro je postavila tvrdka F. Čuden.
Kdor hoče denar prihraniti, naj kupi blago za moške obleke kakor tudi volneno, pol volneno in pe-filno blago za ženske obleke pri R. Miklaucu v Ljubljani, kjer se zaradi prezidanja skladišč po znižanih cenah prodaja. Različne ostanke kamgarna, sukna, volnenega in perilnega blaga za skoraj polovično ceno.
Vojaške koncerte priredi znani prvovrstni kinematograf „Ideal" v Ljubljani v soboto 11. in nedeljo 12. pri predstavah ob */29 uri zvečer. Predvajala se bode krasna veseloigra v 3 delih „Ona ne more reči ne“ in senzacionalna dvedejanska drama .Strojni kotli". Vsaki petek specijalni večer z vojaškim koncertom. Kdor se hoče dobro zabavati, naj poseli to prvovrstno podjetje 1
Za vroči poletni čas Vam svetujemo, da si na' bavite mehke srajce in mehke ovratnike kakor druge potrebščine pri tvrdki Engelbert Saušek v Ljubljani-Dunajska cesta 7. koji ima dobro blago po tako nizkih cenah, da se vsakdo more za malo denarja, dobro blago nabaviti.
400.000 zlatnikov iz Carigrada prejme, kdor naroči izborno turško srečko ter pri žrebanju dne 1. avgusta zadene glavni dobitek. Ker vsaka srečka mora zadeti, s čimur je v najneugodnejšem slučaju zajamčena povračljivost večjega dela kupnine, v srečnem slučaju pa dana možnost, priti na lahek način do velikega bogastva, potem se mora priznati, da pomeni nakup turške srečke v istini najnedolžnejšo I in najcenejšo loterijo. — Pojasnila daje glasom da-| našnjega oglaša: Srečkovno zastopstvo, Ljubljana 3.
Krsti na mrtvaškem odru v dvorni župni cerkvi na Dunaju v petek dopoldne.
Prečitajte mojo notico v uredniškem delu in pišite po vzorce!
Z odličnim spoštovanjem
/. N. Šoštarič, trgovina. Maribor, Gosposka ulica 5.
234
PFAFF šivalni stroji
in
PUCH kolesa “'fSK* IGN. VOK i
največja trgovina šivalnih strojev in koles, ter posameznih delov
Ljubljana, Sodna ulica 7
===== zraven sodnije.	=
Poskušnje Nestlejeve moke za otroke se dobivajo popolnoma zastonj pri Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrafie 82.
Atelje za steznike (moderce)
313 lajuhica Oehm,
■ —■■■ - Zagreb, Bogovičeva ulica O .
po 10 K in več dober komoden trpežen steznik, po 20 K in več fin in trajno trpežen steznik povsem iz pravega francoskega materiala.

i Pazite in prepričajte se!
||	Od dobrega najbolje	H
H se kupi po najnižji ceni, kakor uhane, pr- H k;	stane, verižice i. t. d. pri tvrdki
I F. ČUDEN,	I'
^ — Cenik zastonj in poštnine prosto. —— ^
Manufakturna trgovina
j. mu “
prej FVanc Souvan sin
: LJUBLJANA :
Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
za moška
sukna
oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernega blaga za ženske obleke Iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
= rut in šerp. =
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platno kotenine in drugo belo blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
)[(
10.000 metrov
volnenega in pol-volnenega
blaga
razpošilja globoko pod ceno
R. Miklauc
Ljubljana 3.
“ Moč in zdravje!
Če čutite, da Vaša delovna moč, Vaše veselje do dela, Vaša telesna moč pojemlje, če ste vedno razburjeni, nervozni, hitro utrujeni, slabovoljni, pozabljivi, brez spanca, če Vas boli glava ali hrbet, če trpite na omotičnosti, nervoznem srčnem utripanju, občutkih tesnobe, nervoznem želodčnem in črevesnem motenju, ste shujšani, potem morate rabiti takoj svetovno sloveči Nutrigeii, naboljše redilno sredstvo za živce, ki ga imamo. Tisoče zdravnikov in bolnikov potrjuje, da Nutrig:eii hitro in temeljito očisti organiz-.m in kri, ustvarja svežo življensko moč, krepke živce in mišice. Naročite ga takoj, pa se boste iznebili vseh svojih nadležnosti Vaše veselje do dela, Vaša
svežost in Vaša življenska sreča se povrne zopet. Vsak naročnik prejme zastonj knjigo z naslovom: »Kako postanem zdrav in krepak?« Originalna škatlica Nutrigena velja K 4’—, 3 škatlice K 10’—, 6 steklenic K 18*—, 10 škatlic K 26—. (Za eno popolno zdravljenje treba 6 ali 10 škatlic.) Naročila se naj naslavljajo: Nutri«’«ii-UnternehmH»»g,# JBudapest IV., V6r6smarty utca 45/105.	(376)
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
se slav. ob^instvu^toplo priporoča. <371)
Sobe za letoviščarje se dobe po zmernih ce-
Opatija!
nah blizu Voloske, 5 minut od morja. Postaja električne železnice. Zdraviliške pristojbine prosto. — Krasen razgled po celem Kvarneru. — Marija župnik, PTG-iuka, p- VoSosko. ws)
Obnovite
naročnino!
Proda se
•
z 8 ,koiumbUa‘ ploščami. Naslov in cena se izve v upravništvu našega lista. (372)
Kdor bi dobil rad resnično dobro
iočdo hanio ali gnlon
po ceni, obrne naj se naravnost na
izdelovalnicd
Vincenc Simonič
Sv. lian 112 pri Ptujn (ŠtaM.
Ugodni mesečni pogoji!	(373)
jjfrj Ceniki na zahtevo zastonj!
Popravila se ugodijo točno!
Vsakdo mora zadeti!
|4Q0.0Q0 In 200.000 fr. znašaja glavni dobil
1 turških srečk.
6 žrebanj vsako leto!	Prihodnje žrebanje 1. avgusta.
475.000 oziroma 375.000 kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine	(37«)
5 oziroma 3 izbornih srečk.
13 ozir.‘9 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje 1. avgusta.
Mesečni obrok od 4 EC naprej. Za naročnike so določene nagrade in premije! — Pojasnila in naročila sprejema: GSavno sasfopstvo srečkbvnega oddelka Češke šndusfrialne banke v Pragi, Ljubifana. — Naslov za = pi«ma: Srečkovno zastopstvo Ljubljana 3.
Bedna
usoda
če se počutimo slabotne, bolehne, nervozne in če opažamo, da pojema naša de-jalnost. Posebno žalostna je za tiste, ki morajo v hudem boju za
vsakdanji kruh braniti svojo eksistenco proti mnogo zdravejim konkurentom, svoj zaslužek.
Ginevanje življenske energije, življenske sile tiči v tem, da izgubi kri polagoma prave primesi, posebno del redilnih snovi, zaradi napačnega prehranjevanja, nerednega življenja, slabo prebolenih bolezni, žalosti, skrbi in drugih duševnih vplivov. Zaradi poslabšanja krvi ne more več kri pra-vilno krožiti in pojavijo se vsakršne bolezni, glavobol, slab tek, zapeka, tiščanje v želodcu in čevih, zavapnenje žil in še mnogo bolezni. Delati ne moremo več tako kakor nekdaj in zremo obupani v bodočnost.
Bolni, oslabeli živci ubijajo voljo!
Brezspanost, utrujenost, hitro duševno utrujenje; raztresenost,, pomanjkanje misli se nas loti in nam jemlje zmožnost, da bi opravljali svoje mesto. Če hočemo torej svoj telesni stroj obvarovati predčasno obrabo, če hočemo, da smo zdravi in je
naša duša vesela,
potem se to da doseči le s sredstvom, ki osvežuje in pomlaja kri, pospešuje menjavo snovi ter telesu in duši nudi ono množino moči, ki je potrebna, da se odstranijo bolezenski vzroki. Temu namenu služi Biodyn,
ki je že tisočem vrnil novo življenje.
Z Biodynom sprejme kii, ki mora pač prehranjevati vse organe, tudi mož- | :, hrbtni mozeg in živce, najpotrebnejšo snov za rast telesa in ustvarja \
mirne živce, podjetnost in življensko srečo.
Jemljite Biodyn, in Vaši živci se zopet okrepe. Vaše telo prešine nova moč.
Popolnoma zastonj poskušnjo
I
1
Bd
(
gane
Vam pošljem, če pišete ponjo. Sami se boste prepričali, kako izvrstno Vam bo delo moje sredstvo.
Popolnoma jamčim,
da Biodyn nima v sebi nikakršnih škodljivih sestavin in Vam pošljem s poskušnjo tudi prav zastonj mojo izvrstno poučno razpravo, ki Vam vse pojasnjuje. Ne čakajte, marveč pišite mi s popolnim zaupaniem. Za- I došča dopisnica. Na-lovite jo na Ekspedicijo operne lekarne, Budapešt VI., Abteiiung 499.	č69
brez odbitka rentnega davka.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge po čistih
Vlo
4
brez odbitka rentnega davka.
oo
&
■
o
o
o
Zahtevajte Slovenski Htovani Mili po vseh gostilnah, hotelih, kavarnah, brivolrah itd.
DekliSki zavod
Dr. Ada Broch in sestre v Zagrebu.
Internat za vsa učilišča	361
Naobraževalni tečaji za jezike itd. Zasebna višja dekliška šola z licealnira učnim redom in pravico javnosti. Vodstvo zavoda: Zagieb, Oonduličeva ulica 45 I. nadstr.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna,^ temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušenega veščaka.
Poskusite pri:
FRAN SZANTNER,
specialist za ortopedična in anatomična obuvala,
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Skrivalnica.
Kje je moj gospod?
Rešitev skrivalnice v zadnji (27.) številki: .Gospodar prihaja! Kje? — Obrni sliko na levo stran. Med razorom, neposredno pri delavkah je gospodar.
Vrtnarji in penzijonisti, pozor!!
Pritlična hiša
za najemnike (Zinshaus) v Mariboru, 5 minut od južnega kolodvora, ki se dobro poobrestuje, z lepim vrtom in veliko njivo v sredini samih vrtnarij, se po jako nizki ceni in z majhnim naplaci-lom zaradi rodbinskih razmer takoj proda. Natančnejša pojasnila daje iz prijaznosti „Posojilnica v Framu11 pri Mariboru. 360
Pomada za obraz
dr. Spitzera je poznana kot izvrstno ljudsko sredstvo, ki čisti lice solnčnih peg, izpuščajev, in dr.; lice postane nežno, bujno in mladostno. Priporoča se poleg tega za uporabo istotako dr. Spitzerjevo milo za obraz. Cena za komad 60 v, po pošti 80 v naprej plačljivo, ali 10 komadov za 6 K franko proti povzetju. Edino pristno pod varstveno znamko sv. Marije pomočnice. Skladišče pri lekarnarju Vladku Bar-toliču, Zagreb, Jelačičev-trg št. 19. (362 b)
I. hrvatska marmorna industrija L. Pierotti-a nasledniki v Zagrebu,
je priredila v svojem lastnem skladišču razstavo izgotovljenih nagrobnih spomenikov iz vseh vrst marmorja, granita, syenita in Labradora v enostavnem in modernem slogu izdelanih. Vsled tega prosimo veleč, stranke, da si ogledajo našo prirejeno razstavo.
Itizke cene.	363	Ceniki zastonj in franko.
aaaaaaDaDnaaDadbaaaaan aa'- DaanaaaaaDaaaaaaaaa naaDDaoaDDaDaaaDDDaaaD
Ljubljana štev. 5.
Novi povešani cenik je ravno izgotovljen, vsak dobi istega na zahtevo zastonj in poštnine prosto. P. n. odjemalci, ki imajo stari cenik, naj blagovolijo dopisnico z naslovom vposlati, da jim za-moremo novi cenik doposlati.
Najboljši dokaz za nizke cene, dobro in solidno postrežbo tvrdke H. Suttner so obila pohvalna pisma in priporočila od svojih velecenjenih odjemalcev.
Ne pustite se premotiti, stara, svetovnoznana tvrdka H. SUTTNER se nahaja samo v Ljubljani 5, Mestni trg 25 in nima nobene podružnice ne v Ljubljani in ne drugje, ima samo eno lastno
protokolirano tovarno ur v Švici.
SSSS^S^^SŠmSSSŠ^SBSS^SlSSBSBS
Priporoča se
umetna knjigoveznica
Ivan Jakopič, Ljubljana.
SiSSSS! SS2SS SSS 5SS3SS
Staroznana gostilna in trgovina
tik farne cerkve ha Dolenjskem se da pod ugodnimi pogoji V najem več let eventualno tudi proda. Hiša je moderna, novo zgrajena, ima 10 sob opremljenih, prostorna trgovina, 2 kuhinji, 4 kleti, ledenica, mesnica, hlev. Po želji se da posestva, travnike, njive in hosto zraven, vse v najlepšem stanu; oddaljeno 10 minut od slovečih toplic, kamor prihaja veliko tujcev. Naslov pove uredništvo tega lista. 359
Toplicena Kranjskem
postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akrato-therme 38° C, nad 30.000 hektolitrov radioaktivne termalne vode vsak dan; veliki basini, posamezne kopeli, močvirne kopeli, elektroterapija, masaža, komfoitabno opremljene sobe, izvrstna restavracija. — Indikacije: protin, skrnina, nevralgija (ishias), nevrastenija, histerija, ženske bolezni itd. — Prospekte dobavlja kopališko ravnateljstvo. Sezija od 1. maja do 1. oktobra.	235
Knez Auerspergovo radioaktivno termalno kopališče
co J	ANT. BAJEC	Brzojav:
C3 £ 03 >NJ	cvetlični salon	>
J— E- 03	= Ljubljana =	td
n	Pod Trančo št. 2	r* Z-i |ti
'C >	šopki, venci, trakovi.	IrJ p
Pozor! Svoji k svojim! Pozor!
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
PETER WERNIG
družba z omejeno zavezo
= v Borovljah, Koroško. =
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
G0RČEVA
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
MOREČ
a> LJUBLJANA MARIJE TERE; ZIJE CESTA ŠM4 NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJA ZAH: TEVAJTE PRVI SL0V.CENIK BREZPLAČNO
Cenike, „“"n;,.
o natisne elegantno in okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Kdor svoj° sedanjo ne-IVUU1 gotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo, krfnr ^°^rega *n lahkega ItlHJl postranskega zaslužka, Izdnr uživa ugled in zaupanje nUill prj svojih prijateljih in znancih,
kdiir se ne P13®* Pred akvi'
,vu'-1 zicijskim poslom, češe mu dobro izplača,
♦ r* naj nemudoma sporoči svoj ia naslov pod «Poštni predal 47> Ljubljana.	329
f. Piniji
Scala Belvedere 1.
ima vedno v zalogi
najboljše likerje
in	332
vsakovrstna vina.
Zavod za pranje in liki nje 278
Hartmann & c«-
Lastnik Josip Hallegger
Trst, Via Zonta št. 8.
Telefon št. 765.
Podružnica v Grado: Vila „Marija“.
Velika zaloga
J. lini v [ulju.
Najboljše blago!
296 Najnižje cene!
Muliva Aa št. 18
umetni in trgovski vrtnar.
Cenik o cveticah, semenih, sadnem in okrasnem drevju zastonj in poštnine prosto. 364
Nadležne dlake
na obrazu in po rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rixov odstranjevalec dlak, popolnoma neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena pušica K 4’— zadošča. Razpošilja strogo diskretno Kos Dr. A. Rix, Labo-ratorium, Dunaj IX., Berggasse 17/0. — Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri „Zlatem jelenutt, par-fimerija A. Kanc in drogerija „Adria*.	367
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
„Morana“
„Morana** uničuje teme Ijito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K. 117 Pri večjih naročilih po pust, trgovcem rabat.
Floks'
tinktura uniči vse stenice z zalego vred. ,FIoks‘ tinktura stane 1 steki. 70 vin., 5 steki. 3 K. Preprodajalci visok popust. Zavod za uničevanje mrčesa, Zagreb Petrinjska ulica 47.
358
V vsakem varčnem 289 gospodinjstvu
rabijo že mnogoletnajrajše
„Sapolin“
kot najboljši prašek za pranje. Dobiva se v vseh špecerijskih trgovinah. Izdeluje firma:
Pavel Hatheyer
tovarna mila, Celovec.
Zastonj
dobi 2V3 metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor naroči
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z ZVa m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovu.
(Severno Moravsko)
Podpirajte podjetje v obmejnih ------ krajih. --------
SANATORIUM • EMONA /J
I ZA NOTRANJE IN-KIRURG ICNE • BOLEZNI. IZ •PORODNIŠNICA.
1 LrJUBLrJANA • KOMENSKEGA-ULICA- A Iji
sef-zdfwnik:primarij-DR-FR. DERGANC ji
kron ravno ne, paž pa mnogo de-narja'si prihranite, ako naroCIte vse, kar potrebujete pri 282
Prvi gorenjski razpošiljalnici
Ivan Savnik, Kranj 154.
Največja zaloga manufakturnega in galanterijskega blaga po izvanredno nizkih cenah. Zahtevajte brezplačno vzorce za ženske in moške obleke.
::::	V kratkem izide bogate ilustrovani cenik. ::::
Solidno, ugledno domače podjetje!
prevzema 350 vsa vkladalna in prekladalna deta, dovažanje blaga 9 »p*••*■**•■ jn obcarinjevanje
Trst, Via Ifaldirivo it 13, transitno sklatile v prosti luki. Ugodni in kulantni pogoji.
PST Važno za „Sokole"!
Ravnokar sem dobil jako lične
zletne znake. Cena 60 v.
Ker sem edini pooblaščenec od „Slovenske Sokolske Zveze“, sem prepričan, da bodejo brati „Sokoli** segali po istih, osobito pa še, ko je polovica čistega dobička v prid „Slovenski Sokolski Zvezi**. Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča
MILKO KRAPEŠ, urar in trgovec,
352	Ljubljana, Jurtffev trg št. 3.
^[[31 Na debelo in drobno!
Tovarniška zaloga perila in izdelovalnica zavratnic g
Engelbert Skušek
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 7
se slavnemu občinstvu najuljudneje priporoča
*
Pismena naročila z obratno pošto.
Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo 1
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah	254
Rudolf Geyer, ključarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila.

Trgovina z usnjem
na debelo in drobno
K. A. Kregar,
Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23.
Telefon 96.	237
FRANC RUPNIK
priporoča p. n. občinstvu svojo	324
: krojaško delavnico :
v Trstu, Via Gepa št. 10, I. nad.
Izdeluje obleke iz prvovrstnega domačega in tujega blaga kakor tudi vsakršne uniforme. Ugodni pogoji za mesečne obroke. — Zmerne cene-
„SLAVIJA“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi K 65,000.000-—.
Izplačane odškodnine in kapitalije K 129,965.304-25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica rfaše države z vseskozi slov. narodno upravo.	62
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu.
Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavlje* v Ljubljani.
Pri dirki K. S. K. „Ilirija"
7. Junija 1914
Za kratek čas.
Od konca. V Ameriki je srečal Ižanec svojega rojaka, ki je pravkar dospel preko morske luže. »Kako pa je kaj doma?« vpraša ga Ižanec. — »E, slabo. Tri dni bi ti mogel pripovedovati novice,« odgovori novinec. — »No, pa povej!« — »Ali naj začnem od začetka ali od konca?« — »Od konca.« — »Dobro. Crknil ti je pes.« — »Kaj? Murče je crknil? Pa zakaj?« — »Prenažrl se je mesa!«
—	»Kakšnega mesa?« — »Konjskega. Crknili so ti konji!« — »He, pa od česa so crknili, za vraga?« — »Pretegnili so se, ko so vozili vodo!«
—	»Ali, za zlodja, čemu so vozili vodo?« — Da se pogasi ogenj. Zgorela ti je hiša!« — »Kaj? Ali kdo, hudiča, mi je za zažgal hišo?« — »Imeli so prehud ogenj, ko so pekli za pogrebščino.« — »Pogrebščino? Kdo je pa. umrl v moji hiši?« — »Tvoj oče je umrl, Bog mu daj dobro!« — »Dosti, dosti!« je zajavkal Ižanec. »Dosti za danes. Jutri pa lahko začneš še od začetka!«
Njegov poklic. »Kakšen poklic pa ima vaš prijatelj?« — »Kolikor vem, ima agenturo za omo-žitev svojih šesterih hčera.
Dokaz. Govornik proti alkoholizmu: A da more človek tudi od vode biti zdrav in debel, to dokazujejo tudi — kiti.
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku".
Terezija Cvetko
Ljubljana, Kolodvorska ulica 8
naznanja p. n. občinstvu, da otvori prvo 35J	dunajsko
Prevzame v pranje in likanje srajce, ovratnike, manšete, robce itd. kakor tudi damsko, posteljno in drugo perilo, ki se tiče te stroke. Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča in jamči za najfinejšo in točno postrežbo.
MARTIN PERNOVŠEK
Telefon št. 5/VI. V Ccljll Telefon št. 5/Vi.
izdeluje omare ledenice.
Najstarejša domača zlatarska tvrdka! 25 letni jubilej obstoja leta 1914.
Raznovrstna zaloga vseh zlatarskih predmetov in ur.
Ure z lastno "Pl 1 fO®® znamko Bm~ 99 I	m
Popravila in nova dela ter poročne prstane izdelujem v lastni delavnici z električnim obratom. Najnižje tene. Vestna in točna postrežba. Ceniki zastonj.
LUD. ČERNE s
juvelir, trgovec z urami ter zaprisežen sodni cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Shoi veze, maši nogaie in petilo.
Edino zastopstvo vseh specialnih strojev za šivanje
Josip Peteline,307
Sv. Petra nasip št. 7 (za vodo poleg gostilne pri faimoštru).
PRVA
dospela
na cilj.
Gorčeva kolesa, ki so cena in trpežna ter lahno tekoča se prištevajo med prvovrstne in najboljše izdelke monarhije in kot taka vredna zasluženega priznanja, ter vsestranskega priporočila
prve in res domače tvrdke
II« UWIIi4t<) IMVUUdlUIII
specijalna trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli,
Harije Terezije c. 14
(„Rovi svef, nasproti Kolizeja).
Zahtevajte prvi slovenski cenik brezplačno.	326
Posojilnica v Mariboru
v lastni liiši „Narodni tlom66
obrestuje hranilne vloge po ^Vlo oziroma 43|40|0
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
Fceojnje na zemljišča in. na oseToni is:red.:t.
Za, li-aTsajsilo čLenarja, so Torezpla-čn.© na razpolag-© položnice a-vstr.
^	iz. cg-rslre poštne Jaranilnioe.	163
Rezervni zaklad kron 358.794-75, lastno premoženje zadruge kron 557.439,47.
Triintrideseto upravno leto. .\ .\	.-. Največji slovenski denarni zavod na severni narodni meji.

j
^ . • ' :
Dobro in ceno kupite v
itpiia sople in deo
1. KEIIE. LJUBUIHI.
Franca Jožefa cesta 3
klobuke, slamnike, 31 čepice, kravate, srajce, drugo perilo
itd. itd.
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem (Rakve) solidne zastopnike.	33
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Dorica. Tržaška nlica štev. 26.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL, Gorica, SVl:
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
Solnčne pege
kakor tudi vse poltne madeže, izpuščaje, rdečo raskavo kožo, rde-dečico nosu, celo gube odstrani edino le „Dr. A. Rixova pasta pom-padour" v par dneh. Oblast jo je preiskala in dognala, da ni škodljiva. Mnogo profesorjev in zdravnikov jo najbolje priporoča. Ce ne vpliva, denar nazaj. Pušica za po-skušnjo 1 K, velika pušica 3 K. Kos. Dr. A. Rix-ov Laborat., Dunaj, IX., Berggasse 17/0. Zaloge v Ljubljani: Lekarna pri Zlatem jelenu, paifim, A. Kanc in drog. Adrija.	366
!. Uliti
sodnijsko zapriseženi izvedenec
mr izdelovalec godal.
Najcenejši nakupni vir za godala in dele. Najfinejše koncertne strune. — Popravila točno in najcenejše. Kupuje in zamenjava stare gosli in čela. 295
Lovsko povrtno in žepno = obrambno orožje =
ne kupite nikjer ugodneje Kakor pri svetovno 288 znani
tovarni za prec'jzijske puške JOS. WINKLER v Borovljah (Koroško).
Vsaka poprava, novo kopito in nabiralne toke popravlja hitro, trpežno in prav poceni. Moj glavni cenovnik I. T. pošljem na zahtevo resnim reflektantom zastonj.
111» *nHTH i ua t*	«t i r


A. ZANKL sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani	85
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-linej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje ===== Zahtevajte cenike.	---


Fotografski aparati *96
iz lesa in kovine, strokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Rečne kamere po K 160 in več Aparati s stativom K 6'20 „ „ Sklopne kamere po K 9'70 „ „ in dražje do	K 300’—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hlrschberg 164, Češko.	16
Oglas.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah - Mugg a — Istra.	83
Svetovno znani čevlji sedanjosti z znamko

s B
so in ostanejo vedno najboljši in najcenejši.
Edina zaloga
Kongresni trg št. 6.
348
Bemsch
Najboljši češki nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej Iranko.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; p rini a polbelega 2 8u K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velelinega snežnobelega, puljenega «•40 K, 8 K; puha sivega S K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub
Zgotovljene postelje ^tt'beTepi'fu*-’
menega nankinga, pernica 18O cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, SO cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem !• K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in l« K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K Pernica 200 cm do ga, 140 cm široka 13, 14 70, 17-80, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, liti cm široka 12 80 in 14 80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar
S. BEN1SCH, Dešenlce 180, Češko.
Natančnejl cenik gratis in franko. 20
Čuvajte se peg! j Vaše obličje	j
bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. 1 Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, j sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- g dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- 1 dicca balsamin". Steklenica K 2'50. Rationell * bals. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po B enkratni rabi.
— Neprijetne dlačice -----------■
z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- ■ lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- J Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50
Bujno polnost-krasno š — oprsje ———
B doseže vsaka slabotna dama v treh tednih.
I Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-I znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz-I polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino I krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste-! klenice univerzalnega sredstva Et - Admille I z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „VladiccoL K 2'—.
Nikako izpadanje las, nikake luskine!
3 Poarine lasna mast
! oživlja in krepi lasne korenine tako, da se I lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast.
■	Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. j Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični
laboratorij
j W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752.
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
■	(Pozor na razna iz tujine priporočena slaba S in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov
se jamči.
Izvrstne kranjske klobase
velike, 40 v. Salame iz gnjati 3 K, kg šunke in vso drugo suho mesnino in slanino od 5 kg dalje pošilja
Janko Ev. Sire (338>
prekajalec in razpošiljalec živil, Kranj.
= Ne zamudite! =
Sedaj spomladi rabiti
Salvator kremo,
Salvator milo,
3i4	Salvator puder
da ohranite svojo lepo polt. Cena komadu K 1'—.
S. MiTTELBACH, ZAGREB.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah.
se priporoča p. n. občinstvu za zobozdravniška in zobotehnična dela. Atelijč odgovarja najmodernejšim zahtevam higijene in je opiemljen z najnovejšimi iznajdbami na poiju zobotehnike. Vsako tako zdravljenje zob vrši se brez bolečin. 304 Cene zmerne, za revnejše tudi primeren popust. Oidinacijske ure od 8. zjutraj do 6. ure zvečer.
Ljubljana, hotel pri Maliču,
nasproti glavne pošte.
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —,3 lončki K 250. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemčny, Kaschau S (Kassa) I. Postfach ” 12/44. (Ogrsko.)
Velika zaloga
špecerijskega blaga
špirita, žganja, moke, otrobov
\C
^ *
-	/<V^
koruze. /	^
/ ✓‘K ^
▼	>0^ / Na drobno
/ in na debelo.
2. vrsta K 6-50	K 6'50	K 6 50
Nikakršna sleparija! Ne zamenjajte z enakimi ponudbami!
Med čitatelje tega O A AAA nornv F^zniških časopisa razdelimo dU UUU palOV indelovni-ških čevljev, izvrstnih, jako elegantnih usnjenih čevljev na zalego iz najboljšega trpežnega usnja, z dobro zbitimi nazvunštrlečimi podplati, kakor na podobi, da seznamimo našo firmo. Le izdelovalno mezdo K 5 50. za 1. vrsto, za moške ali ženske čevlje se plača. 2. vrsta: Moški in ženski nedeljski in prazniški čevlji na zalego z modernimi višjimi dunajskimi petami za par K 6 50. Dobavimo vsakomur popolnoma po želji v največje zadovoljstvo. Zamena dopustna, torej nikakršen rizike! Razpošilja po povzetju c. kr. trgovskosodnijsko protokolirana
Exportna trgovina čevljev Franc Humann,
Dunaj, II., Aloisgasse 3/76. Krščanska svet. firma.
Šele Vaše priporočilo naj nosi korist. Tisoči nam priznalnih pisem,
Priporoča se brivnica
E. FRANCHETTI i
Ljubljana, Sodna ul. 2.
n	a
Hotel, restavrant ,Victoria‘ Portorose S
M. NEDWED, hotelir.5
Podružnica: Trst, Čampo Belvedere 3. [
□	344 a
DnDDDODDDDDUDDOD□□□□□□□□□□□□□□□□
Miramar
pri Trstu, hotel Bellevue, nanovo urejen, oddaljen tri minute od gradu Miramar. Morsko kopališke Grijan. Elegantne sobe. Celotna oskrba. 353 V. BENDA, hotelir.
FotoiiiaMe aparate
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi s3i
fotomanufaktura in drogerija
„ADRIJA“
oblasfv. konces. prodaja strupov
. , v Ljubljani,
Šelenburgova ulica štev. 5.
■■■' S Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje 13 (Strickmaschinen).
Brezplačen ponk v ve-zenjn.
Tovarna v Uncu ustanovi]. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
ca
cn
Najboljše švicarske vezenine.
A. ŠARC
last. Jadviga Šarc
Ljubljana, Šelenburgova ulita št. 5.
318
Perilo za dame in gospode po meri.
1-
a ~ *
S ^ ^ -s
£ ^ H H
fi
c3
>
O
Lh
O C cS
K>
O 02 Lh 3 -)->
02 l—l
S . « > . O
^ -
> = o .s
>02
C
03 > bJD o O g-
•rt ^
.. Pl ^3
03
J*
L.
>
02
02
‘S ^ a
p
02 O
I-S S .5
Ogrlejte si konfekcijsko zalogo
I	j .
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc
Blago dunaj- D*o$	Cene stalne
skega kroja.	^ICllTlll #	: in nizke.:
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine zai moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske, — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnega blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz--	lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d.	i
Oenils na, zalite^ro po pošti "brezplačno«
Solidna postrežfba!