GSasza veznikov
Leto II - St. 212
informacijski dneonik A. I. S.
Cena 3 lire
TRST, ponedeljek 25. februarja 1946
CJREDNLITO J VUl S. PelUco 12 • Telefon št 93354 in 94443
OGLASI: Cena ra milimeter višine (širina ena kolona); trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (oamrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni la pravni oglasi L. 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglasb sprejema izključno: S. P. L. Socletš per la Pubbllcltš ln Italla, Trst vla Silvio Pelllco št 4, tet 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
Trst, 25. februarja V noči med J 4. in 15. februarjem
0	Londonu zaključili prvi del za-
jedanja skupščina organizacije Združenih narodov. Nova medna-rodna organizacija, o kateri so prvio začeli razgovarjati trije zu~ »anji ministri na sestanku oktobra 1!>43 in katere temelje so potem položili malo manj kot	leto dni
kesneje v Dumbarton Oaksu ter jih Poglabljali februarja 1945 na se-» onku Roosevelta, Churchilla in ‘n v Jalti In no konferenci v _ ™ ran<*scu, je napravila svoj
orak v življenje. V nepolnih
1	tednih je šlo preko njenega nevnega reda nešteto tudi naj-
kooljivejSih svetovnih vprašanj.
orda bi se zdelo prezgodaj in tve-Ban0 »oditi o vprašanju, k* «0 si aa v t>sku zasedanja zastavljtili vsi Politični opazovaloi: ali je in če še ’ °*i bo organizacija Združenih nar°dov po svoji zamisli, organiza-ii in notranji uravnovešenosti sposobna izpolniti naloge in dolžno.
* 4 ter tako upravičiti upe, ki f.h vanjo stavlja izmučeni svet.
Odkritost, s kakršno so predstavniki držav članic Združenih na-
ZddZZZr}tm pred'”'m na za-
gSle/	tnega &Veta’
rZZ? o 9\ °r9ana n°Vt »e*.«-
TLT le’ rasipra d jan ja, ie Prednik skupščine Spoofc označil kot začetek ejavne 1 Pomad je» v nasprotju s ekabt-*® , diplomacijo*, kakršne se je Posluževala stara Zveza narodov, ^opravičujejo in po /lahko bi skoraj tragičnih izkustvih z narodov naravnost silijo, da
*	0,edanjega ravzoja izgrajevanja narr^PraV 0r9anizacije Združenih ^ ttordmo zaključke 'in enar
negativni0 tenesemo Pozitivne in rn. ""a strani mlade medna-
°dne organizadje.
Zidnem zasedanju so padle ve’ e’ d>l prvo usedanje doži-tudi	O tem eo si bi« edini
. zokljuvnl uradni govorniki ee, Spaak in Ide, ki so izjavili: r^zadja Združenih narodov obstoji	deluje*.
voli' *vaSa
ganizadja ki 2	“ *velovMa or*
Vendar pa ne smemo pozabil i o tudi ob nastanku Zveze narodov Padate optimistična izjave, a bo dači ravzoj je pokazal, da temelji ■ ra ne mednarodne organizadje
le«"0 tako trdni’ kakor i>
redna želela.
ajf ,* namreo važno Ig vprašanje,
. ,e pr< ^an,h mednarodne orga-*ndje volja in pripravljenost za l}o<tlOVan*e pri ustvarjanju evo-1° Zs* in vamega sveta, marireč o končno, tUdi »Prhanje soglasja ■eri je tr naTne9ih ter poti, po ka-čfnje; enak )loditl *® ujega uresnl-organične ° aeveda tudi vprašanje izvediflV0ai*3rnienoati in tehnične
Olasja o konč^r*0”' Vpraianie ®°‘ "-gradnje ter , * smotrih, upesne *o dosego zac,‘,nepa Postopka tem tudi hn<t .Vlien'h smotrov in s
«'<va«mo Tot0tti pa nnilaiie
°s»ovna vpraša ™”* nekaUra
^rebnt?™^!°fna organizacija llaiaio j !°nl zgodovinarji so-kaltor tudi f ^ raa,°S sedanje noit m . Prejšnjih vojn neureje-
h L ZZTih °d^jev, ki se anarhm * ^ asa*a v mednarodni *rejenosti.rJf3manikanj't P ravne one same s0 ^>nezne države in le svojih zadevah \edini razsodnik v nagovarjal in	svoje stališče
ograjevanjem	Poudarek z
rodnih vojska, litin ni0c>,ejš;h na-šanja se niso reŠevalZ”°dna vPra-svctovne varnosti, mar°d. wdihom 'tikom varnosti posamexn°hp°d .V*~ zvez, oziroma večdrZavnih 'tl" '°v. Oboroževanje nekaterih h.r °~
*	rod«o strak pred vo)Z ™ ha s °^at° vojaško ojačevanje tudi moril9* strani- lz teBa se je nujno do a r0(tttt vojna. Zveza naro-odstr fci bi!a P^ večji poizkus in uvedi00 rnednarodne anarhije r°dne o! pr Ovne ga reda v medna-tranjega n°*a^e' se je zaradi no-cev> zaraln'°9,as^a vodilnih nosil ■rje obveze P°nianšk,iivosti^notra-'kazala kol tnhr,tčnega postopka "ojvecja PeMcinkoVtia. Njena
•Pi, da je l^an^klflvost je bila v
'Orodna oran Prostovoljna med-''-'•ca je lahko Tlc^a fvsaka Sta-,‘!a' PHmer nllu posledic ^st0'
*	ht imela uč‘nie’ JaponSke> in
?3 sredstVa , kovitega izvršilne-
^'Pepa reše,* prePrecltev oboro-ZTde-	'POr°v ~ svoje
»e države nr . Venega sporazu-' / Vatroj koleklPUnice niso drča-°*el "O močno”"6 varnostt Je ah> vendar pa , nar0dnlh arma-stlh odvisno, a/t 0(1 ujih sa-
Zla.'ma°0> ue z!UJ°*VOle slle
Neredi u Egiptu
Odločen protest britanske vlade
Sidki paša svari pred posledicami
KAIRO, 25. februarja — V četrtek so v podporo zahteve po odstranitvi britanskih čet iz Egipta proglasili splošno stavko. Po ulicah je prišlo do številnih incidentov. Demonstrant je so napadli hotel Cecil, pometali na ulico pohištvo in hotel zanetili.
Eg:ptevake čete ao zaradi neredov zastra/ile vaa kairaka javna ln vojaška poslopja. Posebne ukrepe ao storili za vamoet osebja britanskega glavnega stana, britanskega poslaništva in drugih britanskih ustanov.
Tramvajski, avtobusni in avtomobilski promet so sicer kmalu vzpostavili, vendar so po mestu vozili avtomobili britanske policija, ki so obveščali britanske ln zavezniške čete, da jim je prepovedano hoditi v središča mesta.
Zvečer je po radiu govoril egiptovski ministrski predsednik, ki je Izjavil, da je egiptovska vlada odločena ukreniti vse, ^ar je v njeni moči, da prepreči ponovitev nemirov. Izjavil je, da se vladne sile niso vmešavale, dokler so biTo demonstracije mirne; med množico pa so se nato vmettall zlonamerni elementi, ki iso povzročili obžalovanja vredne incidente. Ministrski predsednik Je izjavil, da taki incidenti lahko škodujejo koristim države in v nekaj urah uničijo delo dolgih mesecev in let. Sidki paša je Izjavil, da je v prvi vrsti naloga vlade, da vzpostavi red, po drugi strani pa mora uresničiti tudi težnje države.
Vlada je zaplenila waifdistlčno glasilo «A1 Balagh», ker je prineslo članek, ki je podpihoval k nadaljnjim nemirom.	.
Napadi na Britance
V	petek se je položaj Izboljšal. V četrtek so demonstranti napadli britanska vojaške klube tn bivališča. Britanske čete so streljale proti množici, ki je hotela zažgati njihova stanovanja. Neredi so bili tudi v Aleksandriji.
Britanska vlada Je Po svojem poslaniku v Kairu Reginaldu Bor-kerju protestirala zaradi napadov na lastnino britanskih državljanov. Uradni protest odločno omenja, da ne bo moglo priti’ do pogajanj o reviziji angleško-ogiptovske pogodbe, če egiptovska vlada ne bo zagotovila vzdrževanja javnega reda.
»Reuterjev* diplomatski dopisnik piše, da podčrtuje britanska nota abso’utno potrebo, da se pogajanja vodijo v mirnem ozračju. Skoda, ki so jo demonstranti povzročili na britanski lastnini, znača. po »Reuterjevem* poročilu 50.000 angleških funtov.
V	soboto zjutraj je bila dijaška demonstracija na univerzi, kjer so pozivali k uporu. Interveniral je tudi prosvetni minister, ki pa ni uspel. Pa zborovanju ho hoteli dijaki prodreti v središče mesta, vendar jih je pollcja razpršila. Pri nadaljnjem poizkusu je morala policija uporabiti oklepna vozila, da jim je preprečila pot. Ob zaključku zborovanja so dijaki »prejeli spomeni. co, s katero napovedujejo tridnevno stavko v spomin na padle, bojkotiranje angleščine in onemogočenje Izida časopisov «Egypt!an Mali* ln «Egyp‘ian Gezette*, ki izhajata v anglečč.ni.
Egiptovska vlada Je v soboto Izročila britanskemu ve'eposlanlštvu odgovor na britansko protestno 1 noto.
Trenotno se nemiri še niso popolnoma polegli. Vlada v glavnem obvladuje položaj
Brez sporazuma o Jul. krajini
London, 25. februarja
Zastopniki štirih velesil, ki pripravljajo načrt mirovne pogodbe z Italijo, so v petek odgodili sejo, ne da bi dosegli sporazumo določenem področju Julijske krajine, ki naj jo pregleda preiskovalna komisija.
Datuma prihodnje seje še niso določili.
Grki zaupajo izjavam zahoda
ATENE, 25. februarja. — Izjave o Grčiji, ki jih Je podal v četrtkovem govoru med debato o zunanji politiki v spodnji zbornici Revin, so vzbudile v Atenah splošno zaupanje.
Izjava, da po poročilih, ki jih Ima na razpolago, nihče in tudi Sovjetska zveza nima ugovorov glede dodelitve Dodekaneza Grčiji in da mu ni znana nebena zahteva v pogledu nedotakljivosti grškega matičnega ozemlja, ao napravile konec glasovom ln bojazni, kar ata stalno izkoriščali skajna desnica in levica.
Menijo, da je odgoditev volitev malo verjetna. Tudi komunistična stranka je objavila Izjavo, v kateri pravi, da je mogoče v nekaj tednih vzpostaviti red in zakonitost, kar bo omogočilo svobodni potek volitev.
Osrednji odbor grške socialistično stranke «ELD» Je objavil spomenico, v kateri zahteva preložitev volitev na 16. maj, takojšnjo sestavo vlade na »široki demokratični podlagi*, udeležbo vse levice, takojšnje ukrepe za zagotovitev reda ter odreditev petnajstdnevnega dodatnega roka za vpis v volitve sezname.
Osrednji odbor «ELD» je izjavil, da bo bojkotiral volitve, če bi vlada vztrajala na volitvah v marcu.
Ameriški senator Claude Pepper Je sporočil ustanovitev »Odbora za pravično postopanje z Grčijo*, v katerem »o odlične ameriške oseb. nostl. Odbor Ima namen pomagati Grčiji, da bi na mednarodni mirovni konferenci, ki bo predvidoma 1. maja, dosegla ugodne rezultate. Te je odbor navedel v pismu, ki ga je poslal članom Kongresa, predsedniku Trumanu in vladi: 1. primerne reparacije, ki bi Grčiji omogočile obnovitev gospodarstva ln Izboljšanje javnega zdravstva; 2. vrnitev Dodekaneza in severnega Eplra; 3. popravo grško — bolgarsko meje tako, da bi predstavljala za Grčijo naravno obrambo In ji nudila jamstvo za varnost.	1	KI
♦Reuterjev* dopisnik v Atenah poroča o osnovanju nove grške vojsko To vejsko urijo britanski učitelji in jo postopoma opremljajo z najmodernejšim orožjem, ki ga je dala Velika Britanija. Vežbanje vojake vodi general, 200 britanskih častnikov in 700 podčastnikov.
V Londonu so zelo zaskrbljeni zaradi dejstva, da Bolgarija do zdaj »e si izpolnila določb premirja, kar se tiče reparacij. Diplomatski dopisnik BBC je Izjavil, da so britanski in ameriški predstavniki v Sofiji ponovno protestirali, vendar doslej brez uspeha. Po določilih premirja se Je Bolgarija obvezala, da bo poslala Grčiji ln Jugoslaviji živila. Vrniti b morala vso Imovlno, ki so jo pokradle bolgarske čete. čeprav Je min lo že šestnajst mesecev, bolgarske oblasti še niso poslale Grčiji nobenih živil.
"O mo,,///""6 varnostt je aah> vendar pa , Orodnih arnta-'nih odvisno, ali	0(1 ujih sa-
klJVlpOla90‘ nz za°*^° SV°ie sl!e
rt*<4> marveč sveto rtaitev ■ »vojih °«nkovita mZ	eaam,rv-
~rTt!-ie ao ohranttZ°llz, organi~
Varnosti	trtljnega mi-
*v!£a!!a-,VPosteval p«'**” ^
Francosko ogorčenje nad Francovo Španijo
Skupščina zahteva prekinitev odnošajev
PARIZ, 25. februarja. — Francoska narodna skupščina je v soboto ponovno zahtevata od vlade, naj prekine diplomatske odnolaje s Španijo, Z veliko večino (proti so glasovale samo desničarske skupine) ,e odobrila resolucijo, s katero protestira proti usmrtitvi španskega republikanca Cristina Garcie in devetih totarnev, ki so jih obsodili zaradi terorističnih dejanj in jih v srede v Madridu ustrelili. Resolucija izrala ogorčenje nad uporabo nasilniških metod v Španiji, ki jih obsoja ves civilizirani svet.
Garda je po državljanski vojni pobegnil v Francijo. Skupno francoskimi partizani se je bojeval proti Nemcem, pred desetimi meseci pa se je skrivaj vrnil v Španijo.
Pogledu velik korak naprej, dasl še ni odstranila vseh nevarnih pomanjkljivosti. Označimo jo lahko kot izboljšano Zvezo narodov.
Ali tehnična izgradnja organizacije Združenih narodov stvarno zagotavlja trajni mir in varnost? | Osrednje vprašanje leži na Var nostnem svetu in organizaciji skrajnega Izvršilnega organa — armade Združenih narodov, ki jo lahko v urejenem državnem življenju primerjamo s policijsko izvršilno oblastjo, ki deluje po ukazu zakona. Ni namreč vseeno, iz kakšnih elementov je sestavljena porcija tbivsl kaznjenci gotovo niso najboljši policaji), kot tudi ni vseeno, kdo daje na razpolago čete za sestavo izvršilnega organa organizacije Združenih narodov. Po sestavi Varnostnega sveta vidimo, da so glavno odgovornost prevzele nase velcstile, ki imajo v njem vsaka svojega stalnega člana, ki ima v sporu,h stvareh pravico veta (vse sporne odločitve Varnostnega sveta so sprejete le, ve zanje glasuje vseh pet stalnih Članov). Vprašanje Izvršilnega organa - armade - sloni na narodnih vojskah posameznih članic ZN. Organizacija ZN torej nima svoje armade, ki bi bila de-
nacionalizirana, in pri kateri ne bi bilo nevarnosti, da bi v vprašanja svetovnega miru posegala pod vidikom morebitnih interesov tiste države, kateri po narodnosti pri-
pada.	1
Ali imajo mali narodi zadovoljiv vpliv v organizaciji? V primeri s staro Zvezo narodov je položaj malih neprimerno močnejši. Mati na rodi, če so složni in ideološko na teh ravni, lahko bistveno posegajo v odločitve tudi v Varnostnem svetu, dasi imajo velesile s pravico veia pr*bf( njim v rokah pomemben kontrolni faktor.
V okviru zgoraj označene problematike sg je zaključilo prvo zasedanje Združenih narodov. Morda so imeli nekateri zaradi odkritih razprav v ustih slab okus. Treba se bo vsekakor navaditi na novo ejavno diplomacijo».
Vprašanje uspeha ali neuspeha organizacije pa leži drugje: v tem, ah so nosilci bodočega mednarodne, ga reda — velesile — trdno iskreno odločeni, da vse svoje na-
* Reuter* poroča iz Pariza, da je njegova usmrtitev povzročila tem večje ogorčenje vladnih krogov zaradi tega, ker jo imajo za neposredno izzivanje in odgoimr na poziv k milostni sodbi, ki ga je prejšnjo nedeljo naslovil francoski ministrski predsednik Gouin preko francoskega zunanjega ministra na generala Franca.
Frcnooska komunistična stranka je Izdala poročilo, v katerem je označita usmrtitev Garcie in tovarišev kot «Izzivanje demokratičnih držav in države, ki je uradno dala dokaz, da želi spoštoiuiti življenje ujetnikov*. Poročilo zahteva takojšnjo prekinitev vseh stikov z generalom Francom.
Francoska socialistična stranka je pozirala vlado, naj skupaj z zavezniškimi velesilami stori potrebne korake za pomoč republikanskim Spancem in sa uničenje španskega /ašisttčhega režima, čigar nadaljnji obstoj pomeni sramoto za svobodno .Evropo.
Nekaj ur potem, ko je francoska narodna skupščina protestirala proti usmrtitvi desetih Spancev, so v Madridu napovedali novo razpra
rodne koristi podredijo nujnosti mednarodne skupnosti tn da jim j« VO. ObtožIH so 55 moških in t ženi to iz posebnih notranjih ideoloških, da so hoteli lajno organizirati so-socialnih, gospodarskih in poti- j cialistično delavsko stranko, Rae-tiinih razlogov tudi »topoče, N. N. 1 prava se je že začela.
DEMONSTRACIJE NA KITAJSKEM
Cungklng, 25. februarja Na Kitajskem vlada velika zaskrbljenost zaradi sovjetskih namer z Mandžurijo. Zaskrbljenost deli tudi kitajski tisk. Sovjetske posadke v Mandžuriji, ki bi se morale po sporazumu na konferenci zunanjih ministrov Britanije. Združenih držav in Sovjetske zveze umakniti v začetku februarja, še ved.no drže svoje postojanke. Poleg tega so v Mandžuriji, kamor Je pred kratkim prišla nova 6. kitajska armada, ki so jo izvežbali Američani, v začetku preteklega tedna Izbruhnili med silami Kuomlntanga ln komunisti novi boji.
Dijaštvo kitajske preste Unice Nanking je objavilo manifest, v katerem poziva Sovjete, da se takoj umaknejo iz sevemovzhodne Mandžurije in da spoštujejo suverenost Kitajske. Proglas poziva vse kitajsko dijaštvo, naj se udeleži narodne demonstracije proti cnevarnosti, da bi postalo sevemovzhodno področje predel s posebnim režimom*.
V soboto je pet tisefi dijakov 15 učnih zavodov v Nankingu priredilo protisovjetske demonstracije z geslom «Vep iz Mandžurije*.
Nad deset tisoč dijakov je v petek demonstriralo proti Sovjetom tudi v Cungkingu Geslo je bilo «Zapust!te Mandžurijo*. Dijaki dvajsetih šol so uporabljali ista gesla, kakršnih so se posluževali pred desetimi leti njihovi očetje proti japonskemu okupatorju, številni demonstranti so prehodili na desetine kilometrov, da so se lahko udeležili shoda in demonstracij v mestu. Sprpvod demonstrantov je bil dolg nad kilometer; na mnogih cestah je ustavil promet.
V soboto so čungkinški dija ki višjih šol v znak protesta zaradi zakesnele umaknitve ponovno demonstrirali. De. monsfracija je bila pred; sovjetskim poslaništvom, in sicer v času, ko so na poslaništvu proslavljali 28. obletnico ustanovitve Rdeče armade.
Dijaki osrednjega narodnega vseučilišča so poslali sovjetski vladi oster protest zaradi zakesnelega umika, vladam Sovjetske zveze, Združenih d'.žav ln Velike Britanije pa protest proti tajnim določbam Jaltske pogodbe. Spomenico so predložili tudi lastni vladi. V njej zahtevajo, da ne pristane na nlka-ke nadaljnje koncesije, ki gredo preko koncesij, ki Jih predvideva kitajsko-sovjetski sporazum.
Ravnatelj kitajske poročevalske službe za inozemstvo Ho Feng San Je na tiskovni konferenci izjavil, da K.tajska ni vezana na kitajski spo. razum, ker ni bila Jlrisotna. Izjavil Je: »Edina pogodba, ki veže Kitajsko s Sovjetsko zvezo, je kitajsko-sovjetski sporazum. »Feng San je nadalje Izjavil, da osrednja vlada ni dobila od Sovjetske zveze nika-kega odgovora na vprašanje o umi. ku sovjetskih čet iz Mandžurije.
Informacijski minister K. C. Vu je izjavil, da so boji na treh mestih vzhodno od Muk-dena. Po njegovi izjavi so boje izzvali komunisti, ki so kršili določbe premirja, ki opravičujejo osrednjo vlado, da brez omejitev vodi operacije v Mandžuriji.	\
Kesneje je dr. Vu uradno demantiral vest, ki jo je objavil list «Citizens Daily News», po kateri naj bi »e bile nacionalistične čete »spopadle s četami nekega naroda v Mandžuriji*.	,
Neodvisni kitajski list «World Dally News» poroča, da je Cangkajškov najstarejši sin Cang Cing Kuo ponovno odpotoval v Moskvo, kjer bo skušal premostiti mrtvo točko, na kateri so zdaj ^ovjetsko-kitajski odnošaji.
Komunistični zastopnik Cu En Lal Je označil sobotne demonstracije kot «organiziran komplet*. De- j jal Je, da skušajo nekateri elementi I ilegalnih organizacij ter reakcic-1 nami voditelji Kuomlntanga rlba-| riti v kalnem in razpihati sovra-' štvo proti tujcem. Razvneti skušajo oborožen spopad. Dejal jfe, da druge stranke ne bodo mogle vstopiti v vlado, «ako ne bodo prenapetežl ln voditelji kuomintanga, ki so odgovorni za zadnje incidente, kaznovani*. Dodal je, da utegne priti še do prelivanja krvi in da sc kitajska komun'stlčna stranka «ne bo umaknila iz svojih postojank in da komunisti zahtevajo od vlade, da se postavi za odgovorno stalirce*.
Delo za novo kitajsko ustavo napreduje. Načrt so preučili na političnih posvetovanjih, pregledali so ga strokovnjaki, preučevali ga bodo pa še v skupščini, ki »o bo 5. marca sestala v Nankingu.
Britanska vlada Je Javila besedilo predlogov, k[ so jih sprejeli ob zaključku zasedanja kitajskega po-, litičnega sveta v Cungkingu. Med predlogi Je tudi nacionalizacija kitajskih armad
V presledku med razpravami
Sovjetski odposlanec Andrej Višinski fprvi na levi) v razgovoru s predsednikom Varnostnega sveta Normanom Makinom (Avstralija). Na desni britanski zunanji minister Ernest Bevin v razgovoru s odposlancem Združenih držav Edtoardom Stettiniusom. Za Višinskim sovjetski odposlanec Fž M. Gu-sev, za Makinom britanski odposlanec sir Alciander Cadogan
»Iti moramo vedno naprej"
Stalin ob 28. obletnici ustanovitve Rdeče armade
LONDON, 25. februarja. — Kot poroča radijska postaja v Moskvi, je generallslm Stalin v dnevnem, povelju sovjetskim oboroženim silam ob priliki 28. obletnice ustanovitve Rdeče armad« izjavil:
»Dvigniti moramo raven gmotno blaginje našega ljudstva ter povečati vojaško in gospodarsko moč sovjetske države. V najkrajšem času moramo ozdraviti rane, ki nam jih je zadal Sovražnik. Doseči moramo predvojno stopnjo, ki jo je dosegel razvoj našega narodnega gospodarstva, nato pa jo znatno prekoračiti v kar najkrajšem času.*
Maršal Stalin je nato orisal »vodilne smernice* bodočega razvoja sovjetske države. Dejal je; »Z zaključitvijo vojne stopa Sovjetska zveza v novo mimo dobo gospodarskega razvoja. V tem trenotku ima sovjetsko ljudstvo nalogo utrditi postojanke, ki jih je zavojevalo in doseči nov gospodarski napredek.	....
Ne moremo se omejiti na utrjevanje doseženih uspehov, kajti to bi pomenilo mrtvilo. Iti moramo vedno naprej, da bomo ustvarili pogoje za nov in močan ravzoj našega narodnega gospodarstva.*
Stalin je nato izjavil, da bo imela
BRITANSKO ZAČUDENJE
London, 25. februarja O razgovorih, ki jih je imel v petek britanski poslanik v Beogradu z maršalom Titom, je diplomatski urednik agencije BBC izjavil: »Izvedeli smo, da je britanski poslanik izrazil maršalu Titu začudenje, ki ga je že izrazila vlada, zaradi očitno malo prijateljskega značaja sovjetskega koraka, s katerim je podprla pismo beograjske vlade o poljskih četah*.
PROTI ZDRUŽITVI
Rdeča armada v novih razmerah nalego ščititi mirno ustvarjalno delo sovjetskega ljudstva ter doseči, da bodo meje Sovjetske zveze neranljive. Dejal je: »V mirnem času je glavna naloga vseh vojakov, častnikov ln generalov brez razlike, da si ohranijo ter Izboljšajo svoja vojaška Jn politična spoznanja. Vsi člani Rdeče armade morajo neutrudno študirati vojaško umetnost, spoznavati svoje
vse to orožje popolnoma spoznati, da ga bomo mogli vešče uporabljati; paziti moramo nanj tako, kot pazimo na luč svojih oči.
Uspehi pri urjenju in poučevanju čet so nemogoči brez železne discipline in brez strogega vojaškega reda. Najvišja dolžnost vsega osebja vojske je. držati se tega reda.*
»Vojaki, častniki in generali Rde-ce armade so sl pridobili za ljud-
stvo in domovino velike zasluge, orožje ter nepogrešljivo izvrševati j PS ne smo biti razlog za dom-svoje dolžnosti. Častniki pa mo- ‘	J ‘~-
rajo zdaj bolj kakor kdaj koli
poznati način, kako morejo uspešno uriti ter vzgajati svoje podrejene.* Stalin je nato omenil mnoge novosti vojne spretnosti, ki so Jih uvedli v drugi svetovni vojni ter je nadaljeval: »Zavedati se moramo,
Berlin, 25. februarja
Mednarodna poročevalska služba _________
javlja, da je Kurt Schumacher, J vojna umetnost hitro in stalno predsednik nemške socialistu ne J napreduje. Rdeča armada mora ne stranke na britanskem zasedbenem | je vzporedno korakati s temi na-področju na tiskovni konferenci iz-' predki, marveč jih prekoračiti. javit, da nasprotuje združitvi *octa-l Rdeča armada je opremljena s listov s komunisti.	I prvovrstnim orožjem. Zdaj moramo
Peron zavrača
ameriške obtožbe
Stalna nasilstva
nad nasprotniki
BUENOS AIRES, 25. februarja. — Včeraj so bile v Argentini predsedniške volitve. Eden izmed kandidatov, polkovnik Juan Peron, je dva dni pred volitvami objavil odgovor na obtožbo zunanjega ministrstva Združenih držav, ki jo je izreklo proti njemu in militaristični kasti zaradi sodelovanja z osnimi velesilami. Peron zavrača obtožbo in po svoji strani napada ameriško vlado, da je vodila v Buenos Airesu vohunsko delovanje.
V tModri ln beli knjigi*, ki jo je izdal kot odgovor na tModro knjigo* ameriškega zunanjega ministrstva, napada Peron bivšega amer-skega vojaškega atašeja generala Johna Langa in druge bivše uradnike ameriškega poslaništva.
nevno samodopadenje*.
Proslav« obletnice ustanovitve Rdeče armade so bile tudi drugod. Generallslm Cangkajšek je ob tej priliki pozdravil praznik Rdeče armade kot praznik Združenih narodov, ki so zmagali nad napadalnimi silami ln združujejo svoje moči za vzpostavitev miru na »vetu. Cb priliki proslave na ast Rdeči armadi v Cungkingu, ki je bila v sovjetskem poslaništvu ln katero so se udeležili mnogi povabljene*, med drugim tudi odposlance Zdru-ž<nih držav general Marshall ter l.itajskl ministrski predsednik dr. Soong, so bile pred poslopjem velike demonstracije proti Sovjetski zvezi. Demonstranti so zahtevali umik Rdeče armade lz Mandžurije.
V	Sofiji se je udeležil proslave v čast Rdeče armade marSal Fedor Ivanovič Tolbuhin, ki je- prispel r-alašo zaradi tega v bolgarsko prestolnico. Na postaji »o ga sprejeli vsi elani vlade ln višji častnik'.
Proslavo Je priredil tudi glavni stan Jugoslovanske vojske. Navzoči so bili številni predstavniki. Na proslavi so odlikovali večje število i rlpadnlkov Rdeče armade v znak hvaležnosti za pomoč, ki jo je Rdeča armada Izkazala Jugoslaviji.
V	Budimpešti je bila proslava, katero Je priredilo društvo zi kulturne odnosa je s Sovjetsko zveze. Proslavi je prisostvoval predsednik zavezniške nadzorstvene kc-rr isije za Madžarsko maršal Voro-šllov, predsednik republike Tsldj-in drugi dostojanstveniki.
Glavni obteiilni dokument jt po mnenju dopisnika lista *New York Timesa* obsodba argentinskega državljana nemškega rodu Evgenija IVittemberga, ki je obsojen na šest let zaradi tega, ker je zaupal vojaške tajnosti ameriškemu vojaškemu atašeju Langu.
tModra in bela knjiga* navaja nadalje brez komentarja primerov vohunstva, ki naj hi šli na breme ameriškega poslaništva. Obtožuje tudi tajnika ameriškega zunanjega ministrstva in bivšega poslanika v Argentina Spruille Bradena, da se je vtikal v agrentlnske notranje zadeve.
V uvodu v knjigo, ki ga je sam napisal, označuje Peron ameriško tModro knjigo* kat politični ma-
Ml LJUDSKEGA KOMISARJA
London, 25. februarja Moskovska radijska postaja Je včeraj javila, da Je umri Vladimir Potemkin, ljudski komisar za prosveto ter predsednik sovjetske a-1 kadem ije za pedagoške znanosti.
Vladimir Potemkin Je bil star 68 let. Lc a 1934 so ga ' imenovali za sovjetskega odposlanca v zvezi narodov.
never, ki naj reši argentinsko oligarhijo.
Pred volitvami je imel Peron zadnji radijski npgovor na svoje pristaše. Opozoril Jih je, da se bodo dolgo spominjal i izida volitev, če bodo imele izid, kakšnega si želijo.
Dr. Jose Tamborlni, predsedniški kandidat demokratske zveze, je izjavil na predvečer volitev *Reu-d0V-* '• lerjevemu* dopisniku, da bo g4 banje demokratske zveze odstranilo v Argentini vsako sled totalitarizma, ako bo zveza pri volitvah zmagala. Izrazil je nezaupanje do zagotovil, ki jih je v pogledu svobodnega poteka volitev dala sedanja argentinska vlada. Dejal je, da so ta zagotovila obsurdna, ker Peronovi pristaši nemoteno uni čujejo votivne lepake demokratske zveze in napadajo njene pristaše.
Brzojavka I. N. S. pravi, da so v petek zvečer Peronovi pristaši ol priliki manifestacije za Tambori-nlja pretepali njegove pristaše. Brzojavka omenja, da se zdi, da je policiia podpirala napadalce in da vojaštvo ni hotelo posredovati. Dodaja tudi, da je vlada od petka opolnoči do nedelje opolnoči ukinila izredno stanje, da bi zadovoljila določbam ustave, po katerih morajo bitx volitve v rednih okoliščinah.
ZADNJE VESTI
Čeprav končni rezultat argentinskih volitev ie nekaj časa ne bo znan, izjavljajo predstavniki obeh strank, da so z nagnil. Voditelj opozicije dr. Tambo-rinl je sinoči dejal: »Zdi se mi, da smo zmagali!* Enako optimistično se je izrazil neki predstavnik diktatorja Perona. Opozicija zatrjuje, da je dobila večino v pokrajinah, ki so bile Peronova politična trdnjava. Vlada in opozicija zatrjujeta, da so potekle volitve v redu.
Pri občinskih volitvah v Belgiji je krščanska demokratska stranka spet povečala število glasov, pr.č pa je izgubila absolutno večino v senatu. Del senatorjev bodo namreč izvolili občinski svetniki. Vse druge stranke bodo imele v senatu 1 glas večine nad krščansko demokratsko stranko.
V Atene sta prispela Iz Veaplja načelnika britanske in francoske nadzorovalne komisije za grške volitve. V tednu dni bo prišlo okeui LOGO iz-vržhanih opazovalcev, ki bodo takoj začeli poslovati.
Stran 2
■—=
GLAS ZAVEZNIKOV
25. februarja 1946
DROBIŽ	IŽ VS	E G	A S V El	tA
DEMOKRATIZACIJA
JAPONSKE
Nedavno je general Douglas MacArthur, vrhotnl zaveznlikl poveljnik na Japonskem, ukazal japonski vladi, da zatre vsa sdrulenja, ki so pred ali med vojno razlirjala totalitarne ideje. Istočasno je vladi naročil, da mora odpustili vse uradnike, ki so «pripravljali, začeli in vodili izdajalski napad Japonske, ki je bil tako porazen za svetovni min. Med temi uradniki so omenjeni tudi častniki cesarske japonske vojske In mornarice, člani skenpeltalja» (vojalke policije, ki j c imela po zgledu vseh totalitarnih rellmcv nalogo ščuvati državo*), bivle guvernerje zasedenih pokrajin ter uradnike, ki so nadzorovali lutkovne vlade. Na spisku prepovedanih druitcv je sNarodna liga za duhovno mobilizacijo*, «Druitvo črnega zmajaš in zDrulba cesarske vladavines, poleg
njih pa le 24 drugih, vsa znana za radi mrlnje do tujcev ter sovražna vsaki demokratski obliki vladavine.
Sedanjo japonsko vlado je sestavil baron Sidehara, drlavnik liberalnih pogledov. Prejtnji vladi je načeloval knez Hlgaiikuni, katerega pa je general MacArthur odstavil, ker je bil nesposoben, ali pa ni hotel izvajati njegovih ukazov. Knezova vlada ni izvedla odpusta not:-njega ministra, razpusta posebne policije, ki je imela nalogo, da enadzoruje misli sJaponcev, ni Izpustila političnih jetnikov ter ni ukinila vseh zakonov, ki so preprečevali svobodo tiska, misli, vere In zdrulevanja.
Za povojno nadzorstvo Japonske so v glavnem odgovorni Američani, kakor je bilo določeno te kmalu po laponskem napadu na Združene države. le v prvih mesecih vojne je vlada Zdruienih drlav ustanovila več lol, kjer so učili veliko Itc-vilo častnikov in civilistov, kako je treba ravnati z Japonci in kako morajo upravljati Japonsko. Pozneje so — pile londonski *The Times» — spoznali, da ni koristno ustanoviti za Japonsko posebne vojalke uprave. OdločUi so se za to. da bo general MacArthur vladal preko vladnega stroja, ki ga morajo ustvariti Japonci sami.
V oktobru mesecu so ustanovili odbor, v katerega so poslale vse na Japonski zainteresirane driave svoje delegate. Odbor se je sestal v Washingtonu, vendar je imel čisto posvetovalne pravice. Poleg tega pa le Sovjetska zveza ni poslala svojega odposlanca.
Ta odbor so zamenjali z novim odborom za Daljni Vzhod, ki so ga sklenili ustanoviti na konferenci zunanjih ministrov decembra meseca v Moskvi. V njem je zatipana tudi Sovjetska zveza. Odbor ima več pravic ter lahko izpre-meni nekatere odloke vrhovnega vojalkega poveljnika. Nadalje so ustanoviti tudi poseben posvetovalni svet v Tokiu, ki pomaga generalu MacArthurju z nasveti. Ta svet ima itlri člane: Američana, Angle-ia, Sovjeta in Kitajca, predseduje pa mu general MacArthur alt njegov namestnik.
Odločitve, da se morajo Japonci vladati sami, verjetno »I bilo mogoče izpremeniti. Toda taklen način upravljanja Japonske je za generala MacArthurja precej telavna zadeva. Vsaka vlada, ki so jo sestavili pod sasedbo, je nestalna. Druga nevarnost pa je v tem, da se sedanji vodilni japonski politiki le s telavo otresajo starega muljenja.
Vrhovni poveljnik je nedavno dejal, da skale japonska vlada malo nagibov k resničnim demokratičnim re/ormam». Tudi japonski parlament te upira, da bi sprejel zakone, ki jih ukale amerUkl poveljnik japonski vladi.
Japonsko so razorolili. Ostala pa bo nevarna za svetovni mir, če Japonci ne bodo izpremenili svoje miselnosti. General MacArthur ima opravka z vladajočim razredom, ki se je zaradi viharja priklonil, je pa prepričan, da ga bo prelivel Japonski narod je navajen na avtokratsko vlado. V zadnjih dveh generacijah so ga preleti s totalitarnimi idejami, ki imajo le malo primer v zgodovini. Nespametno bi bilo misliti, da so Japonci sposobni ali pripravljeni sprejeti ideje an-glosalke demokracije.
Nevarnost je v tem, da bi Japonci potzkulall ustvariti neko posebno lali-demokracijo, ki bi imela veliko totalitarističnih primesi. Temu se da izogniti samo z dolgo in marljivo tavezniiko zasedbo, pri kateri
bi morali po zgledu zavezniške zasedba v Nemčiji odstraniti nezale-lene osebe ter izvesti temeljite reforme v loli.
Ko so pred tričetrt stoletja odprli vrata Japonski — vrata, ki so bila zaprta okoli 200 let — je japonski narod, najprej pokazal leljo, da bi imel vlado, pri kateri bi tudi sam priiel do besede. Taklne lelje pa niso bile po godu tedanjim japonskim oblastnikom, ki so kot pravi totalitarci bili nasprotni vsaki vladi, če ni bila njihova. Oblastniki so mislili tudi, da bi taklne lelje japonskega naroda bile v nasprotju z varnostjo driave, ki se je tedaj začela modernizirati. Zato so osredotočili vso pozornost japonskega naroda na eno osebo. Tako so dali cesarski hiii spet staro veljavo in moč. Cesar namreč dolgo časa ni imel nobene oblasti, čeprav so ga Japonci vedno cenili in obolevali.
Oblastniki so sklenili, da morajo dati cesarju tudi versko avtoriteto, ker se jim je zdela posvetna premalo. Zdrulili so obred obolevanja prednikov s prvotnim japonskim obolevanjem prirode. Tako so narod prepričali, da je cesar z verskimi obredi povezan s svojimi predniki, ki segajo v sivo davnino, ali kakor uči japonsko tvezioslovje, do boginje sonca ter drugih bolanstev, ki so ustvarila Japonsko.
V novoletni poslan'ci japonskemu narodu pa je japonski cesar zavrgel to učenje, ki ga imenujejo
zsaisei ičis (edlnstvo vladanja in lintoistlčnih verskih obredov). To učenje je bilo temelj japonskega tolskega pouka v zadnjih 90 letih.
Naslednjega dne je general Mac-Arthur izrazil svoje zadovoljstvo ter poudaril, da je cesar sam na ta način začel z demokratizacijo Japonske. To je tudi res. Njegovo dejanje
mu verjetno ne bo zmanjlah ui da med Japonci, ki ga bodo le
t
prej (razen komunistov) spoltovall in mu zaupali. Res pa je, da je s tem dejanjem cesar sam uničil ideo-lolke osnove japonske vojalke kaste, ki je govorila, da je prav tako nedotakljiva kakor cesar sam, Vojaki so zatrjevali, da so odgovorni samo cesarju in imajo zaradi tega vsa njihova dejanja bolansko zaslombo.
Militaristi niso edini totalitaristični element v sodobni Japonski. Ta država doslej le ni poznala druge vlade kot oligarhično. Vodilni razredi dajejo sicer nekatere koncesije, nočejo pa z lahkoto predati svoje vlade. Liberalne politične zamisli so ti razredi znali vedno odpraviti, posebno so se jih znebili z ustanovitvijo nemočnega gornjega in spodnjega doma. Vendar ustave, ki jo je cesar podaril narodu, ni mogel narod sam izpremeniti. Za to je bil pristojen edino cesar. Zakonodajna moč dosedanjih predstavnikov japonskega naroda je bila zelo majhna. To ustavo bodo zdaj Izpremeniti ter ji dali demokratično obliko in vsebino.
r?v
Pet odkritih tajnosti
Ko se je pokojni Roosevelt vrnil z jaltske konference, Je 28. februarja '45 dejal novinarjem, da so tam sklenili tudi nekaj tajnih sporazumov, k! Jih ne more odkriti. Doslej so jih odkrili že pet, in sicer po tem vrstnem redu:
1)	5. marca so objavili, da ima pet velesil pravico vela v Varnostnem svetu organizacije Združenih narodov.
2)	29. marca so objavili, da so sprejeli Ukrajino in Belo Rusijo med Združene narode. Na ta način je Sovjetska zveza dobila tri glasove.
3)	3. aprila so odkrili, da bodo ustanovili zaupno upravo za nekatera področja.
4)	21. julija je postal znan sporazum o razdelitvi nemških reparacij.
5)	29. januarja so objavili tajni sporazum na Jalti, po katerem je dobila Sovjetska zveza južni del otoka Sahalina in Kurilske otoke.
Svetovni tajnik
Za glavnega tajnika organizacije Zdruienih narodov »o Izvolili dosedanjega norveškega zunanjega ministra la pravnika Trygve Lleja (Lle, izg. L.!),
Novi svetovnd tajnik Je včaok čez 1.80 m ter tehta 110 kg. Kot zunanji mlnlater Norveške Je Imel 7.800 dolarjev plače na leto. Kot glavni tajnik organizacije Združenih narodov pa jih bo Imel 20.000. Njegova glavna naloga: odločal bo, katera vprašanja bodo prišla pred Varnostni svet.
Trygv« Lle Ima danes 49 let. Skoraj vse življenje Je bdi v politiki. Je zelo razburljiv človek, vendar pameten In premišljen. Vse živijo-nje J« trdo delal.
Ko je štel 23 let, Je postal glavni tajnik norveške socialistične stranke. Ko je štel 38 let, je postal pravosodni minister, najmlajši minister v zgodovini ■ Norveške. Ko so Nemci vdrli na Norveško, je v naglici organiziral prenos Jrtvll v oddaljene kraje ter s tem omogočil Norvežanom, da so *e še leto dni upirali Nemcem. Med vojno Je živel v Londonu.
Lle j« hiter delavec. Privošči pa sl tudi dopust, ki ga Izrabi na lovu na severne jelene ln fazane. Prav dober Igralec tenisa Je in v mlajših letih Je celo nastopal pri rokoborbah.
Dopisnik ameriškega tednika *Newswcek» poroča, kako so Belgijci obnovili redno življenje v svoji državi. V Bruslju se Je ustavil pred neko trgovino s čevlji. Na stotine najboljših čevljev prodajajo brez kart. Cena: 2 do 4.000 Ur. Volnenih odej, svilenih pernic, blazin, volnenih klopčlCev, svile in platna dobite v neomejenih količinah ln na največjo izbiro. Izdelane moške obleke prodajajo od 7.000 lir naprej. V slaščičarnah imajo sladke smetane ln čokolade na pretek. Mesnice so polne mesa in divjačine. Trgovine z mešanim bltgom in delikatesne trgovine imajo do stropov polne zaloge. Ockolada stane 1200 lir kg.
Belgijci pravijo: «Prl nas dobite
vse, če imate denar,» Videti J«, da govorijo resnico. Radijskih aparatov, električnih hladilnikov, pisalnih strojev, koinotih Izdelkov, premoga, petroleja, ur, cigaret, pomaranč in mesa — vse to so stvari, o katerih V drugih krajih Evropo govorijo s poželenjem, ali pa jih na skrivaj kupujojo na črni borzi — lahko dobite kolikor hočete v. prosti prodaji ali na črni borzi Cene so sicer precej visoke, vendar za belgijske žepe niso pretirane. Tudi cene črne borze niso visoke, kar Je predvsem zasluga pametne gospodarske politike belg Jskc vlade. Blago Je pravično razdeljeno ln vlada po načrtu nakupuje zaloge.
V gostilnah nikoli ne veste, ali
jeste po Črnoborzijanskih cena«, «11 p« po navadnih, tako majhna Je razlika. Belgijci pravijo, da ne veste, kjor se črna borza začne m kje neha#.
Belgija je v Izvrstnem denarnem položaju, kar Je posledica »Gutto-vega poizkusa*. To je bil izredno posrečen denarni ukrep, ki ga Je bivši finančni minister Oamllle Gutt izvršil v oktobru 1944, mesec dni po osvoboditvi. Gutt Je namreč za pet dni blokiral ve« belgijski denar ln dovolil vsakemu Bel-
gijcu 2000 frankov za Življenje v
‘ -	\r <
Kot svetovni tajnik bo Lie moral prirediti prenekatero pojedino. Toda to ga ne plašil, kajti rad ima dobre jedj in pijače. V predvojnem Oslu je bil na glasu kot dober poznavalec vina. Ve« dan preživi na konferencah ln zato mu ostane malo časa, da bi čltal. Pravi pa, da izve vse novice iz razgovorov.
Oženil je hčer nekega načelnika postaje. Imata tri hčere. Politično Je prav za prav liberalec, levo od sredine. Ima zelo dobre prijatelje med angleškimi konservativci, obenem pa je priljubljen tudi pri Rusih.
ODKRITE
DRAGOCENOSTI
V kleteh Kaiserburga v Nilvnber-gu so posebni ameriški raziskovalo! našli del nemškega cesarskega zaklada — sReichsklelnodien#.
Med dragocenostmi je bil majza-nimivejšl «Reich£ornat», h kateremu spadajo obleke in nakit, ki so ga Imeli nemški cesarji na sebi ob priliki kronanja. Zgodovinsko so zanimive temno rdeče svilene rokavice, ki Jih Je nosil Karol Veliki. Cesarski plašč, na katerem so Izvezeni velblodi ln "levi ter okrašen z dragocenim kamenjem, so izgotovili .leta 1133 v Palermu na Siciliji. Sprva Je bil namenjen za nor. manske kralje Italije in Sicilije. Poleg tega Je bilo Še mnogo drugega blaga, ki Je bilo okrašeno z zlatom, srebrom ln dragim kamenjem.
Med «Relchsreliquirlen» spada tudi velika zlata monštranca, okrašena z biseri, rubini, topazi in a-metisti. Naredili so jo za cesarja Konrada II. Pravijo, da Je v njej vdelan tudi zob Janeza Krstnika. Poleg velikega zlatega križa ln sulice, na kateri je žebelj s Kristuao-vega križa, Je še veliko drugih dragocenosti.
Pogrešali pa so 5 «Reichsln-slgnien#, dragocene predmete, ki so predstavljali posvetno oblast ln nadaljevanj« prvega nemškega cesarstva. Med terri predmeti so bili:
(1) ce.'arska krona iz 11. stoletja. Baje Jo Je nosil prvi cesar Konrad II. V njej so vdelani nerezanl saflrl, smaragdi, rubini in ametisti. Na vrhu ima zlati križ, posut z dragocenim kamenjem:
12) veliko srebrno žezlo;
(3) «zlato Jabolko#, v katerega Je vdelan biser, rubin ln smaragd, kar predstavlja voz med posvetno ln duhovno oblastjo;
’ (4) cesarski meč sv. Mavrlcija. ki Izhaja iz 13. stoletja;
(5) meč lz 12. stoletja.
Američani, ki so Iskali te dragocenosti, so bili prepričan!, da niso izginile samo zaradi njihove vrednosti. Jasno jim Je bilo, da Je tudi tu vmešana politika. Nemci so namreč hoteli skriti pred zavezniki zna. ke nadaljevanja nemškega Reicha.
Julija meseca so ameriški častniki znova zaslišali dva niimberška uradnika. Tedaj sta se spomnila, da sta pri prvem zaslišanju pozabila povedati, da Jima je bivši ntirnber-ški nacistični župan Willy Liebel pred zasedbo mesta naročil, da izročijo insignije nokemu SS polkov, niku. Kakor Je znano, Je Liebel ubil svojo rodbino in sebe, ko so zavez, niki zasedli mesto Niimberg.
Pozneje so Nemci ameriškim častnikom pripovedovali, da so 38ovci vrgli insignije v Zellsko Jezero t Avstriji.
Istorija je bila lepo izmišljena — skoraj preveč lepo. Američani so preiskali dno Zellskega Jezera toda niso našli nobenega sledu o dragocenostih. Častnik, ki naj bi Jih po pripovedovanju Nemcev vrgel v Jezero, sedi še zdaj v Jetniškem tabo. rišču. Ko so ga Američani vprašali, ni o zgodbi vedel ničesar.
Zato so Američani sklenili da vprašajo znova oba niimberška u-radnika. Enega izmed njiju so soočili s SSovcem, Se prej pa so mu povedali, da ga bodo takoj obesili, če se bo lagal. Ko je prišlo do prisege, Je bil zlomljen.
Tresoč se Je povedal, da Je vsa zgodba o SSovskem polkovniku izmišljena. Pač pa Je res, da sta oba uradnika po ukazu župana Liebela dragocenosti skrili. Reg so drugo Jutro Insignije odkrili, oba uradnika pa sta dobila vsak po 50.000
mark globe ln 5 let Ječe. jasno Je, da sta oba uradnika prav za prav nasedla Llebelu, ki Je bil fanatičen nacist in Je hotel skriti nemške cesarske insignije «za boljšo čase#.
Zdaj Je zavezniška vojaška uprava v Nemčiji odločila, da pošlje vse te dragooenosti na Dunaj. Nova avstrijska vlada Jih Je že dobila na hranjenje. Spravili Jih bodo v znati dvorani za dragocenosti v Hoff-burgu.
Nemške cesarske dragocenosti so vso dolgo dobo obstoja mešali z vojnami in politiko. Karolinški cesarji so Jih nosili s seboj, kadar so potovali. Veliko evropskih mest Jih Je že Imelo. Cesar Žiga Jih Je leta 1424 pustil v Ntlmbergu, od koder so jih Avstrijci leta 1798 odpeljali na Dunaj.
Ko Je Hitler pripojil Avstrijo, j« bila prva stvar, ki Jo Je naredil, da Je zmagoslavno odpeljal Insignije nazaj v Niimberg. Pri zadnjem nacističnem kongresu v Ntlmbergu se Je Hitler postavljal z mečem sv. Mavrlcija, Pravijo, da Je moral o-pozoriti Goringa, naj dragocenega meča ne gleda tako poželjivo, zatrjuje ameriški tednik «Newsweek».
Čeprav nekateri zatrjujejo, da bi dragocenosti morale ostati v Ntim-bergu, so zavezniki vendar odločili, da Jih dobi Dunaj, ker mu Jih Je Hitler ukradel. Tako Je tudi manj verjetnosti, da bi Jih Nemci izrabljali v politične svrhe.
*
Veleposlanik Blnm
Ko so zavezniki lani v maju mesecu osvobodili LSona Bluma iz nemškega koncentracijskega taborišča, kjer je prelivel nad leto dni v drulbi z nekaterimi Slovenci, je priiel v Pariz in naiel svoje stanovanje popolnoma razdejano. Nemci so mu pokradli dragoceno pohiltvo, redke slike in bogato knjilnico. Francoska vlada je ponudila bivlemu socialističnemu ministrskemu predsedniku razkošno stanovanje v senatni palači Luxembourg. Toda Blum se je vselil v majhno sta-
novanje v zadnjem nadstropju, kjer ima delovno sobo, kopalnico, spalnico in kuhinjo. Ko se
Sedež Združenih narodov
»Central Hall# v Westminstru v Londonu, kjer J« prvič po svojem nastanku zasedala organizacija Združenih narodov, Je zgradil londonski odvetnik gir Robert Perks ki Je gradil kanale, mostove in pristanišča po vsem svetu.
Na mestu, kjer stoji poslopje ki Je zdaj prišlo v zgodovino, Je bil svojčas akvarij, ki ga Je kupil sir Robert Perks. Zgradil Je poelopje, ki Je postalo središče britanske metodistične cerkve.
V prostorni dvoran', ki Je zdaj prepleskana z modrq in zlato barvo, j® v teku zasedanj govorilo
Atomske
posledice
teh dneh. Ta ukrep je bil oster ln boleč, vendar pravijo deuamiŠki krogi,' da Je bil izredno koristen.
Drugi vzrok za dober denarni položaj Belgije j« dejstvo, da Belgija ni med vojno Izgubila svoje zlate podlag«. Ko bo Nemci vdrli v Belgijo, Je država Imela za 770 milijonov dolarjev zlata. Prvo tretjino so v vsej naglici odpremlll v Anglijo, drugo v Ameriko in tretjo v Francijo. Ta zadnja tretjina je elcer ptdla Nemcem v roke, leer jim Jo ie Izročila Petainova vlada. Toda general de Gaulle je vrnil Belgiji vse zlato.
Dane« delajo belgijske tovarne ln pisarne a polno paro. Z zakonom Jc določen 48 urni delavni teden. Stavk skoro ne poznajo. V februarju 1948 je bilo Se okoli 300.000 nezaposlenih, dane« Jih skoro ni več. Veliko anverčko pristanišča de'a noč in dan. V bližini Bruslja gradijo veliko mednarodno letališče, ki bo na svojih v«č kilometrov dolgih pristajalličlh lahko sprejemalo n» j več Je prekooceanske zračne ladje.
Stvari «e v Belgiji tako dobro razvijajo, da pričakujejo za letošnje poletje veliko industrijsko proapetiteto. Dosedanji predsednik vlad« socialist Aohille van Acker je z ozirom 'na to enostavno izja-\11: »Delali zrno!#
po zasedbi Japonske je posebna zdravniška komisija a-meriške mornarice priila v mesto Nagasaki, ki so ga bombardirali z atomsko bombo. V bolniinlci j« našla nekaj bolnikov, ki so se vsi čudežno rešili, čeprav so bili komaj tri kilometre oddaljeni od središča eksplozije. Vsi bolniki so sc pritoževali, da imajo mrzlico, »lab tek, krvavitev zobnega dlesna, splošno slabost in krvave izlive.
Zdravniki so pritrdili film-ske trakove na bolnike. Cez 18 ur so jih razvili in niso o-pazili nobenih znakov izžarevanja radijskih žarkov. Pač pa »o filmi, ki so jih zakopali v zemljo, še pokazali majhne količine izžarevanja.
Večina bolnikov je lmeia težke opekline, ki so se pojavile šele nekaj dni p0 eksploziji atomske bombe. Veliko bolnikov je izgubilo lase. Nekateri so postali plešasti v prvem tednu, drugi v tretjem tednu po eksploziji. Nihče ni popolnoma izgubil las ln čez mesec dni so pri nekaterih lasje začeli spet rasti.
Naj več ja nevarnost za človeško zdravje pri atomskih eksplozijah je delovanje žarkov na hrbtenični mozeg. Medtem ko ima normalni človek med 5 do 9.000 belih krvnih telesc, so jih pri «ato-miziranih* Japoncih našteli komaj 1.000.
Ameriški zdravniki so dajali bolnikom vitamine, transfuzijo krvi in jih zdravili s penicilinom, ki se je izkazal za čndežno zdravilo. Neki bolnik, ki bi drugače verjetno umrl, je zaradi penicilina o-zdravel v dveh dnevih.
dnevno okoli 250 govornikov. Vsako izgovorjeno besedo so stenogra-firali. Izmenoma v presledkih po 15 minut Je beležilo 13 britanskih ln ameriških ter 6 francoskih stenografov. V poslopju so napeljali 80 km dolgo telefonsko omrežje z 250 telefonskimi aparati, ki so služili za zvezo z 51 državami. V prvih štirih dneh zasedanja skupščine so izdali več kot 400.000 listin. Pred zasedanjem pa so razni publtkacij-3ki oddelki izdali 2,360.000 listin, med njimi razna tiskovna poročila na eni strani. Poleg tega so izdali tudi 250 strani obsegajoče poročilo pripravljalne komisije, ki so g« natisnili ln razdelili 2.000 izvodov. V restavracijah organizacije Združenih narodov so dnevno razdelili okoli 2.000 obrokov hrane.
Med zasedanjem skupščine, svetov ln neštetih odborov Je posebna komisija Iskala po Ameriki prostor za začasni in stalni sedež organizacije Združenih narodov. Komisiji j« predsedoval Jugoslovanski odposlanec dr. Stojan Gavrilovlč. Komisija Je imela posebna navodila, ker stavi J a bodoči sedež določene zahteve. Glavno delo Je komisija zdaj opravila. Izbrala Je več krajev, med katerimi so se odločili za ozemlje, ki leži med Winchestrom v državi N«w York ter med Parfleldom, ki leži v državi Connecticut. Treba pa bo več let, preden bodo na tem o-zcmiju zgradili novi stalni sedež.
Za stalni sedež so potrebovali 12.200 kvadratnih metrov površine za tajništvo, ki bo imelo leto« 1,350 uradnikov, leta 1949 pa 2,210.
20.000	kvadratnih metrov so potrebovali za prostore, v katerih bodo nastanjeni razni sveti ter odbori. Za konference sta potrebni dve dvorani, ki bi lahko sprejeli po 600 oseb. Poleg tega so potrebne še druga dvorane, v katerih bi bilo prostora za 300 oseb. Poleg tega J« potrebno še 12 prostorov za pododbore. Vsak Izmed njih mora lir.etl 140 kvadratnih metrov ploskve. O-3krbeti Je treba tudi prostor za knjižnico, ki bi lahko sprejela
400.000	izvodov knjig, poleg tega pa še vrsto prostorov za arhive, bar, kavarno in druge družabne prostore.
Za dobo osem do deset tednov na leto mora biti v bodočem sedežu organizacije na razpolago tudi dvorana s 3.000 sedeži. Za odbore in za tisk Je treba pripraviti prostore za 1.500 poblaščenth dopisnikov. V skupščinski dvorani je potreben tudi prostor za listine. Oskrbeti Je treba tudi stanovanja za odposlanstva, kar pomeni prostore za okoli
3.000	oseb.
Načrt za bodoči sedež organizacije Združenih narodov torej ni majhna stvar. Zelo verjetno Je, da bo stalni sedež organizacij«, ko bo enkrat
dograjen, postal zametek novega mesta, ki se bo razvilo krog njega. Vsekakor pa načrti tako daleč še niso izdelani, saj Je mlada organizacija, kateri želijo vsaj nekateri dolgo življenje, poizkusila komaj svoje prve negotove korake.
Dokler seveda ta veliki načrt ne bo izpeljan, se bo morala organizacija združenih narodov zadovoljiti začasnim sedežem, ki so ga izbra-tudi v Združenih državah. V ta namen so najeli največjo stavbo na svetu — newyorški nebotičnik «Em-plre Blate Building#, ki ima sto nadstropij.	.
Ameriške
iznajdbe
FUi*. sejažnik in brana, ki Jih lene ma.then motor, so zgrajeni v enem kosu. Uporabljajo Jih že a. meriški vrtnarji.
Letalske lope, ki Jih z lahkoto razširjajo in zožujejo, so uporabne tudi za skladišča ali avtomobilske garaže. Vsi deli teh lop so enaki ter jih lahka privijejo k drugim na način, kakor gradijo «Baileyeve» vojaške mostove.
Avtomatični čistilec zraka j® majhna električna priprava, ki vsrkava zrak v 30bi in ga čisti: odstranjuj ves prah, ki Je večji kot so delci cigaretnega dima.
Stene, ki jih lahko umijete, bodo še letos postavili na trg. So iz posebne sestavine ter Jih lahko zamažete s črnilom, mastjo ali celo nekaterimi kemikalijami, nato pa u-mijete s toplo vodo ln vsi madeži Izginejo.
Izredno močna črpalka vode, ki
jo lahko upravlja en sam človek, bo nadomestila velike ln drage črpalke, ki so bile doslej v uporabi.
Pohištvo, ki ga ne pokvarijo cigarete. Ce pade cigareta s pepelnika na mizo, se na mizni plošči ne pozna, da je na njej ležal ogorek.
Plastična cev za zalivanje vrta Je težka komaj tretjino kavčukaste, vendar Je mnogo odpornejša proti soncu in vodi.
Fotografski album »Craftez# Je novi Izum. Vanj lahko vsakdo brez lepljenja direktno reproducira Ulmske negative ln fotografske plošče. Delo Je moči opravljati pri sončni svetlobi. Družba, ki ga Je že postavila na trg, prodaja z albumom tudi posebne kemikalije, ki omogočajo postopek.
Fotografije lahko reproduciralo kar naravnost na stene sobe. Najprej morate steno namazati • čopičem, ki ste ga namočili v neko novo tekočino, potem pa lahko reproducirat« negativ kar na
je vselil s svojo drugo leno in kuharico v novo stanovanje, mu je dal takoj obelelje visoko kulturnega človeka.
te na mizi več zavojev zelo močnih cigaret tGaulloise Bleue». Na drugi mizici lelijo Rousseaujeve, Anatole Fran-ceov* in nekatere sodobne, knjige. Soba je lepa, urejena in praktična.
Čeprav je bil L6on Blum vedno čisto napravljen, se nikoli ni dosti brigal ta svoje obleke. Nosil je vedno črn klobuk s Širokimi krajci, ki je bil poleg njegovih neurejenih brk naj-priljubljenejša stvar za francoske karikaturiste. Zdaj pa se Blum oblači z izredno elenganco.
Čeprav je eden izmed najbolj zaposlenih ljudi v Parizu, je vedno prijazen, miren in premišljen. Njegov duh je ostal prolen, kakršen je bil tudi pred nemško okupacijo.
Blum pazi na svoje zdravje. Neki zdravnik, njegov stari prijatelj, ga obišče dvakrat ali trikrat na teden. Hrani se zelo redno.
Danes ima 7S let. Izjavil je, da ne bi mogel sprejeti službe predsednika francoske republik ke. eMorem pa delati tri ure na dan trdo in koncentrirano». Vstane ob osmih zjutraj, P° čer ji čita do polnoči, čez dan napiše ponavadi uvodni članek za glavno socialistično glasilo «Le Populaire*, kakor je delal skozi 25 let skoraj vsak dan.
Nova franooska vlada je imenovala Ldona Bluma za izredne-
V njegovi delovni sobi najde- ga veleposlanika
Predsednik Gouin
Felix Gouin je novi predsednik francoske republike. Medtem la je imela tretja francoska republika med 1811 in 191/0 štirinajst predsednikov, jih ima Četrta le dva v treh mesecih.
Gouin je bil socialist Se od leta 1901/. Poslanec je postal leta ter je odtlej vedno 'bil v parlamentu kot socialistični zd stopnik Provence. Zdaj šteje 61 let, ki pa jih ne kale: po postavi, livahnosti in zunanjem videzu bi mu jih prisodili precej man]-Predsednik Gouin ima zelo ne-
francosko lastnost, da se točno drli ure. Vsak večer ob 9 začne nervozno gledati na uro kajti spat hodi zgodaj. Zato pa je ob 6. zjutraj Se tudi na nogah.
Zadnje mesece je Gouin Sivel s svojo mlado Seno in psičkom *Jimmyjem» v Burbonski palači, ki je sedel francoskega parlamenta. Bil je namreč doslej predsednik francoske spodnje zbornice. Njegova največja zabava je čitanje ter od času do časa kakšna partija bridgea• V prostem času je navadušen lovec ter izvrsten strelec. Pravijo, da je nekoč z J, S streli podrl 1/2 zajcev.
Ko so leta 191/0 glasovali za polna pooblastila maršalu Petainu, je Gouin bil eden izmed 80 poslancev, ki so glasovali proti. Leta 191/2 je pogumno branil obtolenega Liona Bluma pred riomskim sodiščem. Potem je ušel v Španijo, kjer je bil nekaj časa interniran, nakar je odšel v Anglijo. Ko so leta 191/8 ustanovili začasno narodno
Gouin eden izmed redkih izW ■ ženili politikov tn postal je Vre%.
££* Y£7sta»niUvo v Alžirijebtt prišel na to odgovorno mesto.
sednik. Tudi po odhodu Gaullea so se francoski polit*!;' zedinili, da izberejo prcdseAn**" parlamenta za predsednika publike in tako je F6lix OO*
,
ZA NASO SLOVENSKO VAS
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllilllllllllllM
"Koristni nasveti m
Kakšne bodo
Krart°vaJci bodo na evojlh kme-[' a v Kttetnem razdobju nepo-‘re 0 Po vojni zgradili vej pote - 0P i kot 80 ^lh kdaJ koli prej v enakem razdobju. Kak-, !>l *n oblike so najprimernejši „n ~netak» posestvo? Kakšna so -P^emcmbe poljedelstva in gfrad-.' s pridobitve, ki bodo zahteva-16 11 za&°tovlle poape&en razvoj
bodoče kmetije
,	—	’	4. s
H®et“klh Nadenj? Ali smejo po-Pr*^akovatl boljših, uspeš-„	_ in ^nejšlh vrst gradenj?
j. v .. ko •*> na razpolago »pot do-1	* r‘K;nl,h delavcev in gradbenega
at«1a!a, se bodo morali polje-
čine sena ali žita v pritillčju, kot pa v višje ležečih senikih In kaščah.
3)	Vsaka zgradba bo morala sluZiti različnim svrham. V mnogih primerih je boljše Imeti taksne zgradbe, ki jih je moti hitro spremeniti in ki Jih bodo lahko uporabljali kot kokošnjake, prostor za piščeta, manjšo skladišče ali celo kot shrambo »a avto. S tem bodo uspešno zadovoljili razne nenadne potrebo In hitra spremembe proizvajalnega načrta.
4)	Nekatere zgradbe bo možno

V s°d°bno opremljenih cnglelkih farmah molzejo krave na avtomatični način.
I vala z«	PlJ’ da 80 zadoat°-
»luLTh	8tarih 1» a*-
i W/;0nlh Egradb. Od L IMS 4„ i ccnilna vredni **	„ ** Ja
Vrazih	‘ Poljedelskih
J S? za 3 milijarde dolarjev, »e „ k	ESrradt*> Postavlje-
na^K ° ° d° 50 nl »Ho ne-I	sprememb takoj p,, wJlM.
mo I”® srradnie' ki jih imemujo-»radnje novega tipa, niso po-®°vc' ker Pri njih upo-
I izbcij&au :rr*^rtertau
I :>ek. Vendar pa iTT*« P°5t°'
I mo’nost rin * 7-a bodočnost no-nost, da bomo dobili
■j ieLZSwbe’ W b°d° vellko trm j!
; Jse, kot so bile star«. Za te n<v
!:tlhdrtd»J* ^ mn0¥r° pripravlja].
,ie opravljenih in nažrti so I 'im	da jlh bomo izvedli,
[ «a Casa.° °dpadIe omejltve vojne-
nju°novnlCC ** mm'al prI P°stavIJa-PoklavitamZgč.a<!b upo‘:tevatJ dvo* Poljske* 4 ,tlnR®ljeV: J) razmah nove in8	k1 strukturi nalaga
ke k\n razl^ne haloge; 2) na-pred-Sradbo„“Jlhmd0Se811 na VOdročjM J »Jo široko ^ at®rlala’ kl d°V0ljU-teriala i« str0£v°bUk'
V vsakem poiQ% 4 Uporabiti enojega JU
J® na«rae preveč
Slov^Th ;^fbnih' P®dJ*tol«dh,
‘a KOsmidB T^ar8k°'ra/SP*’l08tn‘h m gospodarstvenih razitk, da bt
PoCr^®110'"0 ^ nadenj. bJ*r ®° ^ moral doIo5ltl tudi v
graS/am Vrsto * obseg ran bi, ’ katerlh Potrebo in prera-zenjsk Pranasia njegova premo-a upogljivost.
8k° £z*s*pa * *°spodap-
bo moči standardnega
smernic«
Pa j«
samo podalo zelo roditev goep'^” ^ *lorla In razpo-m*ri: prost«. Iklh P°*loplj. Pri-
Posrečen,:m hodntv^012”® krave ®
>n čiščenje, kokoJn£vM krmJJ«nie fanoev, ločeni evijak**1 100 P>' thladlži, jasli, ki •„ #V!inJo ?8tra ta pol( ta ahrami°lffe dvft
dK v
*a tovorni
kl g^; vso to so gradbene
d; ’ katerl jo dovolj prctTr,0^ t^ '«v°mi avtomobil
ti
ra tu-a,l za
80 5e ™ 6;Trie Prvine, SosPoda! ? Vsem dobcen«- Obseg PO Številu poslopja 8C ravna *torov. U Grabnih notranjih pro.
Vafcjj
^'Poredit8211'6 n® zav!se toroJ od ampak Q<,v* hotranjlh prostorov, Vlla ‘a u«triiiflhov6?a namena, šte-^ ,et zbir!, c hakovosti. Pisec je evah p0tr ?c>datke'o novih zah-°d»ovarjatt Kn?h' ka‘crlm morajo
«^JttanatvfnTrd0r8k8 -»radbe ZTtih ttkoiXihU8Qtovitvah P°*a-£mcsv ^ZnT1^tw pral2-
80 C?; matcrijala.
Q<^ *ta,riv».	razil-
» Oraiil. '
* P V6, Lcd«hi °«d° Ved premičnih
plB^ta, gnea^Jakl, gredi ^ maca kašča, ®««J* Jajc, J na pašnikih !btla "adstre-malkala **vina ^ •• bo go 8hrambe, v#-0* različne mič^J radovoijev^
razstaviti in jih predelati. Napredek v «prefabrlkao:jl» (serijski proizvajalni postopek sestavnih gradbenih delov) in nove metode poenostavljenega grajenja bodo omogočile razstavitev mnogih običajnih zgradb in njih prenos na drug kraj ali na drugo posestvo.
5) Nove zgradbe bodo iz boljče-za gradiva. Slabe strani kmetskih zgradb so vsem dobro znane. Bo-
doče zgradbe iz trpežnega gradiva bodo imele trdne temelje, trdno
srednjo ali tipično kmetsko podjetje. Za primer vzemimo vprašanje vskladiščenja sena. Zlasti na manjših kmetijah imajo navado, da seno vskladlSčuJeJo prosto, nestls-njeno in nerazrezano. Zdaj pa imajo poljedelci možnost, da na svojih kmetijah uporabljajo nove meha. nične stiskalnice za seno in da seno vzkladlščujejo vedno samo v balah, s čemer prihranijo dve tretjini prostora; po drugi strani pa bi bilo možno seno tudi na drob. no razrezati in s tem prihraniti približno polovico sicer uporabljenega prostora. ’<
V čedalje večji meri se poslužujejo za spravljanje sena tudi silosov. V Ameriki spravljajo aeno tudi na ta način, da ga napol izsuše ln ga potem vskladlščijo v senikih v štiri ln. pol metra visokih ^uplh,
, j Toda ta način nujno apreminja ' ustroj senika, ker so pojavi potre, ba po zračnikih in posebnem ustroju mehanične ventilacije.
Tudi način vakladiičcvanja žita »o izpremenili, Majhna 700 hekto-lltrska ali celo manjša kašča zelo s pridom služi za shranjevanje koruze ih drugega žita. Upoštevajoč, da ja ttža sojo, rži in Ječmena sko- | raj dvakrat večja od ovsa, so morali mnogo starih žitnic opustiti ali ojačati, da so mogle vzdržati dvojno prvotno breme. Mncgb tovarnarjev Je že skušalo‘i* 'ti stroj, kl bi omlatil še stoječe Ko bodo našli £3 primeren 1 -Lepek za osusitov žita, bo konec vskladišče-vanja neobrobkane koruze. '
Živinorejska proizvodnja je doživela takšen razvoj, ki zahteva ve-l’ke spremembe v razporeditvi kmetskih zgradb. 7,e pred daljžim časom so skupni osrednji svinjaki predvsem iz zdravstvenih razlogov propadli. Namesto teh so zdaj poslužujejo posebnih svnjakov ln to ločenih za svinje, mladiče ln prašiče za rejo. V zadnjem času so nekateri rejci dokazali, da zidani svinjaki s hodniki za krmljenje ter z dvoriščem iz šamotne opeke In skrbna higijena omogočajo, da se prašiči hitro ln z majhnimi stroški zrede.
Kolamica s posebnim prostorom za delavnico, tovorne avtomobile, traktorje, mlatilnico in druge polje-
pričvrščene opornike ln podboje, delske stroje je postala na večini
dobro ogrodje, močne nosilce ln odporne ter trdne zunanje dele.
kmetij važnejša kot pa konjušnica In skladišča za krmo. Proizvajalci
Angleški sadjcrejci uporajijaso na zcidiuihi podiagt veuke a.ioje *u Škropljenje sadnega drevja.
6) V večji meri se bodo poslu- 1 mleka strem« v vedno večjem Stc-ievali predizdelkov. 7,e do zdaj so vihi za posebnim tlpcm skupnega
v lesnih industrijskih podjetjih ln tovarnah izdelali na tisoče predizdelanlh hl» in poslopij,, kar so seveda zahtevali vojni časi. Pe se bo posrečilo proizvajanje predizdelanlh kmetskih zgradb, kl bodo dobro kakovosti ln Jih prodajati v konkurenci z zgradbami, ki so zgrajene na mestu, se bo ta industrija verjetno zelo razmahnila.
7) Za kmetske zgradbe bo treba boljših načrtov. Poljedelske fa. kultete univerz, trgovci z lesom in z drugim stavbnim gradivom in podjetniki priznavajo potrebo po boljših in uspešnejših načrtih, kl predvidevajo boljšo izkoriščaš nje stavbnega gradiva In obetajo zmanjšanje nevarnosti zaradi •lab« konstrukcije, površne Izdelave ali lzkvarjcnegft gradiva. Razvoj delovnih poljedelskih metod močno vpliva na skoraj vsako
hleva z dobro opromljenim manjšim prostorom za molžo. Razrezano in ebaljeno seno, na polju ©mlačeno žito, hramba krme v silosih, porast pridelovanja soj«, gojenje prašičev v termostatlčnih celicah, kokošnjak, ki daje 200 Jajc na daa, elektrifikacija podeželja, pospešena reja piščancev ln prašičev za .zakol ln proizvajanje bakteriološko preizkušenega zdravega mleka, vse to so smotri umnega in naprednega poljedelstva, ki pa seveda zahtevajo zdrave ln dovolj prostorne kmetske zgradbe.
Vse te velike smotre pa bodo poljedelci dosegli le ha ta način, če bodo znali ustvariti vse potrebne predpogoje, med katerimi Je poglavitni praktično gospodarsko po-slopje s takšno razporeditvijo posameznih notranjih prostorov, kl kmetsko delo kar najbolj olajšuje, piše ameriški strokovnjak Carter.
za boljši radie
Črede ovac na poti s Škotskih gora v dolino
Slovensko
čebelarstvo
Vsakokrat ko govorimo o Starih Slovanih, omenjamo tudi njihovo ielelarstvo. Nati pradedje so znali cezhiti prednost medu in se bolj medice, ki so jo popili velike mnaiine. Za marljive Hvalice, kl so jim pr.naSale sladko strd, so pripravljali celo paSnlke s tem, da so polgali cela sončna pobočja, na katerih se je potem zc.rastla resa, kl je najbolj medovita rastlinJ t> zgodnji pomladi. Takrat je bilo čebelarstvo Starih Slovanov Se dokaj primitivno. Cebtlt so gojili v duplinah in čestokrat se je namesto čcbeltrja oblizoval medved.
Ko pa so prisil Slovenci v današnjo domovino, so uvideli, da je tudi tu primeren kraj za čebelarjenje. Zgodnjo pomladansko paio ;e prav tako kot v stari domovini nudila resa, milo podnebje v po letju je omogočalo paSo na hoji smreki in travniških cveticah, v jeseni pa je preskrbela m zimo čebele medovita ajda.
V	preteklem stoletju se je čebelarstvo Široko razmahnilo, a vendar ne tako, kot bi bilo leletl in kot bi se lahko. Anton Jcnsa i; Brezni• oe pri Žirovnici na Gorenjskem je postal čebelar na dvoru cesarice Marije Terezije in je napisal knjigo «Popolni nauk o čebclarstvuz, ki je doiivcla v slovenščini če lepo Število izda) in so jo prevedli tud v Številne tuje jezike. Na tega našega rojaka smo res lahko ponosni in da je pomemben, nam dokazuje dejstvo, da so Nemci hoteli po vsej sili dokazati, da je bil Nemec. Poleg Janleve knjige, je v strokom! čebelarski literaturi večen Se Lakmagerjev s Umni čebelam v Izdaji Mohorjeve druibe in knjige Žnideršiča, Arka, Verbiča in dr. Kot najpopolnejSi priročnik je poznana Jugova knjiga sPraktični čebelam.
Največ j e delo v čebelarstvu je nedvomno opre vilo Slovenim Čebelarsko društvo (po osvoboditvi razpuščeno in njegova imovina prenesena na Čebelarsko nabavno zadrugoJ s svojimi številnimi po-druinicaml Sirom po Sloveniji. Največ zaslug si je steklo z izdajanjem društvenega glasila ^Slovenski čebelam, ki sta ga zadnja dva urednika FrdnčiSek Rojina in Avgust Bukovec dvlgn ta visoka naa povprečje.
Iz starega čebelarjenja v slamnatih kosih je nastalo današnje moderno čebelarstvo, ki ima Se veliko bodočnost. Kot vmesna stopnja je nastopilo čebelarjenje v kranjičih, ki so imeli v Sloveniji posebno skranjsko m er oz in so BIH takrat mani po vsej Evropi.
Ob tej kratki zgodovini bi morda kdo vprašal: Kdo naj Se ukvar ja is čebelarstvomT Prav ali skoraj vsakdo lahko najde poleg svojega rednega dela toliko časa, da upravlja večje ali manjSe Število panjev. Brez dvoma je za čebelarstvo v prvi vrsti poklicano podcielje, a na ialost je tatm pokazalo v zadnjih desetletjih manjSi napredek kot v mestih.
Strokovnjaki so izračunali, da bi lahko čebeloreja prinašala narodnemu gospodarstvu 10% vseh dohodkov, namesto enega odstotka, ki ga daje zdaj. Zato je naloga, da ponesemo to lepo gospodarsko panogo, ki bi jo lahko imenovali tudi šport, na delelo med Široke plasti kmetskega in tudi delavskega ljudstva.
V	prvi brsti sla aa to poslanstvo nedvomno poklioana vaSki župnik in učitelj. Oba imata navadno toliko časa, da res lahko umno čebelarita in s tem dajeta dober zgled ostalim vaščanom. Šolski in župnijski vrt bi morala postati sredUči sploh za vse umno gospodarstvo. Pa ne mislite, da so poleg njiju poklicani za čebelarstvo samo se stari upokojenci in morda kak ded. Ne! Poznam primere kmečkih domov, v katerih je. čebeloreja postala ie tradicija in upravljajo po sto ali ie več panjev. Tudi ljudje ostalih slojev lahko brez dvoma uspelno čebelarijo.
Gotovo je zd pospeUvanje in razllrjanje čebelarstva poklioana tudi država. Tako se je na primer_ močno razširilo v zadnjih letih pred vojno med lelezniikim uslulbenstvom. ki je imelo prevoz na železnici malone zastonj. Osnovali so si celo svojo čebelarsko zadrugo. ki jo je doletela zdaj ista usoda kot SCD. Vralanje prevoza je le majhen del pomoči države čebelarstvu. Pojavila so se mnoga druga in važnejša vprašanja, kot: preskrba zadostne množine krmilnega sladkorja, odobritev kreditov za prirejanje predavanj in pobijanje čebelje kuge, omogočanje pošiljanja čebel v tujino itd.
Poleg prvega je še drugo vprašanje: Kako na) čebelarlmof Gotovo tudi tu drži pregovor: Vsak začetek je telak/ Toda temu zelo lahko odpomoremo, ker so vsi čebelarji navadno ljubeznivi in prijazni ljudje, ki radi pomagajo bljllnjemu, V začetku je treba pograbiti zd vsako priliko, ki se ponudi, pozneje je treba paziti tudi na izbiro.
Stremeti moramo za tem, da bo naše čebelarstvo cm enotnejše. Tudi v tem pogledu bi mnogo pripomogla država, če bi podprla društveno zamisel za tovarniško izdelovanje A. Z. panjev enotne mere in cenene kakovosti. Zakaj bi uvajali pri nas vse mogoče in nemogoče oblike panjev od nemškega gerstrungovca pa do nepraktičnih amerikancev, če nam »sl priznajo praktičnost našega izvirnega Žnidaršičevega panja (pišemo navttdno A. Z. panj), ki ga z uspehom uvajajo tudi v tujih deželah 7
Vsak čebelar se mora truditi, da sl bo Mmpre) nabavil potrebno orodje, ker bodg njegovi proizvodi le tako po kakovosti neoporečni.
Enotnost je potrebna tudi v čebelnt pesmi. Mala kranjska sivke je poznana kot dobra delavka po vsem svetu in so jo pred vojno izvažali živo celo v Brezil. Cisto pasmo nam je uničila z križanjem nekoliko večja italijanska čebela, ki je manj dlakasta in bolj rumenkaste barve. Bivše SCD st je nadelo nalogo, da bo ohranilo in izboljšalo čistost pasme in je v ta namen ustanovilo dve plememlni postaji. Ker ni bilo potrebnih denarnih sredstev in razumevanja s štreni čebelarjev, sta le životari« ln kot taki ju je uničila vojna. Tudi tu je potrebna pomoč držatfe.
Odgovorili bomo še na tretje vprašanje: Zakaj na) čebelarimo? Vzrok mnogih propadov začetnlkov-čebelarjev je prav pohlep po materialnih dobičkih. Ne smete misliti da boste le prvo leto lizali med. Kaj S<? Zadovoljni boste lahko, če boste prebili leto brez izgube in mm ne bo treba seči v lep. Vsak, ki hoče čebelariti, mora biti pripravljen na velike Irtve ln razočaranja. Toda po nekaj letih se vse bo-tfato poplača. Dobra letina zaceli vse rane, kl so jih prizadejala suha leta. Toda vse to je preveč materialistično gledanje. Pravega čebelarja duševno zadovolji vsaka ura, ki jo prebije pri svojih ljubljenkah.
Voditi nas mora prt tem tudi skrb za koristi naroda. S primernim pridelkom voske in medu, kl ga bo ostalo za izvoz v tuje države, bomo obogateli naše narodno gospodarstvo.
Valen Izvozni predmet morajo biti tudi žive čebele. Se dandanes se najdejo čebelarji, kl čebelarijo samo na med, kot pravimo, ih vsako jesen neusmiljeno pokončujejo odvišno množino čebel. Ce W bil urejen izvoz čebel, bi to brez dvoma odpadlo ln bi rajši čebele prehranili do pomladi, ‘ko jih bomo lahko prodali za lep denar. S tem bo spet zrastel naš gospodarski ugled v svetu, ki ga tako krvavo potrebujemo.
Mnogo J« vrat radlčft — od divje rastočih cb poteh ln travnikih do gojenih. Najbolj znani ln cenjeni vrsti ata Izmed vzgojenih: tržaški širokolistnatl zeleni, imenovan tudi rolet nik to pa. rdeči go riški. Prvega gojimo za prehrano poleti ln v naslednji pomladi, drugega pa tudi za krmo prašičem, perutnini in drugim malim živalim. V Jeseni in pozmi pa vlagamo korenine tega na teplo v silnico, da odžene nežno tdecebarvano lis;jo za solato.
Radič je dvoletna rastlina, t J., da odžene šele v drugem letu sp-ir.onsko steblo. Dogodi se, da tu la tam kaka rastlina *1U v seme že v prvem letu, kakor lahko opazujemo to tudi pri drugi dvoletni povrtnini. Some takih izrodkov pa nl kaj prida. Za sc me n jak e odberemo Že v jeseni trke, kl »e odlikujejo z najizrazltejšiml oblikami *do-tlčne vrste.
Te izkopljemo ln posadimo v razdalji 30 cm na posebno gredico. Da v naslednjem letu cvetna stebla . e poIrVjo ln se polomijo, jih ob-taknemo z vejevjem, kakor grah Zmojede ptice zalezujejo seme, zato je treba nasad pr'.me'rcio zavarovati. Ker ec radič kaj rad skr!Ja, moramo, če hočemo pridelati dobro sume, paziti, da v razdalji vsaj 200 m ne cvete Istočasno ne divji niti druga gojena vfata rad'ča.
Zeleni airokoltstnati radič sejemo od marca dalje do konca julija 11 n široko ali na šo boljše na 10 cm oddaljene vrstice, da sl olajšamo rletev, rahljanje zemeljske skorjo in da prihranimo na količini aeme-na. Rana c:tev Ima prednost, da j imamo poleti nadomestilo solate,k o ob suši primanjkuje prave, aolatc. V naa ednji pomladi so rast radica rano cbudi ta nam spet nudi hrano dotlej, ko doraete že nova setev. Ce spomladi odenemo radičevo gredo iz prejšnjega leta z do 12 om
belo plastjo zemlje ali Če Jo pokrijemo s smrečjem, zrast* mehko, lepo vbeljcno listje, kl ga lapodre-zujemo ob koreninski glavici.
Radičeva solata vsebuje grenčico, kl pa Je zdravilna. V večji meri Je radič grenek, ako raste na težki Ilovnati zemlji In pa tudi, ie mu gnojimo a svežim gnojem. Razen lahke zemlje vpliva na zmanjšanje grenkobe tudi zalivanje. Radiču ugaja zalivanje zjutraj, ko je že sonce visoko. S tem zadobl tudi nežnejše listje.
Za Vlaganje rdečega goriskega rrdiča so primerne le debele korenine, kl vsebujejo več rezervnih redilnih snovi kakor drobne, zakaj ruat listja v silnici zavist samo od rezervnih snovi. Zaradi tega ga v ta namen sejemo redko. Ce ga pa nameravamo gojiti za krmo živalim, ga sejemo rano ln gosteje. Prav lep pridelek korenin dobimo, ako ga sejemo v drugi polovici junija po koruznem polju na široko takoj po oelpanju koruze. Tudi spomladi poeejan po ječmenovi njivi, da dober pridelek. Tu ga pa sejerro na 2E«30 cm odaljene vrstice, da ga po žetvi ječmena lažje tkopavamo ln odstranimo plevel ln fftrn.
Ko se v jeseni rast zaustavi in se bliža mraz, izkopljemo rdeči ra-dlč, ki - Je namenjen za siljenje, s celo korenino. Listje mu odrežemo okoli 5 cm nad korenino, Kolikor ga ne vložimo v prvo silnico, ga spravimo za naslednje v teku zime.
Silnico napravimo v vsakem pro-štoru, kjer ne zmrzuje n. pr. v kleti, v hlevu v shrambi ttd. To naredimo ob steni v obliki zida v kotu ali sredi prostora v obliki sterea ali piramide. Ob steni položimo 10 cm debelo in okoli 30 cm široko plast svežega gnoja za proizvajanje toplote. Spredaj ob gnoju pa
ravno tako visoko to »roko plast zemlje. Na to postavimo korenine leže drugo ob drugi na zemljo, da segajo spodnji konci korenin pro-tl gnojil ah v gnoj, glavice pa na zunanjo stran zemlje. Ko Je tako prva vrsta postavljena, založimo zadaj ob ztenl spet plast gnoja in »predaj plast zemlje ter kakor v prvem sloju, tako tudi na ta položimo korenine ln v tem praven vlagamo nadalje naslednje. Da se silnica ne zvrne, Jo zavarujemo s koli, kl Jih »predaj trdno postavimo kot oporo v.razdalji H do 1 m. Namesto zemlje uporabljajo v to svrbo tudi cestno blato.
Priprosteje je, ako v kotu aU tudi kje sredi prostora zložimo kup gnoja v obliki stožca ali piramide. Ob vznožju gnojnega kupa polotimo plast zemlje ln na njo položimo korenine, kakor povedano zgoraj za drugi in naslednje sloje. V tej obliki nl treba opore, ker sta kup gnoja ln zemlja proži vrtni čedalje ožja
Ko je silnica končana, zatemnimo prostor, če pa tega ne moremo, jo odenemo z zagrinjali. Po potrebi zalivamo vedno s mlačno vodo. Po preteku treh tednov, lahko tudi prej ali pozneje, kar Je odvisno od množine toplote, kl jo gnoj proizvaja, doraste novo rdeče ah ša-rasto listje. Tedaj vzamemo korenine iz silnice, odrežemo liste s glavicami korenin za Jelo, korenine pa za krmo živalim. Zrezane ln opečene ao tud; nadomestilo za cikorijo. Radič ln tudi čaj iz korenin pospešujeta prebavo ln člatita kri ter ugodno vplivata na delovanje jeter ln žolča.
Nekateri odrezujejo samo perje la pustijo na mestu korenine v silnici, da ponovno odienejo. Toda ne ta način Je vsaka naslednja žetev slabotnejša ln po okusu slabša.
Striženje ovac na Angleškem
V vseh gorskih krajih Velike Britanije — na Škotskem, v Walc-su in Severni Angliji — se nekega dne v juliju mesecu začno pomikati velike čred* ovac s pašnikov proti farmam.
Angleški kmetje so tega dne že zarana na nogah. Veliko morajo prehoditi, ko zbirajo različne črede po gorskih obronkih. Njihovi črni, beli, marogasti to grdi ovčarski psi opravijo najmanj dvakrat toliko dolgo pot. Prah se dviga visoko s poljskih poti, ko ženejo črede v do-
se volna mnogo bolj «dvigne» od kože kakor pri starih. Zato prt mladih strilec lahko uporablja škarje v vsej dolžini, medtem ko lahko pri starih ovcah striže samo s konicami.
Najprej ostrižejo ovco pod trebuhom, potem poglobijo Škarje v debelo volno pod vratom. Nato ostrižejo ovco do golega po prvi strani, nakar Jo obmejoi. Ko Je strlžec opravil svoje delo, pritisne pomagač posebni spoznavami znak na sveže c-striženo ovca
Marljivo na delu: da bo več volne
line. Na Škotskem Je hrib Suilven, kjer se pasejo ovce po Izrednih strminah kakor gamzl r- in ni ga moža nad 25 let, kl bi hotel iti po nje.
Za farmarko je dan striženja ovac slavnostni dan. Kakor v naših vinorodnih krajih trgatev, tako je za Škotsko gospodinjo striženje jovac prilika, da pokaže svoje ku-Iharske sposobnosti. Kajti tistega |dne se vsi sosedi zberejo pri njej in pomagajo farmarju striči: ovce. Razumljivo je, da so lačni, kajti striženje nl lahek posel.
Večina farmarjev najprej ovce opere v vodi, da jim odvzame umazanijo in mast iz kožuha. To se zgodi teden dni pred striženjem. Veliki dan mora biti lep in sonce mora pripekati, kajti ni mogoče striči mokrih ovac.
Čredo spravijo v ogrado ln zdaj se začne lov na «bolJ5e» živali: močne roke zgrabijo žival za rogove, druge ža čop volne. Ovca brca z nogami, bleja in hoče zbežati, vendar Je kaj kmalu zvezana. Dober Strižec opravi z ovco v štirih ali petih minutah, tako da imajo »lovci* dosti opravka, da mu pravočasno dobavljajo »blago*.
Večina strlžcev dela sede, le nekateri rajši stojijo. Julija meseca se ovcam volna »dvigne* od kože. Tedaj Je pravi čas za striženje, kajti v nasprotnem primeru ima strižec velike težave. Pri mladih ovcah
Izsušena zelenjava
Pri pomorskem prevozu zavzema izsušena zelenjava samo eno tretjino tistega prostora, ki ga sicer e-naki proizvodi zahtevajo, kader so vSkladličeni na druge na’ ut. Ker so se zavedali motnosti uresničenja tega izrednega prihranka na fone. ži, so se v Ameriki z veliko resnostjo lotili proizvajanja in umetnega izsuševanja domačih hranil; zlasti v vojnem času je bilo »a A-meriko to vprašanje zaradi silnih potreb po vsem svetu razmeščene armade dokaj pereče. V vojnem času je v Združenih državah obratovalo okoli SO tovarn s letno zmogljivostjo S milijonov S10.000 kg.
te v letu 1941 so ameriški kemi-In ter inženirji dovršili osnovna ros. islfb/vanja, ki so omogoC.la hitro razširitev in udomačenje takšnih industrij. Poskusne tovarne z na pol trgovskim značajem so vsepovsod zelo hitro zrastle in pričele z izsuševanjem zelenjave. Leta 1943 so po najnovejših industrijskih postopkih dehidrirali že okoli 227 milijonov kg živil.
V istem časovnem razdobju so nekateri veliki kmetijski centri pričeli tudi z izsuševanjem mesa, ki je pokazalo tolikšne uspehe, da so ga takoj pričeli uporabljati no trgovski osnovi.
Živalska (etika
Angleik i »nanstvenik 8ydney Gordan Ttppet je kot vodja nekega zelo vatnega sanatorija na osno. vi svojih širokih izkustev in poizkusov priporočil, naj /tore primer, ne ukrepe za uspelno kontrolo živinske jetike. Jasno je namreč, da CloveSke jetike ne bodo mogli nikdar zadostno kontrolirati, če ne bodo predhodno zatrti jetike pri li-valih, s katerimi ima človek opravka in ki predstavljajo velen del Človeške prehrane. Tako klinični zdravniki kot llvtnozdravnikt imajo festo zelo različna mišljenja glede stopnje nevarnosti bacilov živinske jetike, dasi okuženo leravje mleko zelo pogosto okuži otroke. Dasi je kostna jetika tešče človeškega izvora, se vendar zdi, da se ne zavedamo v zadostni meri, da ravno u-livanje okuženega kravjega mleka povzroča vprav smrtonosne oblike okužb jetike med otroki. Ugotovili, so, da je bilo 16 do 19 odstotkov primerov meningitiOne jetike fciuu-jega izvora in da so mogli pripisati kravjemu mleku 3« veliko večji odstotek jetičnih obolenj na mozgu pri otrooih pod 5 leti, ki so uživali surovo kravje mleko. Na žaloet ne moremo pričakovati, da bi 1« ljudje na splošno zavedali nevarnosti mleka jetičnih krav vse dotlej, dokler tega ne bodo izkusili. Poglavitna zadevna dolžnost zdravnikov je, da dokončno odstranijo m uničijo v mleku bacile jetike. Neutemeljeno je mnenje, da bi mogle majhne količine bacilov jetike, ki bi jih ljudem vbrizgali, pomembno in trajno očuvatl človeško telo. Edini postopek, ki omogoči ultvdnje surovega kravjega mleka obstala v tem, da popolnoma izkoreninijo jetiko govedi, kot so to že skoraj dosegli na nekaterih otokih Rokovskega preliva in ponekod v Združenih državah. Za uspešen boj proti jetiki naj zdravniki vendar le spoznajo in *« poslušajo dolgih izkustev veterinarjev, namesto da čakajo dneva, ko tčntgen/ki Jerki pokažejo, da j« iKlezen prelila ie v razno 1 obdobje in da gre za specifične znake pljučne jetike.
Pasterizacija mleka preprečuje mrzlico
Znanstveni izsledki nesporno dokazujejo, da pasterizacija mleka zmanjšuje širjenje malteške mr»U-oe, ki je štimlskegairvora, in to med kmettikim kot tud i mestnim prebivalstvom. Pasterizacija mleka je torej najboljši pripomoček za preprečevanje te bokzni bodisi pri ljudeh kot tudi prt tistih Hvalih, ki ulivajo surovo kravje mleko. Po podatkih kmetijskega središča o Wv-sconstnu so najbolj pogosti prenašalci malteške mrzlice prašiči in goveja živina. Na splošno je pri človeku najbolj pogost izvor okužbe » tem, da pije surovo kravje mleko; seveda pa so možne tudi druge oblike okužbe. Med 294 prtmeri okužb a malteško mrzlico je bilo pri ljudeh vsaj v 813 primerih možno u-gotoviti, da so pili surovo in iw po-sterkdrano kravje mit bo.
Stian 4
GLAS ZAVEZNIKOV

25. febiuaija 1946
TRŽAŠKA KRONIKA
KONEC RAZPRAVE PROTI SANTIAGU
—
Časniki po fi lire
Z»v«mlška vojaška uprava Je agodila prošnji vaeh dnevnikov, da povila jo prodajno ceno od treh na Štiri lire. Poviianje cen bo veljalo od 1. marca naprej.
Nove poštne pristojbine
Trst, 25. februarja
S prvim marcem bodo »topile v veljavo nove poštne in brzojavne pristojbine, ki bodo veljale na področju A ln za dopisovanje a pod-dročjem B Julijske krajine in z Italijo.
Načelno so podvojili pristojbine, ki so veljale do' zdaj z zaokro. že n jem navzgor. Za pisma so določili nadaljnje poviianje 1 lire. Odpravil so znižano pristojbino za neperlodtčne in propagandne tiskovine ter ca tiskovine založnikov. Za zračne pošiljke v notranjosti so določili dodatno pristojbino 4 lir za vsakih 5 gramov za katero koli vrsto pošiljk.
Za priporočene pošiljke so cvi-Sall pristojbine za 50%; za poštne nakaznice do 500 lir »o podvojili pristojbine; vključena je pri tem cena tiskovine ki znaša 2 liri; za sneske ned 500 lir ln do 3000 lir so določili pristojbino 2 lir za vsakih 200 ltr; za zneske nad 3000 lir pa znaša pristojbina 2 liri za vsakih 500 lir. Spremenili bodo tudi pristojbino za poštne tekoče račune.
Razsodba bo objavljena po odo* britvi generala Bryanta E. Moorea
GORICA, 25. februarja. — V soboto so pred vojaškim sodiščem zaključili razpravo proti ameriškemu vojaku Carmelu P. Santiagu, obtoženemu, da je enega civilista umoril, drugega pa napadel z morilnim namenom. Na sobotni razpravi so zaslišali brata ubitega Laščaka, ki je izjavil, da je spremljal brata v bolnišnico, potem ko so mu po telefonu sporočili, da so ga ranili.
V Gorico so se peljali z avtomobilom ameriškega Rdečega križa. Brata so po prevozu v bolnišnico takoj operirali; pri njem je ostal približno do 5. ure naslednjega dne. Ko je prišel k bratu na obisk drugič, je bil ta že mrtev.
Sodišče Je pojasnilo obtožencu njegove pravice. Dejali so mu, da lahko molči, ali lahko poda izjave ne da bi prisegel, ali lahko poda Izjave pod prisego. Obtoženec se je izrekel za izjave pod prisego ter je opisal podrobnosti, ki so privedle do streljanja v baru. Santiago je izjavil, da je vstopil v bar ln na vprašanje, ki bo mu ga stavili, je dodal, da je tam nastal spor z dvema civilistoma, ko jima je dejal, naj govorita v italijanščini la ne v slovenščni. Sntiago je izjavil, da mu ni bil všeč izraz obeh civilistov, ter da sta ga oba gledala ter govorila o njem. Obtoženec je trdil, da je poslušal razgovor v njemu nepoznanem jeziku, Santiago je dejal; da se je približal mlajšemu civilistu, to je Paravsnu, in ga je nagovoril v italijanščini. Nato je obtoženec stopil k svojemu tovarišu po samokres In se ponovno približal Paravanu. Med tem se je tudi ta bližal k njemu in ga srepo gledal. Obtoženec je trdil, da se je tega ustrašil in ustrelil v stel, na katerem je malo prej sedel Para-
Prepoved odpuščanja nameščencev industrijskih' podjetij
TRST, 25. februarja. — Zavezniška vojaška uprava sporoča, da se s splošnim ukazom, ki ga sedaj izpopolnjujejo, katerega takojšnja uporaba pa je ▼ naprej dovoljena, prepoveduje industrijskim podjetjem, ki so še podvržena kolektivni pobodbi od 13. junija 1941, da ne smejo v času od 1. Januarja do 31. marca 1946 odpuščati osebja.
Ta prepoved ne velja: a) za de-
Demonstracije pred ZVU j seja pokrajinskega sveta
Podpora za otroška zabavišča
iavce, ki so bili sprejeti v službe po 1 januarju 1946; b) za delavce, ki so zaposleni pri sezonskih delih in so bili sprejeti s pogodbo samo začasno ali samo priložnostno za določena dela; c) za delavce, ki redno pripadajo h kategoriji poljedelskih delavcev, d) za delavce, ki bi brez tehtnega in upravičenega razloga odklonili sprejeti zaposlitev, ki bi jim jo ponudil kak drug delodajalec; e) v primerih, kadar bi po zakonskih odredbah ali po kolektivni pogodbi bil sklenjen prestanek delovnega razmerja s strani delavca;
f)	nasproti tistim, ki bi jim dokazali, da so delovali po nalogu Ovre in ki spadajo pod ukrepe o čiščenju z odpustom za najmanj tri mesece;
g)	za delavce, ki imajo druge o-tebne ali družinske dohodke, Tu o-menjena Industrijska podjetja so obvezana takoj vzeti v službo delavce, ki so jih odpustila po 31. decembru 1945, če gre za delavce, napram katerim velja prepoved odpuščanja.
Da bi dosegli ponovni sprejem brezposelnih delavcev v službo, je ponovno uveljavljen kraljevi zakonski dekret z dne 29. maja 1937 št. 1768, spremenjen v zakon dne 13. januarja 1938 št. 203, ki govori o skrčenju delovnega tedna na 40 ur.
Nadalje se po prvi plačilni dobi po 29. decembru 1945 odreja izplačilo dopolnilne plače vsem industrijskim delavcem, delavcem in uradnikom, ki delajo manj kot 40 ur na taden ln ki zaradi tega prejemajo po pogodbenih določilih zmanjšano plača Dopolnilo znaša 3/3 celotne plače, ki bi jo dobili, če ne bi delali manj kot 40 ur na teden.
Izjemoma ostane za mesec Januar dopolnilna plača, ki jo morajo delavci dobiti v skladu s prej veljavnimi določili v višini 75% celotne plače in do meje 46 ur na teden.
Dopolnitev je računati tudi na vse postranske doklade k osnovni
plači. Delavci, ki so upravičeni dobiti dopolnitev, morajo dobiti tudi družinske doklade v navadni izmeri.
Posebna odškodnina za brezposelnost
Trst, 25. februarja
Zaveznilka vojaška uprava javlja, da so s posebnim ukazom, uvedli posebno odškodnino za neprostovoljno brezposelnost za delavce, ki so jih odpustili med 81. avgustom 1945 in 1. januarjem 1946 leta. Odškodnina je začasna ter je omejena na dobo od 1. ja-nnarja do 81. marca 1946 ter vključuje v Imenovano dobo odškodnino redne brezposelnosti in zadevna dopolnilna nakazila.
To odškodnino bodo lahko dobivali delavci, ki bivajo na ozemlju Julijske krajine, ki Je pod upravo zavezniških sil, sposobni za delo in ki so vpisani pri krajevnem delavskem uradu ter ne mlajši od 16 let ali starejši od 70 let na dan 1. januarja 1946 leta in ki so ostali neprostovoljno brezposelni po Si. avgustu 1945.
Merilo za začasno brezposelno odškodnino je sledeče: moški 80 lir dnevno; ženske 60 lir dnevno; moški in ženske med 16. in 18. letom 40 lir dnevno. Odškodnina se zviša; za eno osebo v preskrbi 10 lir dnevno; za dve osebi 15 lir dnevno; za tri ali več oseb v preskrbi 20 lir dnevno. Osebe za katere je treba skrbeti so žena ali otroci, ki imajo manj kot 18 let.
To podporo bo izplačeval Narodni zavod za socialno skrbstvo z izpolnjen jem določil, ki urejujejo izplačilo odškodnine normalne brezposelnosti.
van. Ker se mu je Paravaa še vedno pribl.ževai, je ustrelil še enkrat proti njegovim kolenom. Ker Paravan še ni padel na tla, je ponovno ustrelil In ta je padel. Medtem mu je skušal starejši civilist, to je loščak, iztrgati orožje iz rok. Santiago je izjavil, da je držal v desnici samokres, z levico Pa se je skušal ubraniti Laščaka. Zaradi bojazni, da bi mu Laščak Iztrgal orožje in ga uporabil proti njemu je uetrelil tudi proti La »čeku. Na spominja se kollkrat je ustrelil. Potem je v diru zapustil bar. Ko je videl lastnika bara mu je rekel v italijanščini: «Non per| voi» ln se vrnil v diru k svoji edinlcl.
Državni tožilec je v svojem govoru skušal dokazati, da je bil umor Laščaka izvršen s hladnim preudarkom. Ko j« podal pred sodiščem označbo obeh zločinov, ki jih je izvršil obtoženec, kot jih navaja priročnik vojaškega sodišča, je predočil izjave, ki so jih dale priče ter iz tega skušal dokazati, da je obtožene« popolnoma odgovoren za vse, kar se je zgodilo. Obtožba je vztrajala na tem, da se je Santiago obrnil do civilistov in da je on povzročil spor. Santiago bi lahko preprečil incident, če bi se odločil zapustiti lokal. Zaradi tega, je nadaljeval tožilec, ni govora o samoobrambi. Obtoženec ni storil ničesar, da bi preprečil dogodek. Nasprotno, je podčrtal tožilec, je bil Santiago tisti, ki je izzival tar je skušal ustrahovati oba civilista. S to Izjavo je državni tožilec zahteval, da proglasijo obtoženca za krivega.
Zagovornik obtoženca je zahteval od sodišča, da upošteva nezrelost Santiagrf! saj je »tar komaj 18 let In pol in je vztrajal na tem, da se je obtoženec imel za ogroženega ln da je streljal v samoobrambi. Obramba je nadalje zahtevala od sodišča, da upošteva krajevni politični položaj in položaj prebivalcev Kanala ter izjavila, da ko je obtoženec streljal, ni imel namena ubiti človeka.	*
Po razgovoru med obrambo ln obtožbo so izpraznili dvorano ln ko so jo spet odprli se prečitali izjave, ki te nanašajo na preteklost obo toženca. Po teh poročilih je San-tisgo »topil v ameriško vojsko 23. aprila 1945 v Filadelfiji. Poročilo nadalje navaja glavne podatke iz ibtoženčevega življenja.
Dvorano so spet izpraznili in ko to jo ponovno odprli, je »dišče podalo izjavo, da izida razsodbe ne more objaviti preden ta ne bo odobrena s strani oblasti, ki je predala zadevo sodišču, to je generala Bryanta E. Moorea, poveljnika 88. divizije.
Okrog 200 oseb, po večini mladine, se je zbralo v soboto pred ljudskim domom v Trstu, da bi protestirali proti odločitvi Zavezniške vojaške uprave, ker ne dovoli uporabe gledališča Roesettl za sestanek društva antifašistične mlar dlne.
Med petjem ln vzklikanjem so se demonstrantje odstranili proti Borznemu trgu.
Dijaške demonstracije r drevoreda IX septembra
Včeraj zjutraj je v drevoredu 20. septembra pred gledališčem Na-zlonale prišlo do demonstracije po zaključku nekega dijaška sestanka, na katerem so volili novega predsednika. Dijaki so prišli iz gledališča na cesto pojoč Italijanske nacionalne pesmi, Skupina mladeničev, ki je čakala zunaj gledali. Sča, je pričela s protidemonntracijo; .prišlo je do prerekanja, ki se je končalo s pretepom. Takoj je bila na mestu civilna policija Julijske krajine, ki je morala uporabiti pendreka proti določenemu številu demonstrantov. Fo ponovnih prerekanjih je policija pozvala množico naj »e razide ter ni nikogar aretirala.
Davki na tkanine
Trst, 25. februarja Splošni ukaz it 38. poroča, da je potrebno ukreniti določene spremembe zakona o davkih za določene tkanine na področju A. Zaradi tega bo dodatna taksa na prodajo tkanin, odrejena v členu 3. it. 65 z dne 11. januarja 1943 leta, določena v merilu 6% na obdavčljivih vrednostih za vse tkanine, ki jih ne ocenjujejo kot predmete nujne potrebe, ne da bi upoštevali namen uporabe; Izjema je sukanec, ki ga uporabljajo za nadaljnje delo.
Dodatni davek bo plačal izdelovalec ob predaji blaga kupovalcem na debelo, trgovcem ali potrošnikom.	1	, .
Imenovali so novi stalni odbor italijanskega Rdečega križa za mesto Trst pod predsedstvom odvetnika prof. Emanuela Clora.
Aretacija Mi ossli 2 avlomobiloin
Člani kriminalno preiskovalnega oddelka policije za Julijsko krajino pod poveljstvom inšpektorja Pi-sciotta so v soboto na ulici Carduc-cl v Trstu aretirali Ul osebe z avtomobilom. ‘ * J J | .....
Te osebe zdaj zaslišujejo o njihovem gibanju in kaj so v zadnjem času delali z avtomobilom.
spominja; na človekoljubno delo, ki ga je opravil ameriški Rdeči križ ln ha posebno pomoč, ki jo je nudil otrokom
V soboto popoldne je bila redna seja Pokrajinskega sveta. Po poročilu predsednlštva, je predsednik inž. BandusiO prebral pismo podpolkovnika Armstronga, v katerem izraža zadovoljstvo nad delom sveta.
Neka organizacija iz Tržiča je za prosila svet, da bi dobila od občinske ustanove pomoč za bivše ujetni-ke v Nemčiji. Nato so prešli na vprašanje, ki ga je predložil svetu neki tehnični uradnik: tiče se stanovanja; svet je določil, da bo zahteval od stanovanjskega urada pojasnilo. Rešitev vprašan ja je poverjena prvi komisiji. Dr. Palotan je predlagal, naj svet sprejme odločitev, ki jo je predlagala občina za podporo 8 milijonov 700 tisoč . Ur, ki bi služila popravilu in vzdrževanju otroških zabavišč in plačam učiteljev za drugo polletje 1946.
Svet je ta predlog sprejel.
Nato so odobrili spomenico, ki
Tečaj britanskih častnikov
Mnogi ljudje na področju Trsta se čudijo, kaj pomeni na cestah, ki Vodijo v Miramar znak »študijski teden 13. vojnega zbora*. Sporočajo, da so ta študijski teden organizira, li višji častniki 13. vojnega zbora, da bi v predavanjih razpravljali o bojih v Italiji ter o posebnih vprašanjih, ki so z njimi povezana. Britanskim in ameriškim častnikom, ki obiskujejo tečaj, predavajo razni višji častniki, ki so specialisti v svojih strokah.
Na študijskem tednu so razpravljali tudi o težkih bojih in se raz-govarjali o predmetih kot so amfibijski boji na Jezeru Comacchio ter napad 18. vojnega zbora preko reke Guarno in Idice, kakor tudi kako sta 88. divizija ter 13. vojni zbor na splošno zasledovala sovražnika. Častniki so prišli na tečaj iz raznih delov Italije, Avstrije in Nemčije.
Kolarič pripoveduje svojo odisejado
Iz dosmrtne ježe v Volteri na delo v Nemčijo - Kuhar pri Američanih - V Trstu, Pulju in na Reki - Neizprosen do nepoštenih - Nasveti policistom...
Ko se je razvedelo, da je mož, ki ima na vesti 8 umorov prispel v Padovo, so ga obkrožili policijski uradniki, agenti in podčastniki; mlajši so ga hoteli videti, da spoznajo klasičnega bandita, starejši pa so hoteli videti spremembe, ki jih je čas prizadel njegovemu obrazu in duši-Dvajset let je mnogo v življenju moža in prevet za tistega, ki jih preživi v zaporu. Kolarič se spominja dolgih let, prebitih v kaznilnicah v Santo Stefanu m Volteri. Govori počasi z enoličnim glasom. Ne, za mlade ljudi, ki ga poslušajo, to ni mož, ki je na razpravi pred porotnim sodiščem v Pulju mahajoč z rokami po zraku pripovedoval o svojih zločinih, niti mo* ki je po obsodbi prisegel, da bo pobegnil, kamor koli ga zaprejo. Dnevno je po ure in ure telovadil, da bi si ohranil prožnost telesa, ki naj bi mu dovolila skok v prostost.	*
Trda so bila leta v kaznilnici, toda pravična. Devetnajst let, dan za dnem v štiri korake dolgi in tri in pol široki celici. Zdelo se mu je, da ne bo nikoli konec teh let. Potem pa so začeli v bližini streljati topovi ln brnenje letal se je šlišalo z višav. Nemci so odprli vrata kaznil. niče ln odvedli obsojence v koloni na delo nekan v Toacano In pozneje v Nemčijo. V aprilu 45 je Ko. larlč Nemcem pobegnil ln dosegel ameriško bojno črto. Američani so ga zaposlili kot kuharja V nekem taborišču beguncev. Toda zaradi razočaranja, ker so drugi kuharji kradli, je Kolarič taborišče zapustil.
Potikanje po avetu
«V dvajsetih letih, ki sem Jih preživel živ pokopan*, je rekel »gangster* in njegove oči kažejo odkritosrčnost, »sem spoznal mnogo stvari*. Neki kaznjenec, katerega je spoznal v Volteri, je po dvajsetih letih ječe, ki jih je presedel zaradi oboroženih ropov, začel spet ropati... «B11 je norec. Pravi zločinec,* je pripomnil mož, ki ima na vesti esem umorov...
Iz taborišča za begunce se je Kolarič z železniškim transportom vrnil v Italijo. Ustavil se je v Veroni, Vidmu, in v Trstu, ki se mu je zdel zelo spremenjen; iskal je zaposlenja, ki naj mu preskrbelo življenje. Brezskrbno je hodil po Trstu z dokumenti na ime Giovan-nl Kolarič in se večkrat ustavil v kakšnem baru ali gostilni. Iz Trsta je odšel na Reko in od tam v Pulj, da obišče stare znance. Pred 15 dnevi se je spet vrnil v Trst in nato odpotoval Rim, kjer tudi ni našel dela, zato je odrinil ponovno proti severu. Ustavil se je v taborišču v Padovi, kjer ga je skladiščnik spoznal in ga dal aretirati.
»Z lahkoto bi se znebil edinega karabinerja, ki me je vodil na policijo na 5 km dolgi poti... Toda zakaj naj bi to storil?*
Policija v Padovi ga je izpustila, ker ni imela ničesar proti njemu. Ko pa je šel po stopnicah iz policijskega poslopja ga je spoznal ka-
rabiner, ki je ob priliki njegove prve aretacije služil v Pulju; prisilil gav je, da se je vrnil na policijo. Med policisti, ki so prišli iz Trsta, da ga vzamejo s seboj, je bil tudi Coverllzza, sin pokojnega odvetnika iz Pulja, ki je Kolariča zagovarjal na razpravi.
Glovanni Kolarič je končal svojo zgodbo. Vsi, ki so ga poslušali so zamišljeni molčali. Glovanni Kolarič ni več tisti, katerega so mislili, da ga bodo videli. Njegova fiziono-
mija je ostala skoraj Ista, toda njegovo mišljenje je popolnoma drugačno. Devetnajst let kaznilnice je spremenilo njegov zločinski duh.
Gangster je dal nato nekaj nasvetov mladim policistom, naj nosijo s seboj rajši po dva revolverja, ker se nikoli ne ve... Potem pa je vdano sledil policistoma Stefaniju in Coverlizzi. Odšli so vsi trije s policijskega poslopja Prijeli so sd pod roke kakor stari prijatelji ln se napotili proti Coroneu.
Izpred rednega porotnega sodišča
ZA UMOR LJUBIMCA
ŠTIRI IN POL LETA JEČE
Gleda lšče Fen ce
Danes ob 15. ln 19. url varietejska predstava »Golden Arrow» in barvni film »The Thrill of a Romance*. Ljudske cene: parter 100 lir, galerija 60 lir; sedeži niso označeni.
Novi telefoni
Častnik za telefonske zveze pri Zavezniški vojaški upravi je prejel mnogo prošenj za namestitev novih telefonov po zaseznih stanovanjih. Ker je število mest na centrali omejeno, teh prošenj trenotno is morejo upoštevati.
Sprejem brzojavk za Jugoslavijo
Telefonsko-brzojavni oddelek Zavezniške vojaške uprave poroča, da deluje brzojavna zveza z Ljubljano; s tem sprejemajo brzojavke tudi za ostale kraje v Jugoslaviji.
prehrana
Razdeljevanja kave. Sepral sporoča, da so danes začeli razdeljevati po 100 gr kave vsakemu potrošniku v Trstu. Konec razdeljevanja v soboto 9. marca. Cen« 683 lir za kg.
Delo »Modrih vragov» zbrano v knjigi
Te dni so pod okriljem 88. pešadijske divizije ustanovili društvo z nazivom »Modri vragi*, ki ima namen zbrati vse tiste, ki so ali pa še služijo pri tej diviziji.
Društvo bo gojilo medsebojno
prijateljstvo, ki je nastalo v trdih dneh vojne in solidarnost, vzrastlo v dobi zasedbe Julijske krajine; Izdalo bo tudi knjigo, ki bo vsebovala vso delavnost omenjene divizije in ki bo nosila naslov »Modri vragi v Italiji*.
Ustanovitev 88. divizije, obdobja vojnih operacij ln naloge »Modrih vragov* bodo tvorile glavno snov in bodo dale življenje zanimivi zgodovini divizije. Knjigo bo izdala ena Izmed največjih ameriških založb in bo nosila na začetku imena vseh članov društva. Predstavljala bo zasluženo nagrado ln bo v ponos vsakemu pripadniku divizije.
Imenovanja ZVU
Zavezniška vojaška uprava zs gc riško področje je z odredbo št. 61 imenovala Marijo Massi, vdovo Signori.ii, za zastopnico Združenja družin padlih v vojni za goričko področje in obenem za predsednico Istega Združenja za gorički odsek.
Z odredbo St. 59 je Zavezniška vojaška uprava za goriško področje poklicala v odbor goriškega Avtokluba gospode: dr. Edmonda Canduttlja, Carla Marzuttlnija, Maria Hauserja, Josipa Kotarja, Leopolda Doljaka in Franca Perka.
UMi detel« semena
Z zneskom, ki je na razpolago Okrožnemu kmetijskemu nadzornl-štvu, bo dana na razpolago za razdelitev omejena količina detelj-nega semena z odbitkom 50 lir na prodajni ceni za vsak kilogram. Po tej ceni bodo lahko dvignili 5 kg semena za vsako kmetijo.
Vsi kmetovalci; ki bi radi dobili ta popust se naj obrnejo na Kmetijsko nadzornistvo v Gorici ali na njegove pomožne urade v Gradišču in Krminu, kjer jim bodo izdali potrebna nakazila.
V soboto so nadaljevali razpravo proti Karlu Cullinu, ki so jo prekinili 21 t. m. Po pričevanju Alojza Ivančiča, ki je izjavil, da Cul« linove ln ranil njen mož, je izjavila gospa Cullinova, med precejšnjim ogorčenjem občinstva, da vse priče obrekujejo rjo, da bi rešile s tem njenega mola. Zatrdila je, da ni bila nikoli ljubica pokojnega Zocha.
Zagovornik Zochove vdove se je omejil samo na revščino, v kateri živi vdova-mati nekaj mesečnega otroka. Zaključil je svoj govor z zahtevo, da dajo vdovi 200.000 lir za povzročeno škodo ter 10.000 lir povprečnine. Zagovornik Egidije Culllnove je podčrtal, da nima njegova varovanka ničesar skupnega s prešuštvovanjem, ker nimajo y tem pogledu nikakih konkretnih dokazov. Njen odnos do Zocha je označil kot popolnoma trgovski ali bolje »črnoborzijanski*.
Javni tožilec je preučil dejstva in j« dejal, da o nezvestobi žene veliko pretiravajo. Spomnil je na ljubosumnost med možem in ženo, kar se je končalo z ločitvijo. V kratkem je orisal dejstvo umora, ki se je zgodil 9. Junija 1945 v ulici Istrla. Zahteval je za
ki ga je spoznal za krivega, 12 let zapora z vsemi zakonitimi posledi. cami.
Za obrambo je kot prvi govoril odvetnik Zennaro, ki je na dolgo razpravljal o obtoženčevi ženi, ki je izrabila moževo odsotnost v Nemčiji in živela z Natale Zochom, je bil znan kot specializiran tat. Ko je govoril o krvavem dejanju, je branilec dejal, da je Cullln slučajno srečal ljubimca na nekem vozu, ko se je s Culllnovo vračal iz nekega istrskega kraja. Zoch se je približal Cullinu z zli nameni. Nastal je tepež, med katerim je izvlekel Culiin nož in zabodel Zocha v srce. Ta je umrl eno uro pozneje v bolnišnici. Ženine rane »o zelo problematične, je nadaljeval odvetnik, v kolikor sama ne more soditi, da jo je ranil njen mož. Z ozirom na čast in na dejstvo samoobrambe je zahteval branilec popolno oprostitev.
Predsednik sodišča je po govorih zahteval izpraznitev dvorane. Po dolgem preučevanju je sodišče »poznalo Čutilna za krivega umora in ga obsodilo na 4 leta, 6 mesecev in 20 dni zapora, na 5 let prepovedi vstopa v javne službe I" na
e/ wallace
18.
POTEPUH
Pustolovska zgodba
»Da, da razumem*, jo je v naglici prekinil Pito. »Gotovo., molčite je siknil. »Zrna se približuje*.
Otlllja js odrinila nekaj bičevja, da bi mogla videti. Zena je bila prav blizu. Hodila je z naglim ln odločnim korakom in »e upirala na cbenovlnasto palico. Vsa je bila v črnini in sive lase ji je pokrivala španska mantllja. Bila je visoke postave, le večja »e je zdela, ker je bila celo suha. Ko jo je oavetlllo sonce, se JI je na beli roki žarko zaiskrilo. Otlllja ni mogla odmakniti oči od bledega obličja v katerem je žarelo dvoje temnih oči; velik in koničast nos je dajal licu pose. ben izraz. Veliki briljanti so ji krasili ušesa, roke ln vrat. Ko sta jo Izgubila Izpred oči, je Pito globoko vzdihnil.
»Katarina Medici! Ali ste Jo Videli?*
»Katarina? Ali Ji je tako ime?*
Zmajal je z glavo ln še vedno gle-
dal proti skupini dreves, za katerimi je žena izginila. Njegov začudeni pogled je bil skoraj smešen.
»Kdo bi si bil mislil? Vedno pogumna. Hodi na lov, jezdi preko vseh ovir in je vedno še pri zadnjem pogonu: vedno!*
»In njeno ime je Katarina?* je nekoliko nestrpno ponovila Otlllja.
»Ne, njeno ime je Loomer: lady Gloria Loamer. Njen oče je bil markiz Dealford... človek od vraga, vedno pripravljen za vse.*
»In vi jo poznate?*, se je začudila Otlllja.
»Da, toliko da jo lahko pozdravim. Dober dan, gospa markeza, kako vam gre? Uipam, da je gospa markeza zdrava, itd. Nisva tako daleč, da bi lahko vodila daljše razgovore*, je dodal smejoč. »Trenotno biva na kmetiji, kakor vidim. Zato vi ne boste mogli tja.*
»Ne bom šla, ker nočem lti», je popravila Otlllja. »Sla bom v Pre-
scctt, ali niste tako rekli? Kaj boste tam delali?*
»Nič posebnega.*
Zaskrbljeno jo je glodal. Otlllja je čutila, da mu je njena prisotnost odveč.
»Naredite kakor hočete; nazaj se n« vrnem*, je dejalo.
»Zdaj se pričenjam medlo spominjati poroke*, je dejal Pito. »Mislil sem, da je le šala. Spominjam sc le nejasno.*
Potem je naslonil glavo na roko In zaspal. Otlllja je poiskala o-stanke jedi in našla dva ali tri komade prepečenca, škatlo keksov, tri tablice čokolade in košček pogačo. Torej se se ni bilo treba bati, da bi od lakote umrla. Poleg ter-mosa sta imela le vojaško steklenico, ki jo je Pito v globeli napolnil z vodo.
Ko je zalogo pregledata, se je vsedla potrpežljivo na stražo, ker je bila vrsta na njej. Od časa do časa je odmaknila bičevje, pa ni ničesar videla. Sonce se je nagibalo k zatonu ln milijoni mušic so plesali pod drevesi. V gozdu so odmevali udarci žolne.
»Kollkb je ura?*
Ni opazila, da je bil Pito buden.
»Skoraj sedem. Ste lačni?*
*« *» ^ ** ^	o». ^ ^ a
Pito je vstal in sl m el zaspane oči.
»Pa še kako!* je odgovoril. Privoščila sta sl preprosto večerjo.
Ko sta povečerjala, ji je razložil v glavnem svoj načrt. Nameraval je nadaljevati pot še pred nočjo in sicer proti južnemu obronku gozda, ker jo mislil, da bi tam najlažje prišla na g!avc0 cesto. Tudi do zeležniske postaje najbrfe ni daleč. Popoldne »ta čula Iz daljave hripavo piskanje in zvonec. Nevarno bi bilo hoditi čez mostove, je razložil Pito. Ce bi na svoji poti prišla do reke, ki je ne bi bilo mogoče prebresti, bi morala hoditi ob reki tako dolgo, da ne bi našla primernega kraja za prehod. Otlllja je videla, da ima Pito izkušnje. Razumela je, da je moral uiti že mnogim nevarnostnim. Po njegovih računih bi moral proti Jutru biti na pol pota med Ogdensburgom in Littyjem. Ime Lltty je izgovarjal z velikim spoštovanjem in Otlli-ja je iz tega sklepala, da mora biti veliko ln lepo mesto; pozneje je Izvedela, da je Litty možakar, ki sl je služil kruh s tem, da je posojal čolne,
»Irec je», je Pito resno pojasnil. »Njegov brat je streljal na mojega strica, vendar brez težkih posle-
obtoženca. 12000 lir v korist Zochove vdove.
t
dic. Kljub temu, da je tako slab strelec, sem bil vedno v dobrem prijateljstvu ž njim. Njegovo krstno ime je Miha.*
Vse to je pripovedoval med tem, ko se je pripravljal na odhod.
»Ne, nikoli ni bil potepuh*, je odgovoril na dekletovo vprašanje. »Vsaj Jaz ga nikoli nisem zalotil pri tem poslu. Je pa že poizkusil vso poklice. Ali šte pripravljeni?* Mračilo se je, ko sta se odpravila na pot. Gozd je bil mnogo večji,’ kakor si je Otilija predstavljala. Skozi vejevje je medlo sijal prvi krajec ln ostri klici sove so rezali tišino, Otilijo je bilo strah.
»Tudi jaz sem se prestrašil*, je dejal Pito, da b| jo potolažil.
Cesta je vodila vedno navzdol, kar je Pita nekoliko skrbelo. Meja gozda je bila prepredena z bodečo žico ln Pit je moral z odlomljeno vejo pripraviti prehod za Otilijo.
»Zlezlte pod žico, naredite se majhno, kolikor morate*.
Otlllja je z majhnimi poškodbami splezala skozi odprtino. Na. taknila se je na bodtko, ki ji je raztrgala »tari plašč.
»Cez teden dni boste prava potepinka, vsa raztrgana in umazana. Najti vam moram še staro skodelo za menažo*.
Pltu se je posrečilo splezati skozi odprtino brez vsake praske.
»Previdna morava biti*, je siknil; »glavna cesta je bliže, kakor sem mislil*.
Res je bila blizu. Ko sta stopila iz goste gozdne teme na parobek, sta se znašla nekaj metrov oddaljena od ceste, ki so jo razsvetljevali žarometi skupine stoječih avto. mobilov.
Drvar je rekel, da ju je videl hoditi v smeri lovskega revirja gospoda Murphya. »Nihče naj se ne premakne, dokler ne Čujfe znamenja, ki ga bodo dali na deugem koncu. Ej dečki, prvi bom sprožil jaz. Moram maščevati žalitev! Ce ml pride pred oči, bo mrtev, to vam povem. Ali bom jaz ubil njega, ali pa on mene!*
Sam Wasser se je obrnil k poslušalcem, ki so odobravali. Ni še končal razgovora, ko se je izza dreves slišal strel.
»Bodite pripravljeni, dečki in pazite, da ne boste zadeli gospodične*.
Vsi so se bližali robu gozda, kjer se je Otlllja, okamenela od strahu, držala moževega rokava,
»Splezati morava nazaj pod bodečo žico. Jaz grem naprej*.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ojbsodb^ zaradi posesti
vojaškega materiala
Vrhovno zavezniško sodišče je v petek pod predsedstvom stotnika Scaniana obsodilo na mesec dni zapora Franca Prinčiča iz Košane št. 87, pri katerem so našli 99 tulcev za naboje in eno Izpraznjeno granato. Obsojen je bil pogojno. Sodišče je odredilo zaplembo najdenega materiala.
Dvig melase
Statistični gospodarsko — poljedelski urad za goriško področje sporoča vsem živinorejcem, ki so prejeli nakazilo za dvig melase sladkorne pese, da isto prevzamejo v času do 28. t. m. Po preteku tega roka bodo nakazila izgubila veljavo.
PULJ •
IMENOVANJE PREDSEDNIKA
komisije
Komisar puljskef?®; področja je Imenoval z ukazom št. 30 za predsednika Komisija za čiščenje med člani svobodnih poklicev in umetnosti dr. Flaka Oskarja namesto inž. Malusa Antona, ki je dal
oatavko.
TATVINE ELEKTRIČNEGA MATERIALA
Pri preiskavi električnega materiala dne 21. februarja na trdnjavi Verudela, so opazili da manjka okrog 800 m bakreme žice, 20 žlebičev in kositrnih prekinjal, kakor tudi nortanje napeljave trdnjave za veliko vrednost. Tatvine so osrumlli Cllba Ivana iz Bagnole, Ardossi Ivana iz Bagncle ln Matosov iča Petra čavarja trdnjave Verudela. Vae tri so aretirali in zaslišane! so priznali, da so odnesli manjkajoči električni material.
PREVZEM ZAČASNIH živilskih NAKAZNIC
Osebe, ki so se do 22. predbele-Ille za začasno živilske nakaznice za prihodnje Stlrlmesečje, lahko prevzamejo te nakaznice od 26. t. m. dalje pri Prehranjevalnem uradu v ulici Carare št. 1,
PREDBELE7.BA ZA SOL IN MLEKO
•
Občinski urad naznanja, da bodo 26. t. m. začeli s predbeležbo sol pri prodajalcih monopolskih Izdelkov in za mleko v mlekarnah.
Modra galica
V pokrajino so prispele prve
pošlijke modre galice, ki jih dobavlja Zavezniška vojaška uprava-Pokrajinska zveza poljedelcev j" določila 170 stotov galice sadjarje# za zimsko vzdrževanje sadovnja : lcov. Vsi interesenti naj se JaviJ>' ; r.ajkesneje do 20. marca na prlatoj- I nih občinskih uradih »Useag*, da hodo dvignili nakaznice za galico, j katero Jim bodo nakazali na podlagi! vzgojenih breskovih in češpljevi:1 | dreves, in sicer po 100 gr za vsak*! drevo.
PREHRANA
Peka na račun tretjega. Skupin1 ptkov opozarja vse peke na veljavne določbe, ki prepovedujejo pek«
kruha potrošnikom, knjižice za mletje.
ki nimaj«
RADIO
3
Torek, 26. februarja
7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov-vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 iz Straussovih oper; 12 Mendelssohn; koncert zn. violino in orkester; 12.30 predavanje v slovenščini; 12.45 slov-v‘»tl; 13 ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester »Ar-monlosa*; 14 predavanje v italijanščini; 14.15 pregled vesti; 17 prenos iz Vidma; 17.30 simfonična glasba! 18 obvestila svojcem; 18.30 pestra g'asba; 18.40 angleška lekcija; l9 mladinska ura (slov.); 19.20 obvestila svojcem (slov.); 19.*c XVin. 1 judska glasbena ur« (siOv.); 20 slov. vesti; 20.15 H8*-vesti; 20.30 ritmi; 20.40 predavanj® o Danteju; 21 orkester pod vodstvom dirigenta Luigi Toffola: 21.45 veliki dogodki zgodovin* • 22-8<l pr' ognju; 23 ital. vesti: 23-15 *lov' vesti; 23.25 nočno zabavišče.
Rešitev sobotne križanke št. 29
Vodoravno: 1. solidaren; 2. ikona; 3. cs, oba, M. P: (Mem-ber of Parllament); 4. vid, kar; 5. emaniratl; 6. nor, čil; 7. ln. niz, ni; 8. miner; 9. apelaciJ*-Navpično: 1. Slovenija; '*• ®** mon; 3. li, dar, me; 4. Iko, Nil; 5. dobričina; 6. Ana, zec; 7. Ra (bog sonca), Kač (Janko), rl, 8. Matin; 9. neprlUka.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
Dr. GAETA, zobozdravnik
izvršuje vsa zobna dela v prote*8*1 z Jamstvom - skrbna izdelav* zmerne cene.
Torre Blanca <3, vogal Carduc# (ordlnlra od 10.-12. in 15-1®'
\w
PLOŠČE - HARMONIKE
Ulica Genova št. 21 - Tel. 35-48
Dve novi slovenski brošuri
«Nastanek ameriške ustave* (zanimivo pisana istorij* o rojstvu ameriške svobode z dodatkom: »Zakon pravic)« s slikami, cena 5 lir,
c Volitve v Združenih državah* (poljudni opis priprav za volitve ter svobode govora in tiska v Ameriki), s slikami' 32 strani, cena 5 lir.	•
dobite v “Centru za obvestila»»
Borzni trg št. 8 -fT;: