32 Didakta | april 2013 Šolska praksa Obleka naredi človeka Tina Martinec Selan odglavedopet.si I like a teacher who gives you something to take home to think about besides homework. (Lily T omlin) If I am walking with two other men, each of them will serve as my teacher. I will pick out the good points of the one and imitate them, and the bad points of the other and correct them in myself. (K onfuci j) Uvod Ljudje smo vizualna bitja, saj zaznavamo sv et okrog sebe na jprej sk ozi oči. Pri t em ne g re le za podatk e, ki jih nemudoma predela naša za v est, t emv eč tudi za pod- za v estno dojemanje sporočil. Kar 80 % vse naše govorice zavzema neverbalna govori- ca. Celotni vtis, ki ga sprejemamo o svetu, ok olici in – o t em bom go v orila v sledečem članku – člo v eku, ki ga v nek em trenutku g ledamo pred seboj, je torej sešt e v ek vseh inf or maci j, ki smo jih od njega dobili. Za pozitiv en vtis, ki ga učit elj nedv omno želi posredo vati sv ojim učencem, sodela vcem, staršem in ostalim, s katerimi dnevno pri- ha ja v stik pri sv ojem delu, je torej njego va vizualna podoba izrednega pomena. S pri- merno urejenostjo pa ne vpliva le na svojo okolico in z njo izboljšuje kvaliteto svojega dela, t emv eč se zaradi primer ne urejenosti tudi sam dobro počuti, kar zazna va tudi njegova okolica. Neverbalna govorica in osebna urejenost In kak o se dobro počutje opazi na vzv en? Člo v ek, ki je urejen, se v sv oji k oži dobro počuti, kar neposredno vpliva na njego- v o samoza v est. Zaradi v ečje samoza v esti je drža bolj pok ončna, hoja odločnejša, glas bolj jasen, celoten vtis pa izrazito suv eren, pozitiv en in kar sam kliče po uspehu. Imamo torej sklenjeno zank o povezave med posameznikovo urejenostjo, pozitivno samopodobo in vplivom, ki ga imat a obe na njego v o (učit eljsk o) delo. Ko smo postavljeni v situacijo javnega na- stopanja, kar predavanje nedvomno je, kjer imamo v ečje št e vilo ljudi, ki nas g leda in posluša, še zdaleč ne poda jamo samo tist e vsebine, ki jo želimo sporočiti z go- v orom (besedami), t emv eč g re za mnogo širšo sliko. Ljudje, ki nas poslušajo, gledajo in opazujejo, namreč opazi jo pra v vse – od našega videza, govora in gestikulacije, pa vse do tistih podza v estnih sporočil, ki jim pogosto pravimo neverbalna govorica. Učit elj k ot nekdo, ki je vsak odne vno po- st a vljen v situaci jo nastopanja – v razred, kjer poučuje, vzga ja in da je zg led otrok om, mladostnikom ali odraslim, se mora zave- dati, da vsebina njegove ure ali predavanja še zdaleč ni le učne nara v e, t emv eč poslu- šalci (razred) od nje odnesejo mnogo v eč. Učit elja predvsem g leda jo, to pa pomeni, da opazi jo tudi ne v erbalna sporočila: nje- go va oblačila, osebno urejenost, go v orico t elesa, kamor spada jo drža, hoja, obrazna mimika, ton govora in drugi poudarki. Na neza v eden način zato pra vzapra v učit elj o sno vi, ki jo poda ja, po v e mnogo v eč k ot le besedno sporočilo. Njego va urejenost govori o njegovi samopodobi, iz govorice telesa pa se da razbrati njegovo obvlado- vanje posredovane snovi ter profesionalne 'strasti' do nje; kak o se počuti v razredu, kako samozavesten je, kako rad opravlja svoje delo, pravzaprav kar njegovo celotno 'življenjsk o filozofi jo'. N a j bodo učit elje v e besede še t ak o v ehementne, če bo ne v er- balno sporočilo z njimi v neskladju, ne bo delo val prepričljiv o. T o v elja se v eda tudi za vse vzgojne trenutk e v razredu, sa j učit elj še zdaleč ni le nekdo, ki poda ja znanje in inf or maci je, t emv eč je nemalokrat tudi vzgojna avtoriteta. Dobro vemo, da otroci in mladostniki zna jo zelo dobro 'prebrati' odraslega, kar pomeni, da mora za dosego učink o vitih vzgojnih cilje v učit elj delo vati samozavestno, suvereno, resno in dosto- pno; predvsem pa dosledno, saj je tudi sam pomemben zg led sv ojim učencem. Če vzamemo za primer učit elja ali učit eljico, ki poučujet a otrok e, ki so že vstopili v obdobje adolescence, nam kar hitro po- stane jasno, kako pomembno vlogo bo pri njunem pouče vanju za vzemala tudi njuna osebna podoba. Ali lahk o od sv ojih učenk, ki so v letih int enzivnega preizkušanja vseh barv ličil in čim kra jših kril, učit eljica zaht e va ubog ljiv ost t er resnost, če tudi sama s sv ojimi oblačili bolj spominja na uporniško najstnico kot na samozavestno učit eljico? Ali je učit elj, ki v razred vstopi v razpada jočih supergah in strganih ka v- bojkah, zares dober in prepričljiv vzgojni zg led za sv oje učence? Oblačilni bonton in elementi osebne urejenosti P oudariti je torej potrebno pomen učit elje- ve samopodobe za njegovo delo. Slovenci imamo zelo lep pregovor, da obleka nare- di člo v eka, zato ni treba posebej razlagati, kak o je urejenost na t em niv oju ključnega pomena. Dobro izbrana obleka, v kateri se učit elj dobro počuti, iz njega naredi tisto osebo, ki ji bodo učenci dejansk o v erjeli, zaupali in se od nje marsika j naučili. Go v o- rimo pra vzapra v o kulturi oblačenja, nek e vrst e oblačilnem bontonu, ki nas usmerja g lede t ega, ka j obleči za določeno prilo- žnost in kak o po v ezati vse – od oblačil do modnih dodatk o v (če vlji, torba, nakit) in ost alega – v lepo zaokroženo celoto. Mar- jan Bradešk o v sv ojem priročniku za odli- čen go v or niški nastop 'P o v ejt e z v eseljem' pra vi: (20 1 0: 35): »Z ustreznim videzom po- kažet e spošto vanje do sv ojega občinstva.« Kateri pa so elementi osebne urejenosti ali osebnega sloga, ki nam dajejo tisto potreb- no kredibilnost in samozavest, ne glede na našo st arost, poklic ali st an? T o so: oblačila, modni dodatki, frizura, ličila in vonj. Logič- no je, da mora jo biti za nek o zaokroženo celoto osebne urejenosti prisotni vsi našte- ti elementi. Za oblačila je pomembno, da pristajajo naši postavi, naši koloristiki ali barvnemu tipu, našemu načinu življenja in priložnosti, za kat ero smo se oblekli. Modni dodatki (če vlji, torba, šal, kapa, roka vice, pas, ura, ...) na ne vsiljiv način spremlja jo oblačila in jih dopolnjujejo. Frizura na j bo, ne g lede na oblik o striženja ali barvo las, urejena, to pomeni umite lase in obisk frizerja v rednih int ervalih. Ličila so za žensk e tisti element, ki (lahk o v po vsem ma jhnih k oličinah) doda pik o na i celotni podobi. Nenazadnje je tukaj tudi 33 Didakta | april 2013 Šolska praksa v onj, ki – sploh v bližnjih stikih z dr ugimi ljudmi – brez besed priča o naši osebni urejenosti in ki mora biti primeren. Ravni oblačenja Za konec še nekaj besed o drugem vidiku oblačilnega bontona ali kulture oblače- nja, to so ra vni oblačenja. V ečina ljudi se v sv ojem življenju srečuje z različnimi priložnostmi, za kat ere so primer na tudi različna oblačila. N ekat ere med njimi so manj, dr ug e bolj f or malne. Če se tokrat na v ežem izključno na učit elje, g re pri njih vsa j za tri različne ra vni oblačenja, s kat erimi se srečujejo pri sv ojem delu, in na kat ere mora jo biti pozor ni, jih med seboj razlikovati ter se v skladu z njimi tudi obleči. Prva, na jnižja ra v en so popolnoma nef or malne priložnosti in prireditve špor- tnega značaja, kot so športni dnevi, dnevi v nara vi in podobno. Za t ak e priložnosti so primer na špor tna oblačila in obuvala: bombažne jopice s kapuco, džins, trenir- k e, superg e, špor tne jakne, nahrbtniki in podobno. Dr ugi, že višji niv o oblačenja za- de va učit elje v o vsak odne vno delo v razredu. Za to ra v en so primer na dne vna oblačila, ki niso izrazito športna, a tudi ne izrazito elegantna: udobni usnjeni če vlji, za žensk e krila, oblek e, k ostimi, hlače, bluze, jopice; za mošk e sra jce, suknjiči in bombažne ali v olnene hlače. Tretji niv o zaht e va na jbolj f or malna ali elegantna oblačila, sa j g re za kulturne prireditve, obisk e kultur nih ust a- nov, proslave, valeto, maturantski ples in podobno. Če sledimo oblačilnemu bonto- nu, se za t ak e priložnosti izrazito uredimo, kar pomeni uredimo bolj kot za vsak dan. Džins ne sodi k t emu niv oju oblačenja, pra v t ak o ne nobeno oblačilo izrazito spro- ščenega, špor tnega kroja. Če go v orimo o zaključnem plesu po k oncu šole, torej valeti ali maturantskem plesu, naj bi dame nosile oblek o ali k ostim v ečer nega kroja z ujema jočimi če vlji in manjšo torbico, imele urejeno frizuro ter se primerno nali- čile. Za mošk e t a priložnost kliče po moški dvodelni ali trodelni obleki v kombinaciji s srajco in kravato; pomemben element so tudi enost a vni usnjeni če vlji z v ezal- kami t er ujema joč pas. Zapestna ura je v poslovnem svetu, pa tudi sicer, znamenje resnosti in zanesljiv osti, zato je lepo, če jo nosimo, da pridobimo dodatne 'točk e' pri osebni urejenosti. Zaključek Vsak, kdor javno nastopa, se na svoj na- stop ustrezno pripravi, si oblikuje vsebino predavanja, ustrezne poudarke in razmisli o tem, s katerimi sredstvi (slikovni mate- rial in podobno) bo preda vanje popestril in ilustriral. Naj naša osebna podoba ne bo neka j, na kar pomislimo nazadnje, če sploh, t emv eč tudi njej namenimo neka j nujnega časa in tr uda, da bomo z njo zao- krožili celoto t er da bodo naši ja vni nastopi in preda vanja kar na jboljši – predvsem pa, da bodo doseg li sv oj mak simalen učinek.