KRALJEVINA SRBA, HRVATA l SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 10 (2)
INDUSTRISKE SVOJINE
I ZDAN 1. NOVEMBRA 1926.
PATENTNI SPIS ŠT. 3916.
Eugene Albert Prudhomme, Neuilly-sur-Seine, Francoska.
Postopek in priprava za izdelovanje tekočega, petrolejem sličnega goriva. Prijava z dne 26. januarja 1925.	Velja od 1. septembra 1925.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 19. maja 1924. (Francoska).
Predloženi izum se tiče najprej raznih načinov industrijelnega proizvajanja tekočega goriva, katero ima splošna svojstva petrolejev in benzolov.
Ta postopek je označen s tem, da pustimo teči segret plin, ki je nastal bodisi iz distilacije, bodisi iz uplinjenja kakega go-rioa, skozi sklad segretega goriva, n. pr. rjavega premoga, kar povzroči, da se fa sklad goriva distilira ob nizki temperaturi; s to tako pridobljeno sestavljeno plinastjo zmesjo, ki vsebuje v znatni meri ogljikovodike, posebno acetilenske ogljikovodike, postopamo nadalje v katalizatorjih na že znani način.
Izum se nanaša tudi na način čiščenja prej omenjene plinaste zmesi; način, ki obstoja v tem, da pustimo teči to plinasto zmes preko druge čistilne zmesi, n. pr. Lamingove, to je preko zmesi iz apna in železnega protoksida, katero smo naredili porozno s tem, da smo ji pridjali n. pr. žaganja. Ta Lamingova ali druga slična zmes mora biti segreta do dovoljne temperature, da ne dopušča kondenzacije težkih ogljikovodikov.
Izum obsega isto tako način regeneracije katalizatorjev, kakršni so n. pr. nikel v prahu, ki so zastrupljeni z žveplom skozi nje tekočega plinastega toka. Ta postopek obstoji bistveno v tem, da pustimo teči preko zastrupljenega katalizatorja parno strujo kake organične kisline, kakor je n. pr. mravljinja ali ocetna kislina, kajti ta kislina odstrani žveplenovodikovo kislino
iz žveplenih spojin, ki so nastale v katalizatorju; kovinske soli, ki se vsled tega stvorijo, kakor n. pr. fomiati (soli mravljinje kisline) ali acetati (soli ocetne kisline), se pri primernem segrevanju, tudi razkroje ter istočasno regenerirajo katalizator in izločajo izhlapljive snovi, katere lahko zgostimo in ujamemo.
Izum se nanaša tudi na druge značilnosti, ki so popisane pozneje, in na njih raznovrstne kombinacije.
En način praktične izvedbe vseh operacij, s katerimi se da po tem izumu proizvajati tekoče gorivo, je kot primer popisan v naslednjem s pomočjo priložene risbe, koje slika 1 kaže šematično razvrstitev vseh delov v uporabi.
Skozi vijugasti grevec 1 pustimo krožiti distilacijski plin, ki vsebuje n. pr. razmeroma znatne množine vodika in metana, nadalje v šibkejšem razmerju ogljikovega oksida, dušika in ogljikovodikov tipa CnH2n-
Ta segreli plin gre od zgoraj do doli skozi retorte 2, v katerih je kako gorivo, n. pr. rjavi premog. V retortah nastane distilacija rjavega premoga pri nizki temperaturi. Plini, ki se tvorijo pri tej distilaciji, vsebujejo ogljikov oksid, vodik in kakih 15 do 20% plinastih, nenasičenih ogljikovodikov.
Na ta način dobimo sestavljeno plinasto zmes, ki vsebuje razmerno znatno množino, acetilenskih ogljikovodikov C2nH2n in v nestalnem ravnovesju neko množino onih ogljikovodikov, ki streme za tem, da se bi
Din. 15___
zgostili in tvorili katran. Toda temperatura retorte 2 in sosednih cevi je stalno dovolj visoka, da popolnoma prepreči to zgostitev.
Celokupna plinasta zmes, to je plinasta zmes, ki vsebuje trajne pline in ob enem hlape, ki so lahko zgostljivi, gre v 3 skozi čistilno pripravo, napolnjeno z Lamingovo zmesjo, ki je segreta do primerne temperature. Ta zmes odvzame plinu večji del primešanega žvepla, ki izvira posebno iz distilacije črnega premoga.
Temperatura, do katere je ta čistilna priprava segreta, prepreči vsako zgostitev težkih ogljikovodikov v plinasti zmesi.
Pri izhodu iz čistilne priprave 3 dobimo na ta način plinasto zmes, kateri smo odvzeli večino škodljivih snovi, posebno žveplo, in jo nasitili z acetilenskimi ogljikovodiki, kar ima za učinek, da se pospeši pričetek pozneje opisanih operacij pri ka-talizi, da se te operacije olajšajo ter da se uredi pretvorilev plinaste zmesi v tekoče gorivo.
S plinasto zmesjo, ki prihaja iz čistilne priprave 3, ravnamo po znanem načinu katalize. Ta zmes prehaja najprej v 4 preko cevkastega katalizatorja iz plovca, prepojenega z nikljem v prahu in segretega na 180 do 200°. Tako dobimo znatno množino metana v plinasti zmesi.
Zmes, ki je na ta način nasičena z metanom in vsebuje vendar v določenem razmerju tudi acetilenske ogljikovodike, preide v 5 preko plovca z vanadijem in nikljem, segretega na 200° — 250°: metan odda vodik in tvori se acetilen ter vodik.
Slednjič preide plinasta zmes. ki je postala zelo bogata na aceiilenskih ogljikovodikih, v 6 preko plovca, prepojenega z nikljem in kobaltom ter segretega na približno 180”, kar povzroči polimerizacijo ace-tilenskih ogljikovodikov: tako dobimo kočno pri izhodu iz katalizne cevi 6 zmes poli-meriziranih acetilenskih ogljikovodikov, kateri se dajo z lahkoto zgostiti v vijugastem hladilniku 7 in zbirati v recipijentu 8.
Ostale pline, ki se v zbiralniku 8 ne zgoste, moremo odvesti zopet v vijuge 1, ako imajo v sebi še dovolj ogljikovodikov, ali pa jih porabimo za segrevanje aparatov.
Ti tekoči proizvedi kažejo izpremenljive sestavine, ki jih delajo bolj ali manj slične ameriškim, kavkaškim ali gališkim petrolejem in ki imajo očito tudi njih sestavo, vonj, zunanjost in gostoto.
Čeprav gre plinova struja v 3 preko La-mingove zmesi in odloži tu večino svojega žvepla, odvede vendar s seboj še neko količino žvepla, katero je v praksi nemo-guče odstraniti, kajti če bi se čiščenje plina tiralo predaleč, bi se pojavila zgostitev in zastoj nenasičenih ogljikovih spojin
v znatni meri, to bi pa znižalo proizvajanje tekočega goriva.
Vsled tega se žveplo plinaste struje polagoma ustali na kovins kem katalizatorju in ga zastrupi, ker ga ispremeni v žvepleno spojino. Treba je torej ta katalizator rege-rirati. Zato prekinemo segrevanje katali-zatorske peči in zapremo dotok plina v to peč Ko se temperatura peči zniža na približno 100°, napeljemo v katalizne cevi hlape organskih kislin, tako n. pr. mrav-Ijinje ali ocetne kisline: ta organska kislina odstrani žveplovodikovo kislino iz žveplenih spojin in tvori kovinsko sol te organske kisline (formiat, acetat i t. d.), dočim odvedemo žveplovodikovo kislino naprosto.
Dotok hlapov organske kisline ustavimo, kadar ugotovimo, da se žveplovodikova kislina več ne izloča.
Nato obnovimo segrevanje katalizatorske peči, tako da se dvigne temperatura katalizatorjev nad 150°C: formiat ali acetat se razkroji; kovina se usede v obliki prahu, organična kislina (mravljinja ali ocetna) se odvede izvan peči, tam se zgosti in jo tako nazaj pridobimo.
Ta novi postopek omogoča regeneracijo zastrupljenih katalizatorjev, ne da bi jih bilo treba odvzeti od peči; delovanje je zelo priprosto: treba je le nekaj pip zapreti in druge odpreti.
Izum obsega ta način regeneracije z žveplom zastrupljenih katalizatorjev, ne glede de na to, kakšen plin kroži po katalizatorjih in kakšna je posebna uporaba tega plina.
V prejšnjem kot primere navedene postopke moremo na mnogo načinov predrugačiti.
Posebno moremo v vijugasti grevec 1 namesto svetilnega plina iz plinarne, ki prihaja iz distilacije kakega goriva, kakor je n. pr. rjavi premog, dovesti kak plin, ki prihaja iz uplinjenja kakega goriva, n. pr. vodni plin ali mešani plin.
Ta plin moremo pridobiti iz oglja, ki ostane po distilaciji rjavega premoga v retortah 2. To oglje se da v uplinjevalcu zelo lahko upliniti, dočim bi bilo uplinjenje rjavega premoga v kakem uplinjevalcu v praksi zelo težko izvedljivo.
Tudi v izberi katalizatorjev so mogoče mnogovrstne izpremembe. Tako moremo uporabljati n. pr. pri tretji operaciji katalize plovec bodisi z nikljem, bodisi s kobaltom, bodisi z železom, bodisi s kako zmesjo teh kovin.
Prav tako moremo v retorti 2 uporabljati tudi druga goriva, različna od rjavega premoga, n. pr. šoto.
Predstoječi izum se nanaša na prej popisane postopke kot take ter same na sebi,
naj bodo za njih izvedbo določene priprave kakršnekoli- Vendar obsega izum tudi posebno razvrstitev priprav, ki omogoča posebno udobno izvedbo teh postopkov. En način, kako se da ta razvrstitev izvesti, je kot primer pokazan na sliki 2, ki je šematičen prerez celotne priprave.
Pri tej razporedbi so združeni uplinje-valec 1, distilacijske retorte 2, Lamingove cevi 3, katalizatorske cevi 4, 5 in 6 v eno celoto, tako da zadostuje v uplinjevalcu proizvajana gorkota ob enem za vršitev distilacije v retortah 2 in reakcije v čistilnih ceveh in katalizatorjih 3, 4, 5 in 6.
Patentni zahtevi:
1.	Način proizvajanja tekočega goriva, označen s tem, da pustimo teči segret plin, ki je nastal bodisi iz distilacije, bodisi iz uplinjenja kakega goriva, skozi sklad segretega goriva, kar povzroči, da se ta sklad goriva distilira ob nizki temperaturi, da ravnamo potem s to tako pridobljeno plinasto zmesjo, ki vsebuje v znatni meri ogljikovodike, posebno še acefilenske ogljikovodike, v katalizatorjih na že znani način.
2.	Varijanta postopka po zahtevu 1, označena s tem, da vzamemo za gorivo, ki se pod vplivom segretega plina distilira ob nizki lemperaturi, rjavi premog ali šoto; ta rjavi premog ali šota pusti po distilaciji kot ostanek nekako lesno oglje, katero z lahkoto v uplinjevalcu uplinimo, tako dobljeni plin pa pošljemo skozi sveže sklade
rjavega premoga ali šote, katere hočemo distilirati.
3.	Postopek čiščenja plinastih zmesi, ki jih dobimo na v zahtevu 1, in 2, opisani način, označen s tem, da puslimo teči to plinasto zmes preko čistilne zmesi, ki je segreta do zadostne temperature, da zabrani zgostitev težkih ogljikovodikov.
4.	Naprava za izvedbo postopka po enem prejšnjih zahtevov, označena s proizvajalcem plina kakor tudi z destilirnim mehom, skozi katero tečejo v plinovem proizvajalcu izdelovani plini, pri čemur je destilirni mehur s svoje strani spojen s čistilno zmes vsebujočimi cevmi, katerim se priključujejo nadaljnje katalizatorje vsebujoče cevij pri čemur so vsi ti sestavni deli združeni v eno skupno enoto in se more toplota, ki postane prosta v plinovem proizvajalcu, izkoristiti pod najugodnejšimi pogoji.
5.	Način regeneracije katalizatorjev, kakor je nikelj v prahu, ki so zastrupljeni z žveplom plinove struje, način, ki je označen s tem, da pustimo teči preko zastrupljenega katalizatorja hlape kake organske kisline, tako n. pr. mravljinje ali ocetne kisline; ta kislina odstrani žveplovodikovo
kislino iz žveplenih spojin, ki so nastale v katalizatorju; tako nastale kovinske soli, kakor so formiati ali acetati, se istotako razkroje ob primernem segrevanju, regenerirajo ob enem katalizator in izločajo izhlapljive sestavine, katere moremo zgostiti in nazaj pridobiti.
.
j
'
■
■
■
■
mnalf-H „Ini'f'.'O ;m.0C•!,<£!;* v ‘‘Т; , .'j	■ ф-.е [ .■
.
■
.

-


/





	•
	
	
■	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	■
	
	
	
	
■
.
■
.
/4c/patent broj 3916.
		Г	« 1	.i7			r#		/5		/
										
	J> J									
7“П
1
____C
cf