V lorfk, |iW»l in »ol.nl, IdMM m v»lj* v M»ri l„,ru l,r.'/ ItMUMI« j.....t* **•!'«» - k M p..I |«tt ..«.,-. m Mrl Ma . l .. W , i*,, pošti: Z» «M> let.. III (I. M ,,.1 I rt a . 5 „ - M Mrl l*U i ,. ••«» \r«lni;tv.i in ,'Vr.ivnUt \r m rt«)*** ttRM (M pUtt) MiM H. IM Št. IT. V Mariboru O. moja 18G8. Osnanlln: »ii .'In.' 4?Mt«fM n\* *i» i«iiit-uj« .»• M MtilM lkr.it, ......Ii«la -.k.at, '..... IM« 'lkr..t- '"•'.I' ■ " "*..... |.la.u HJi p' i>rul.,ru. Z.. Ml IbM j- |.U,.,t, Mil i»t.'iii|u-lji •., u i. H,ik.,|.i-i s,, ur »raca)., r MtganUM I 'i .m kuj rja. rl\«<-nj I posredne volitve, Zadnjo preteklo »1 ni sinu /.op. t brali, da poslanci le slabo obiskujejo soje državnega zbora. Raznu tlrnzili ljudi je to zapazil uidi gospod predsednik Blagntinsek-Knlserfeld nedavno pri vo-litvi nceega odbora, pri kteri sta oddala svojo volilne lisic Iv 10U državna poslanca , med tem ko in u jib obeta najnovejša avstrijska ustava v §, G skoraj še enkrat toliko t. j. 208 izročili pod njegov zvonec Gosp. predsednik je tornj opominjal gospode pimlnnce, naj nobeden no odide, vsaj teli,kar jih je prišlo, da bi zbornica Bkle pati zanmgla, Tudi občinstvo iz galerij izostaju. V Gradcu in Ljubljani nima galerijsko občinstvo in njegovo mnenje nobeno veljavo oll pravice; v Gradcu strogo zavrne gospod deželni gluvar Gleispnclj že vsaki posamezni živioklic, posebno čo volja slov en. komu poslancu; V Ljubljani Bino Se kaj brirncjžega doživeli; So nam po glavi Sumi pridevek „polnisclicr Landtitg" (poljski deželni /.bor), s kterim je deželni glavar gospod VVurzbacIl za Caaa, kakor je rekel, samo „živio"-kličcčo galerijo počastil, ter jej vrata pokazal, Vse drugače je to pri državnem zboru na Dlinaji, kjer je glasim polivala in vikanje galerijsko k dobri postavi in njeni pnivi ve Ijavi skoraj tako potrebno, kakor absolutna večina poslanskih gin« In vendar bi zdaj zastonj govornik držav noga /.luna hrepenel sov. po pohvali občinstva, in tudi absolutna večina toliko da je. Ali 80 opešale poslancem, po dolženi vstajanji in sejanji njih pnrlnmeil« tarične moči, ali je vladanja res težavnejša, kakor jo fn videti pri prvi sladki skušnji, ali so si pridobili posamezni poslanci in ministri že toliki zaupanja med seboj, da si vsakteri misli: K, to postavo bodo žc moji tovarfii opravili, ali pa so si gg. posinncl pri vetih rečeh svoj okus tako opalili, < uvr v-'i1 ——-• ■ 111 ' ■ "..... ■ -«w^.i hHn1« Lis le K. Pismo iz Halo/.. Glasovita vinska sraga znvrška, pridobivši si že davno med štirskimi Insse, nemška ali boljo neioškularska usta no vedoča prestaviti davnega imena priškrtnola so je Bvojemu jeziku prilično v Kalles, Kolos. Starinska beseda Ibiln/e ima za podlogo koreniko loz-a, kai pomeni log in rozgo, srbski: vinova loza, in prednik ha, primeri rodovniški hišni imeni v Halozah na Belem, [Iadanec in [iadanjko i/ prodnika ha, korenike dan-dača, vini častno i..... po prijetnem in milem okusu, primerni moči, a posebno potem, davek in končnico oc, ko, srbski dnvek dnčo, Btrsl. dančniku-danjko. Danjko ko hitro dozori po naravnom razvoji, vabi kupce iz nemškega Stirskega, Ko- L slovenskega krivopisca, ki pn jo Slovencem hrbet obrool, ko se mu je roškega, Kranjskega, Tisto, vsaj celo iz Avstrijskega, ter dajn povod, ka go-kjlo krivopisje obsodilo. Prekmurski in madjarski Bamostav hatar-kotartneja spodu željno s.-/..- po nojlepsili goricah /avrških.:) Tega vina so obilno Lj^ jz j„ tar-tor; ni.i.l.i. b:im;u-In/,., i/. Im mar, maraa-skoro, spravlja v podzemeljske prostore ptujske, ter služi /a maslo Blabcjšemu blagu.Ljoy Taki prodniki: ha-, ka-, ko., itd. dajajo neki. krep- V oženi pomena se šteje k završkim vinom, med ktorimi najzaljši vonoc im-i ki»i j,, V|1(,„ N.IZ|10S| |„,M,(i, s;1111j. K.-miža. kaluža, kavran, komar. Elaloški turščan, razve završkegn okraja tudi kaplja curoča z vinskih točil vBrezovciL^j pilava gotovo več vina. nego kterokoli vinska okolica no slov. Štir-iu Gruškovci barbarske župnikovine, niejo dela potok Bela, valeča se v Dravo gken^ ;„ 8icer p0navadao dobrega, le včasih Brednjega, zato smo ponosni mi pri Borlu; v širšem zrnislu pa seže zavrčan do Loskovca; kupci in barantači Haložani na trsov sad in skrbeti nam je, da ohranimo jasni glas pribljižnih namreč radi krščujo na to ime, sme se tedaj reči, vinogradi med Belo in j„ daljnih kupcev, 1'sičino rode završko villO drugo mte, čeravno nekteri niži in obilno zlipovš- tfa podn02ji slavno/na.lil) /avrškil, vinogradov proti zalimlii tikoma čino nasajeni no ponujajo slavnemu imenu Bovsetua primernega blaga. Karkmj |),.,lV(, ]uj vt0kuBole, štrli starinski grad Bori, ki ima za sobo na .lesni je više proti Podlehniku in okoli njega, donaša /lasti na vzvišenih bregovib8trftni n.]irs. BV< All(! v Velikem vrhu, no levici pa crkev device Marije više jedrno ter krepko vino, dalje pn.ti sv. Janžu, Gori, Najšpergu, Makolam do župhe (.,|;V(. z,,sl;|<(, kakor dva častni Btražnici krščansk.....nikena moji štir- Laporja, premaguje nekoliko kiselina, če ni izvrstna vinska letiiui iu posebno |.(. gemb'e, toda ne, kakor bo jo drsno] povedati g. F. It., na skrajni granici izbran nasad; u-h gornjih okoli.- vina se ponavadno pravijo baloška. Niže J Nemškega, kteri zleženik na bIov. Štirskom bi mogel toliko bedast, slep in Zavrča nad Križevljani in pri sv. Barbari na Hrvaškem tudi popušča mi do- j gluh biti. da ne bi vedel, ka naše Halozo nikoli nis„ bile na Nemškem, kaj broti razmerno proti zavračanu, češ, ka j.- temu kriv menjo plemenit trs, terj(a|.0ga ]c ]I11(|,,|>:1 a\\ pmnn „adutost zamove belesnoti, -- Bori, po nem« včasih prezgodnja berba; k tem bregovom rozgo oven.enim še s.- šteje V.iče. h|u>m Ankenstein, najbrže skrajšano i/ borilo (primeri osobno ime Borilo Višnica iu ("votlin, a vse vinske goric- suče v zemlje- ali brego],iiii zvezi po- K; t ,1 j t -,. v i. Spomenici Brbski od i'uii«'.,) in tu iz OSIIOVO bor, ker laki gra-eenši od Vinice, dobro uro niže Zavrča do Laporja blizu Poličail iu južneLjovi poleg povećih Vod so bili boril.t in branila zuper divjake, kakor so bili železnice, imajo po pravem občno in starinsko inu- II a I oz i roma na lozino kapljo dični načelnik Zavič. v nemških listina *) Zimfiki) vino je dobilo v pnriiki niznlavi prvo (lfU'ilo .....I ltll'»klml vini rim JO u/i- i bero Qua- Madjarji in poztiojo Turki, radi bodeči za, vodami, karmed drugimi tudi sve-duči zid proti Turkom postavljen više Ituš. Trden grad okrožen obzidjem bil je nevaren ma/ sovražniku zlasti Bori. ki ima gtrmino proti jugu, na 391564 C6M ON 4 16 05932893 EQK 7879 darjii kupčijske ladije tudi dovoljeno nekoliko naloženega in rešenega blaga za silne stroške poprodati, ako se pri prodaji le drži postavnih predpisov, 1'ogl. 4. Krajna gosposka ima iti / vsemi postavnimi pripomočki na roko konsulu , ki uraduje v deželi sopogojnika, ako potrebuje te ponoči /a to. da zopet vlovi iibožnega mornarja. 1'ogl. 5. Brodninfl in pristavina se ima odmerjati po pismih, v kterih domača olilastnija potrjuje veličino ladijnih prostorov. Vsled pogl, (i. velja ta pogodba začasno do konca 1S77 leta. 1'ogl. 7 določuje način pritrdile. Promet avstrijskega blaga lMi7. leta. Vrednost prometa z blagom pO avstrijskih čolnih deželah po odbiti vrednosti izvožene in dovo-žene žlahtne kovine, sreliruine iu zlatine je znašal leta lMi7 iu sicer dovo-ženega blaga: 276.280,814 gl, leta 1866 le 208.686,806; izvoženega blag« 400.M5M.5fis gl. mimo :I2<>.:147,068 leta 1866, /a 124.578,284 gl. se jo toraj leta 1807 blaga več izvozilo, kakor dopeljalo. To je posebno pripisati žitu, kar se ga je drugo polovico leta čez navado izvozilo. V redu os t k m e ti j s k i h pridelkov v Avstriji je znašala leta lsijli blezo 1950 milj. gold. Pri bogati žetvi in visoki ceni se je zvišala vrednost kmetijskih pridelkov leta 18(17 skoraj na 2400 milj. gold.; 52.5,/0 tega blaga se je pridelalo v Ogrski iu njenih pridruženih deželah. in koristi, da se sklepa že več let o najvažniših zadevah vseh dežel brez njihovega sodelovanja vse to jest faktum, po k tereni galerija iu spe ne vpraša. Da pridejo deželni zbori s svojim dokaj lepim področjem ob vso veljavo, in da konečno celo vsahnejo, ali kakor pravi „l'r." da obdrže le še svoj glavni in bistveni namen, namreč volitve v državni zbor, to bo gotovo le voda na centralistično-dualistične dunajske mline; kar bo pa veljalo največe veselje, je to, da je bodalo nove postave obrnjeno proti pošteni slov a n s k i opoziciji in da se v kratkem v državnega zbora jezik iu prostore prestavijo dunajskega „Figuro" šale dovtipi, zabavljivke iu hujskanje proti raznim slovanskim narodom. Kaj taecga že ni bilo, kar so iz državnega zbora odišli vrli bratje Cehi, ker niso hoteli ptujein igralcem kulls(ov) zastavljati, Narodno gospodarstvo. Kupiijike in obrtnijtkt tbornict, Sledeče je področje kupčijskib zbornic po osnovi postave, ktero je vlada predložim državnemu zboru: Kupčijskib zbornic delokrog (okrajina) ostane začasno, kakoršen je bil do zdaj: torej bode imela n. pr. Kranjska kakor do zdaj svojo kupčijsko zbornico za celo deželo v Ljubljani. Koroška v Celovcu, Stajarsku v (iradcii iu Ljubnem itd. Pomnožilo pa se jim bo dosedajno področje. Zbornice se bodo posvetovale o vseh željah in nasvetih, kteri so tičejo kupčije in obrtnije; unidnijam bodo naznanjale svoje skušnje iu nasvete o potrebah kup- slovenščine uresničiti. Ali kaj se zgodi V — Cela vrsta starišev, kateri svoja čije iu obrtnije, v pretres bodo jemale osnove postav, ki segajo v kupčijsko deteta k sv. Jakobu v školo pošiljajo, dado z lastnimi podpisi potrjeni ražin obrtnijsko življenje, in svoje mnenje naznanjale pri napravah javnih zu-!giiis v „ Luibachorici" natisniti, da so z osnovo šole iu z napredkom svojih I) o p i s i. Iz Ljubljane. 7. maja. Ni dolgo, kar je skrbna in neutrudljiva prijateljica slovenskega naroda ,.Laibaeber Zeitg." domačim mestnim odbornikom očitala, da niso nič storili za razširjenje domačega jezika V glavni šoli pri sv. Jakobu, kjer je bila najlepša prilika, dr. Blcivvcisov učni načrt zarad vodov, kterih namen je pospeševati korist kupčije in obrtnije; paziti na kupčijsko in ohrtnijske šole; zagotovljen jim je neki vpljiv pri napravi janji ta-cih šol. — Kazini tega vpisujejo kupčijsko zbornice imenik vseh oseb, ktere imajo volilno pravico za dotično kupčijsko in obrtnijsko zbornico; ono vpisujejo marke in obrazce obrtnijskih izdelkov in skrbe za arhive v to potrebne in predpisane; one spisujejo zaporedne zapise protokolovanih kupcev (kupčijskib firm) in zapise vseh drugih obrtnijskih, kupčijskib in prometnih početij, zapise vseh denarstvenih iu kreditnih zavodov, kar jih je v dotičneni zborničnem okraji; one zapisujejo vse številke spadajoče v kupčijsko in obrtnijsko državopisje (statistiko); one preskušajo (izprašujejo) svojega okraja kupčijsko pogajače (srednjike za blago, gotovino in nienjiee); one izpričujejo kupčijsko navade; one razsojajo razprtije v kupčijskib iu obrtnijskih zadevali. Bpodamtvtna pdgodba •- AnglUo, Ob jedncm z anglijsko-avstrijsko colno in kupčijsko pogodbo, ki pa do zdaj še ni podpisana iu niiiiisterstvu, državnemu /boru iu časnikarstvu v lase sili, sklenila in podpisala se je nedavno tudi brodarstvena pogodita z Anglijo. Pogodba ima 7 poglavij, ktera bistveno sledeča določujejo: l. poglavje pripoznava anglijskim ladijam iu blagu, s kterim so obložene, enake pravice z domačimi ladijami iu naloženim domačim blagom po vsem avstrijskem ozemlji, brez ozira na to. od kod dohajajo iu kam judrijo; enake pravice ustanov Ija tudi avstrijskemu hlodov ju v Angliji. Poglavje 'J. raz t ognje veljavo teb pravic tudi na anglijska posestva 10 naselstva izvan Kv-rope; glede anglijskih obrežij le toliko, kolikor so tudi ptujeniu hrodovju odprta ali se še kedaj odprti. Taka anglijska naselstva so: anglijska Indija, Cevlon, brdo dobrega upanja, Sv. Lucija in Viktorija. 1'ogl. ko bi se hrod razrušil ali so mu pripetila drugačna nezgoda na obrežji sopogojnika. imajo se mornarji, popotniki iu naklada z domačimi enako čuvati iu varovati glede oseb kakor lastnine; tudi stroški za otetim niso jednomu veči nego diiizenui. detet v slovenščini iu nemščini zadovoljni. - - Toda tetka si ve" pomagati — kar na mah zasuče drugam plašč, ter v novem „eingesendet" kvasi, da v oveni razglasu podpisani st m risi niso zmožni razsojevati o dovoljnom šolskem napredku svojih detet, ter se še celo drzne, sposobnost izvrstnega učitelja g. Pr. in g. kateheta K. Mimičiti! .,L. Z." bi rada narodne Ljubljančane preverila, da sednjna večina mestnih odbornikov ni narodna, da so ona za pravice in napredek slovenskega naroda ne briga. Iz tega namena tudi očita domačini mestnim odbornikom, da niso oni nič storili za vpeljavo slovenskega službenega jezika pri mestni gosposki. — Dobro naj si zapainetuje mestni odbor to očitanje neinškutarskib nasprotnikov. — Kakovi hrup bi bila „L. Z." zagnala, ako bi se bil slovenski jezik na kvap v urade mestne gosposke vpeljal! — Večina mestnih uradnikov bi ne bila zmožna v slovenskem jeziku svojo službe opravljati, treba bi bilo toraj mnogo družili uradnikov poiskati , stare pa v pokoj deti. Tako je pač ravnala dunajska vlada s tujimi uradniki v deželah ogrske krone , ljubljanski mestni odbor ima več srni za mestne uradnike. — Ker se „A. Z." šteje med liberalno dvalistično-ustavne časnike, morala bi ona 10. jednako vsem drugim dvalistične ustave na vse strani v časti imeti. - Kako more tedaj ..L. Z." o tem molčati , da so v e. kr. urade ne vpelje slovenski jezik, kar gotovo ni nič manj potrebno , kakor pri mestni gosposki! Ali ona dobro zna, da je mnogo uradnikov v cesarskih službah na Kranjskem in celo več drago plačanih 0, kr. vodjev in predsednikov v naši deželi, kteri slovenskega jezika ne iiinejo ter se tudi za-nj ne brigajo, dasi jim ravno slovenski kruhek dobro diši. Zakaj „L. Z." ne zgrabi deželnega vladarja , zakaj no predsednika c. kr. deželne sodnije, zakaj ne vodja c. kr. finančnega reditelstva itd., ker irfjedon teb gospodov še ni nič storil za vpeljavo slovenskega jezika pri njim podložnih e. kr. gosposkah?! Kaj no da, tetka, ti gospodje, so tvoji pokrovitelji, tvoje pribežališče in zavetje pred ne- Oteto blago je colnine prosto, dokler ne gre v rabo; v potrebi je gospo-1 kulturnimi Slovenci! Tem gospodom moraš hvaležna biti, ne pečajo se zato. nasprotni strani pa šumečo valove deroče Drave. Nemška beseda „Auken-stein" se naslanja na >'-<"yxo,' v prvem pomenu ovinek, v drugem pa' vzvišenost, štrlina, tedaj štrleča pečina, kar je še dendenešnji; laško mesto Ankonii je istega izvora. Ko jo 1111!». 1. Miroslav Ptujski na dravskem polji Borlu nasproti Madjarje potolkel velikonočno nedeljo, liil je /e l!orl trden grad v posestvu plemenite rodovnie Borlske (,.von Ankenstciii"). 1481, I. je velel kralj Maljaš grad razrušiti, v 16. stoletji so ga spet ponovili, (irof Juri Miroslav pl. Sauer Borlski je dal 1674. 1. sezidati prostorno grajsko ka pelo, vitežko zbornico in grajska vrata, ktera je ukazal podreti sedanji graj-ščak grof Gnndaker, pl. Wurmbrand-8tuppach. Pri tej priliki prašamo g. F. K., odkod je zvedel, ka jo grujska kapela bila župna rrkev, dokler barbarska ni bila postavljena? Nam jo le toliko znano, ka je one dobe kapela sv. Katreje bila župna erkev in okoli nje pokojišče do 1818. I. Borlska grajščina je imela do 1850. 1. razve državljanske sodniške oblasti nad svojimi podložniki deželno sodništvo in politiški okraj če/, 24 občin, ter ima pravico podelivati župo sv. Barbare v Halozah in Leskovec. Na glasu so prostorne pivnice'') pod gradom, kamor se je prvlje zva-žula in shranjevala v velike sode vinska desetina in grajšinskih goric pridelek, znašajoč v premeru 00—10U štrtinjakov blage srage na leto; omeniti jo vredno velikanski sod, ki drži 465 veder ali 98 polovnjakov; napravil gaje varal diiihki sodar Adam 18511 1., gotovo najvoči pučal na slovenskem Stirskem. Tem dopisom hočem tale predmet naznaniti: Lani sta dva gospoda, K. in B. kupila večidel graščinskega branju na trsu, ter v najem vzela skoro vse grajsko pivnice in pa sode, med kterimi je tudi omenjeni velikan. Trobilo so jo zaprva, ka kanita delati penino; naprav ljali so velikanske kadi držeče po dvujsti polovnjakov, voda se je v obilnosti iz Drave navažala za to, da bi greta voda nove kadi pripravne storila za grozdje; potle se jo glas raz ♦) 1'ivnicn je podMBMUJlks zitlnna klot, Pil, našal, ka rečena gospoda hočeta v petih ali šestih tednih iz novega vina napraviti staro s tem namreč , ka dasta mostovi obilno toplote za popolno do-vrenje, kakor je v novejši dobi navada na Krauoozkeni, kjer imajo poveči vinogradniki dvoje biro pivnice; prva je tako uravnana, da se kurilom stanovitna toplota dotle /država, dokler vino popoluania ne sevro, potle ne iinajoče nikako vrelne snove v sebi spravi se v hladno pivnico. Toda vse to ni bila druga, nego pesek v oči, a v Borbi je nastala vinska tvornica, ne smem je imenovati viuarnica, vozataj za vodo je bil najet in z njim pogojena voznimi po štrtinjaku, da vozi iz Dravo tekočino, kar je več tednov marljivu vršil; neka druga primes se je skrbno dovažala v zabojih po železnici do mariborskega kolodvora, odonod pa s konji v Bori, na ptujski kolodvor menda zato ne, ka se ne bi bilo pozvedelo, kaj in kako, ter ne nastala halobuka. Dini se je vzdigal iz tvornice več niesecov, in ni še predolgo, kar jo spro-minol. vJrajščinskenm sodarju je bil pristop dovoljen v to skrivnost, toda ne sme besede zinoti o teh thuvsko-sladkornih čudežih, drugi pa nikdor menda po pravem ne ve načina, kako se je tolika množina vina stvorila. Kupljeno branje je znašalo po preračunu B2 ali 42 štrtinjakov vina, in iz teh so pomnožilo daleč preko 100 štrtinjakov, pravi se, do 180, ker velika posoda je vsa polna. Delo je dognano, kleti polne, blago, ktero so predrzneži in pro-kšonjaki krstili na ime dravsko vino, na prodaj in ponudbo iu sicer z naslovom završko in nektero ljutomersko. Verjamemo, ka v bližini se ne da. nikdor zavoditi, ali kakor bedasti kalin sesti na lepek, ker reč je Vendar prece razglašena, pa v daljini se o tem beseda no ve, tedaj lehko premamiti imeni: završko, ljutomersko vino. kar bi naravnemu iu pravičnemu blagu gro-zenski kvar bil, iu to jo edini vzrok, ka se je ta prigodba naznanila. Hološ-kim gričem iu bobničem daja vsemožni tvorničur primerni blagoslov, in mati priroda toliko streže, ka ni treba množiluib strojev in kvariluib umetnosti. ali njim ima slovenski narod tudi za kaj hvaležen hiti ali ne. — Mestnemu dboru pa vendar očitaš, da se ni slovenski jezik v urade mestne gosposke \peljal, za to ti pa prav nič ni. da le županom po kmetih nemški dopisi in pozivi pošiljajo. — I.e volilei sedajne večine mestnih odbornikov imajo pravico svojim odbornikom t>> očitati, ter se tudi le od narodnih odbornikov morejo nadjati vpeljave domaČega jezika pri mestni gosposki, nikakor pa ne od kandidatov, katere ..I,. Z." na w kripljo priporoča. — ,.L Z." v svojem ..eingesendet" tudi al mogla zdržati, da bi no mahnila po nekdaj-nih popotnikih k narodopisni razstavi v Moskvo iu zasmehovati Slovence. kteri hi znali še zahtevati, da naj bi se slovenska mlade/ v šoli tudi ruskega jezika vadila. — Zakaj ..L. Z." ne odgovarja Nemcem v ..lleiehu" da naj se nikar ruskega jezika ne uče V — Saj jej je vendar gotovo znano, da Nemci ne prezirajo ruskega jezika, dobro vedši, da je znanje tega jezika vsakemu neobhodno potrebno, kdor hoče z ruskim narodom tržiti ali v kakem si bodi poslu občestvovati. — Leta 1865, je prišla v tretjem natisu ruska slovnica prof. Pav. Fuchs-a v Franklinih u na Mobanu na svitlo, najgotovojši dokaz. , kako umejo Nemci korist in potrebo znanja ruskega jezika ceniti. — Koliko Nemcev se je že na Ruskem vdomačilo! - S praznim žepom in lačnim trebuhom so na Rusko prironiali, ali sedaj so pa nekteri bogati, da sami no vedo kako. — Ali so morebiti Slovencem vsem doma tako dobro godi, da ni treba nobenemu kruha po svetu iskati? — Ce pa kdo hoče ali mora po svetu kruha iskati, ali se mu ni treba jezika naroda priučiti, med kterim misli živeti ali za vedno ostati. — Nikdar še ni ,,L. Z." napadlo. Slovencem nemški, tnljanski ali francoski jezik grajati, zakaj pa nam ona graja ruski? [Mar zarad toga, ker je ruski jezik slovenskemu tako močno podoben, [da se ga Slovenec, lehkeje privadi, kakor kterega druzega si bodi? — Ali morebiti Slovencem ni na prosto voljo dano. med Rusi, Nemci, Tuljani itd. kruha iskat? —> Ce j'' Pa to Slovencem dovoljeno, se jim pa tudi no smejo nobene zapreke delati ruski jezik se priučiti, ter pravično bi bilo, da bi se slovenska mladež v šoli ravno tako ruski jezik učila, kakor se uči nemški, taljanski. francoski. Lehkeje si bode potem Slovenec v neizmerni pa malo obljudeni Rusiji kruli služil, kakor pa v preobljudeni Nem čiji. — Tega si vendar o ,.L. Z.'1 ne moremo misliti, da bi ona iz. gob; lju bežni do slovenskega naroda ruski jezik iu vse, kar jo ruskega grajala, ker njo to nič ne žali, da se njeni ljubljeni Nemci ruskega jezika vadijo iu da Nemci skušajo , kar se le da. pot v Rusijo si prodreti. „L. Z.'- bi gotovo tudi nam Slovencem ruščino no grajala, ako bi mi ne bili Slovani, ako bi mi bili že ponemčeni. — Ali niso mar austrijski narodi (posebno pa slovenski) najbližji mejaši mogočne in v hitrem razvijanji svojih tujemu svetu še neznanih dušnih in gmotnih sil nahajoče se Rusije? Ce ima naša vlada pravi razum o svojih in o potrebah svojih narodov, no bode nobenih zaprek delala vpeljavi rusko slovnice v javne šolo, marveč bi ona morala nauk ruskega jezika še pospeševati. — Pri sedajni dvalistični osnovi Austrije so res to ne da nikakor pričakovati; toda to nas nikakor ne sme in ne more motiti in zadrževati; marsikaj smo že preživeli, pa bodemo z božjo polnočjo tudi ta v svojem notrajnein bitji erviv dvalizeni preživeli, le na to dobro pazimo, da nas črv dvalizma kaj no nagrize. Pripravljajmo se na lepša vremena z vodnim Oziranjem na naše sorodne brate. ,.L. Z."' pak naj bodi' prepričana, da njeno pisarijo dobro umetno: če ona pravi: belo. je za nas čmo; če nam ona med obeta, nam gotovo polinovco pripravlja. Iz Primorskega. 3, maja K. L. (Naši Italijani in italijanska gimnazija v Pazim). 1'rckanjenost naših narodnih sovražnikov Italijanov raste od dne do dne. Njim ni preslabo nobeno sredstvo, ktero bi le količkaj pomoglo nas istrske Slovane zatirati - - potiijčevati. Njihova drznost se šopiri po c. k. iiraduijuh in po pisarnica)) in odborih kmečkih župnnij . kterim še ni prisijala mila zvezda, rešiteljica narodnosti. Zlasti po pohlščoiiill mestih in trgih kujejo naši nasprotniki jako marljivo jeklene verige iu zlate verižico, da bi nas tem pred in tem lože vklenjene izročili gotovi narodni smrti. Naj ljutcjši mod raznimi napadniki našega narodnega življenja so pa odpadniki — renegati — iu oni. ali politično ali moraličuo ali v kacem drugem oziru pohabljeni možieoljni. kteri bi s slepo strastjo nas raje kakor radi stopili v italijanskem morji. Vsi so se sklenoli, dn bi nas tem ložo vmorili. Dolga vrsta njih sredstev — od tujih, laških napisov po vaseh iu vasicah, ob cestah in križem potih.....tje do državnih postav iu diplomatičnih pisem — spričuje vsestransko premetenost in verno pazljivost naših narodnih nasprotnikov. V naj novejši dobi so pa jeli tudi s prošnjami iskati tujih pomočnikov, da bi jim pomagali ali vsaj očitno priznali pravico poitalijančiti nas istrske Slovane. Tako so se zadnjič oberiudi z našopirjeno prošnjo do „cis|ujtanskega'' zbora (kajti državnega ga ne morem imenovati!), da bi po njegovem uplivu vlada še bolj krepko iu sistematično podpirala potujčevniijc slovanske Istre. Prosili so namreč cislajtanski zbor, da bi vlada iz. nemške niže gimnazijo v 1'aznu napravila italijansko višo gimnazijo. Navihani sovražniki našega naroda dobro vedo, da jo poleg kapitala ali sploh telesnega blagostanja duševna izobraženost najmočnejše naj zdatnejše orožje v krvavem in nekrvavem boji med narodi. Oni dobro vodo, da bi gotovo svoje črne namene dosegli, ko bi nam našo mladino izneverili, jo potujčili, jo s strastnim duhom renogatov navdibnoli. Zato pa tudi slohrni dan kaže, kako prožijo nam spodkopati telesno blagostanje, kjerkoli se ga med našinci še kaj nahaja; slednji dan tudi kaže, kako po istrskem polotoku, kakor tudi po istrskih otooih skušajo šole poitalijančiti. Da bi se pa ti sovražniki drznoli bili prod cislajtanskim zborom, pred očitnim svetom tako širokoustno govoriti, ter znane resnico črniti iu zauikovati. tega se nismo nadjali! Pa pred, ko drzno peticijo deiiem na kritično rešeto, jo celo poslovenjeno podam bralcem, Visoki zbor ! Državni zbor se je v seji 1K. sušca t. 1. posvetoval o prošnji Pa-žensko srenjo in še neklerih drugih odličnih srenj istrskih, da hi se puzcn-«ka niža gimnazija prenaredila v višu /. italijanskim učnim jezikom, ter je pritrdil nasvetu dotičnoga odseka za prošnje, da se rešena prošnja visokemu ministerstvu posebno priporoča"; ob enem pa je tudi zavrgel predlog čast. Kranjskega poslanca Svetca. ,.da naj bi se tudi gledalo na slavjaieke prebivalce Istrske". Taisti poslanec jo poslej v posebni prošnji nasvetoval taisti svoj predlog, iu sicer / namenom,da bi se pri prenaredbi istrskih gimnazij primerno oziralo na slavjanski jezik. Gimnazijski poduk je namenjen razvitku literarne in znanstvene omike, ktera se ravnati mora po izobraženosti dežele. lstrija nima in ni nikdar imela druge slovstvene in nikako druge omike, nego italijansko, ktero so se tudi Slovani sami zmiraj radi pnprijemuli. Slovani po široki deželi (po selili) stanujoči že imajo m bodo tudi v prihodnje imeli v ljudskih šolah pravo sredstvo, šolati86 V svojem (uiaterneni) jeziku iu razvijati se, kakor je primerno njihovemu položaju iu njihovim potrebam. Kaka slovstvena iu znanstvena slovanska omika nima tedaj nikako pravice, da bi Za njo obstala iu se razvijala, ona bi se morala tudi prav iz. nova in umetno ustvariti, ker bi nepotrebna deželnim razmeram (vsaj jo ne zahtevajo) tudi sama ob sebi obstati ne mogla. Ker Slavjaui neprenehoma občujejo z italijanskimi mesti iu trgi, s središči kupčije in obrtnije, momarstva, umetnosti iu rokodelstva, morajo se tudi naučiti italijanskega jezika; iz te razmere pa naravno sledi, da se morajo poprijeti dotične (italijanske) civilizacije. Ko bi, kar so pri vsem tem naj tudi omeni, istrske Slovane ločili v Slovence iu Serbohrvate , ki razne jako spačena narečja polna italijoniz-niov govore, treba bi bilo vstvariti ne jedno, ampak dve slovstveni slovanski omiki, da bi se ta izmišljeni narod prerodi! iu oživil, (dede na to podpisani županijski odborniki kot pravi tolmači ali poverniki vseh želja zastop-nib sretljčanov in se drže se omenjene prošnje Pazenske Županije očitno izrekajo . da naj se krepko za>rne prošnja od Kranjskega zastopnika Svetca vložena, kakor vse prošnje, ki bi jih v enakem zmislu in z. enakim namenom še vložiti znali; očitno tudi protcstujeino zoper to, kar nam je taisti čast. poslanec v seji (IH/3) z nejasnimi besedami podtikal rekoč, da naj bi državni zbor že zarad državnih razlogov pritrdil njegovemu nasvetu". * Tako govori italijanska v italijanskem jeziku pisana prošnja. Oče, vsaj videzni oče njeni je M. Slopin , rojen Slovan, kterega-so ravno slabo Vredjene italijanske pa nemške šolo potujčile; iz njega so naredile odpadniku, kteri zamorjenim domaČim duhom ni bil kos raznim preskušiijam. Solo je moral kakor pravijo obesiti na kol in kot sploh spačeni dijaki seiu-trtje omabovajc in po zasebnih kotih službe lakaje je potalijančeni moži-oelj postal hud odpadnik, ki se ut tigura docet naj bolj napotim Italijanom prilizuje, in jim vodo donaša na njihov mlin. Peticija pa JO tudi sama na Bebi puhla, kakor je izobraženost! njenega kovača, M. Stopina , ki je moral šole prezgodaj na kol obesiti. Kako prazne;, celo nespametne so besede, s ktorimi bi rada podrla v prvih dveh odstavkih omenjeni nasvet državnega poslanca Svetca I Ne, mislim se tu ž njim na dolgo pravdati o namenu gimnazijskih šol. Tudi bi bilo odveč ž njim se prepirati opravom, zdatueiu gimnazijskem poduku, ker M. Stopin s svojo peticijo ne more niti iz lastne skušnje, niti iz teoretičnega stališča o njem govoriti. Poprašati ga pa vender moram, kako si je izkoval svoj dotični odstavek, .laz nisem tako drzen, da bi Italijanom odrekal znanstveno ali slovstveno izobraženost, tudi nisem tako površen iu nespameten, da bi se bil drznil očitno tirjati, ko bi bil živel pred 400 ali 500 leti: Vi Italijani še nimate niti slovstvene niti znanstvene omike, Udaj ne sinete ustanovljati tako zvanih humanističnih ali iz.obrazilnib šol! Po popolnem napačnem načelu Stopinovom, če smem njegovo abotno misel načelo imenovati, hi se šole iu omika pri nobenem narodu začeli uiti mogle niti smele. Tudi slednji list zgodovine človeškega napredovanja in zlasti dušnega izobraževanja podira pročudne misli italijanskih prosilcev. Šola in izobraženost, izobraženost in šola ste si res v kaj ozki zve i, nikakor pa niste med seboj tako sklenjeni, da bi se druga brez druge začeti no mogla. To pa jo gotovo, da pospešuje druga druge hitrejši napredek. Da pa je nam Slovanom mogoče drugo z drugo podpirati in tudi s svojimi učiteljskimi in UČbeuitni močmi šole snovali, pokazal bom na drugem* mostu. (D d.) Iz Prage, 8. maja |lzv. ()<>[>.I (Politična situacija pri nas. Tiskovna pravda.) — Tlak plodi protitlak: to je resnica davno že priznana. Za časov „nove ere" se je pa skazala tudi na narodu Ceskem. V boji se krepijo moči in vtrja telo: to je tudi resnica nič manj jasna, 0 kteri daje, kakor to doslojiije. dokaze narod Ceski. Ko so se leta 1859 po vojaki v Italiji pokazale v Avstriji vse njene slabe iu škodljive strani, so bdi Čehi med prvimi, kteri so se ponudili k polnoči z. svetom iu djanjoni. Cesar naš je izdal '20. oktobra 1860 svoj ..nepreklieljivi" diplom, in Cehi meneči, da vladarjevo svetovalstvo začne tako ravnodušno popravljati stare napake, kakor so je cesar sam za ozdravljenje starih ran državnih v diplomu odrekel velikega dela svoje vladarske oblasti, so z veseljem videli v diplomu temelj novo dobe. Cehi so šli tudi potem na državni zbor, ko je monsieur Soluuer-ling s svojimi patenti febriiaruimi očividno pristrigel pravice po diplomu po-posameznim deželam zagotovljene; vedno vendar so se še nadjali rešitve /a državo iz. dobrovoljnoga pogovorjeilja med narodi samimi; ko je pa novi državnik saksonski z. jednini potegljejem peresnim razcepil državo na dve poli, spoznali so Čehi, da je namesto centralizma vlada zagotovljena dualizmu. Tam Madjaroin tu Nemcem je puščeno gospodovalne na pogubo narodov Slovanskih. Zato imajoči v pameti besede „8aUV6 ipii pcut !" začinjajo /daj, toda odločno si priboi jevati onih poroštev, s ktorimi bi narodu Češkemu bilo zagotovljeno dostojno postavljenje V brezimeni državi Avstrijski. Javno mnenje se začinja odločno nagibati k pismu, ktero je dal Cehom cesar Ferdinand dno H. aprila 1848, V tem pismu je proglašena h popolna ravnopravnost jezika Crskcgu. z nemškim v vseh betvah državne opravo iu javnega luČevanJAi 'M Istanovljeni so svobodomiselni temelji za volilni red v zbor,