MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul, 111 Talaloa Mradnlitvo 9440. uprav« 9446 Izhaja razan nadelja In prašnikov vsak dan ab 16. uri / Valja maaafilto prajaman v upravi aR po poiti 10 Din, dostavljan na dom 12 Din t Oglaal po eanika / Oglasa aprajama tudi oglasni oddalak JuW v Ljubljani i Poitnl čakovnl račun tt. 11.400
♦JUTRA'
99
Razvoj nemške notranje politike
PROGRAM IZENAČENJA NA LINIJI NARODNEGA SOCIALIZMA.
Razvoj notranjepolitičnih dogodkov v Nemčiji sre tisto pot, ki smo jo napovedali že takoj ob imenovanju voditelja narodnih socialistov Adolfa Hitlerja za državnega: kancelarja. To ni bilo navadno imenovanje, ki bi se dalo preklicati, kakor se je dalo Papenovo ali S c h 1 e i c h e r j e v o. Adolf Hitler je prevzel v svoje roke vlado z namenom, da je zlepa ne prepusti nikomur več, tudi ne svojim sodelovalcetn v vladi, Pa-Penu, Hugenbergu, Seldteju ali komu drugemu izmed njihove družbe. Pokazal je pa tudi prav kmalu, da se nar.je ne bo veliko oziral ter bo omejil celo moč samega državnega predsednika maršala von Hindenburga. V ta namen je do podrobnosti preudarno izvedel organizacijo svoje moči tako v Berlinu, kakor tudi v posameznih nemških zveznih držarvah. Pri tem je skoraj popolnoma Posnemal italijanske fašiste, ki so sprva imeli v svoji vladi tudi druge nacionalne stranke, na so jih kmalu deloma asimilirali, deloma pa izločili.
Da se ta razvoj dogodkov ne da več Zaustaviti, so bistrovidrejši politiki nacionalističnih skupin že prav kmalu uvideli. Tako je zunanji minister Neu-^'irth-že pred tedni vstopil v narodno-sociailistično stranko, in naposled mu je sledil še vodja Stahlhelma Seldte z večino svoje armade, dočim je Papen
■*ies četudi ne formelno. vendar pa de to že docela zanesljiv Hitlerjev sodeče. Samo vprašanje časa je še, kdaj bo tudi on obleke! srajco z znakom kljukastega križa! Še bolj kakor ministri, so se pa podvizali z vstopom v narodno-socialistično stranko razni deželni mini-stri, komisarji ter drugi visoki politični funkcionarji in uradniki. Danes so že skoraj brez izjeme vsi »izenačeni« z ostalimi eksponenti narodnega' socializma. Trdovraten je edinole še voditelj uacionaicev minister Hugenberg.
Ko ,ie Hugenberg vstopi! v Hitlerjevo vlado, je bil trdno prepričan, da bo jeziček na tehtnici. Domišljal si je, da Hitler brez njega ne bo mogel vladati in da zato tudi ne bo vladal proti njemu. To vero mu je dajala zaslomba iz vrst velike industrije, velike posesti in denar-
stva. Toda g. Hugenberg se je pri
tem silovito motil. Mrki politik je pozabljal, da inua opravka s tipičnim fašizmom, ki gre hladno In trdo preko vseh takih in podobnih obzirov. Dogodki poslednjega časa kaižejo zelo nazorno, da postaja ®. Hugenberg vedno bolj zagrenjen, dočim se Hitler ne vda nobeni sili izven svojega gibanja in programa. Še več, pripravil je načrte, ki bodo hudo prizadeli prav tiste, katerih eksponent je H u-genberg, in s tem tudi njega samega. Socialne točke gibanja Narodnosocialisti-čne delavske stranke Nemčije ne bodo ostale le na papirju, kakor se je misli-
lo.	Hitler ve pač prav dobro, da ni nobene nevarnosti v tem, če se zameri 10.000 gospodom, če pa si s tem osvoji milijone širokih ljudskih množic. Udarec, ki ga pripravlja Hugenbergu, je pa preračunjen na postopno izvedbo.
Čisto gotovo je torej, da bo moral zadnji Hitlerjev nasprotnik v Nemčiji kapitulirati ali pa bo izginil. Na razpolago sta mu samo dva izhoda: da še sam vstopi v narodnosocialistično stranko, ali pa počaka, da bo vržen iz vlade. Prvo je vendar manj verjetno,, dasi ni docela nemogoče. Bolj verjetno je seveda drugo. V tem primeru bo pa g. H u g e n-be rg šel najbrže sam v eksil, kajti njegovi poslanci bodo skoraj.gotovo izbrali boljši del možnosti obstanka: prestopili bodo k Hitlerju in oblekli rjave srajce s kljukastim križem. Tako bo prej ali slej teren v Nemčiji »očiščen«; izginilo bo vse, kar se ne bo »j z e n a č i i 0 z revolucijo«. S tem pa teža notranjepolitičnih vprašanj hitlerjevske Nemčije še ne bo odstranjena. Do popolne dograditve stavbe, kakor so si jo zamislili Adolf H i t-1 e r in njegovi, bo še zelo dolgo. Ves ta čas pa bo Nemčija nesposobna za vsako večje zunanjepolitično akcijo. In to je za nas, malo antanto. Poljsko in Francijo velika pridobitev. Čas, ki nam ostaja, uporabimo lahko za notranjo in zunanjo okrepitev! Zeto je docela izključeno, da bi bila v doglednem Času mogoča kakršna koli zunanjepolitična avantura z nemško iniciativo ali pa tudi z nemškim sodelovanjem.
Revizionizemizgublja zadnje pristaše
Razvoj angleškega javnega mn enja zaradi dogodkov v nemči-ji PO zmagi narod nega socializma.
London, 3. maja. Tri mesece po prihodu hitlerijanstva do oblasti v Nemčiji Postaja angleška reakcija, izzvana z dogodki v nemški politiki, vsak dan večja in močnejša. Nova smer te kampanje Je v tem, ker se zdaj naglaša nemška nežnost % evropskega stališča In se poudarjajo neposredne posledice, ki nastalo za zunanjo politiko Anglije.
Nič bolj karakterističnega ni v tem po-kjedu od uvodnika »Observerja«, ki je U dolgo vrsto mesecev vnet zagovornik ®>>akopravnost| In revizije mirovnih po-*°db. Hitlerjevska mentaliteta, piše list, rav gotovo izziva neposredno vojno ne-nf^ost. Povsod vedo odgovorni držav* 6 to dejstvo prav dobro. Pod temi poka! 50 revfz,io pogodb, pa naj bo že v
elM*011 obllk,t un,č,H N®®«1 sami- Iz
J,® razlogov razorožitev, k| bi okre-,, Relativno moč hitlerijanstva, nikakor Žuhi zaJamčila m,r“. temveč bi le po-dav i nieKovo uničenje. Primerjajoč ne-bemi *°vor *°rda Greya z opozorili 11-DrM i ,a državnika njegovi domovini oj* ktddmi 25 leti, dostavlja koneerva-Čila * llo: v »edenjem času se Nem-oborožuje. V, raznih točkah in uogah je najbrže že mnogo boljše
opremljena, kakor si morejo njeni sosedje predstavljati. Tudi Nemčija se pripravlja na isti način in z isto naglico, kakor ostali in ki se da le težko odkriti. Ali se moremo v takih razmerah nasloniti na Društvo narodov?
To vprašanje je prav analogno pisanju »Timesa« in kaže globoko evolucijo, ki se zdaj poraja v duhovih, in sicer v meri, v kateri dogodki preplavljajo načela. Revizija mirovnih pogodb torej izgubila v Angliji še svoje zadnje pristaše.
Hitlerjeva pot na levo
PARIZ, 3. maja. Listi se splošno ba-vljo s položajem, ki je nastal s tem, da so narodni socialisti prevzeli doslej svobodne delavske strokovne organizacije. »Journal« piše, da bi se dala razunieti Hitlerjeva gesta nekako tako, kakor da stoje delavci še nekako za narodnimi socialisti. Razburjenje pa posebno narašča v vrstah finančnih mogočnežev in »jun-kerjev«. Prvomajski govor državnega kancelarja jo izzval silno vznemirjenje med nemškimi meščani. Dejstvo, da napreduje Hitler zlasti med delavstvom, utegne Imeti kot posledico težke Izgube v meščanskih vrstah.
POROČILO AGENCIJE »HAVAS« O ZADEVAH, KI SO SE OBRAVNAVALE NA SESTANKIH MACDONALDA, HER RIOTA IN ROOSEVELTA V \VASfflNG
TONSKI BELI HIŠI.
PARIZ, 3. maja. Agencija »Havas« poroča iz Washingtona: Razgovori predsed nika Roosevelta z Macdolnaidom in Her-riotom so imeli po zatrjevanju dobro poučenih krogov iz Beie hiše in državnega departmana mnogo bolj važne in zanimive rezultate, kakor pa se je dalo razumeti iz splošnih poročil, objavljenih ob zaključku razgovorov. Ti rezultati se dajo formulirati takole:
1.	Roosevelt se je iskreno zavzel za rešitev najbolj kočljivega in težavnega problema med vsemi, t. j. za vprašanje plačila 11 milijard dolarjev vojnih dolgov Združenim državam in je že pripravil poti za prijateljsko rešitev. 2. Predsednik je vsaj v načelu dobil podporo Francije in Anglije za redukcijo carinskih-in vseh drugih ovir, ki so v nasprotstvu z mednarodno trgovino. 3. Predsednik je pomiril vznemirjenje, ki je nastalo v Franciji in Angliji, ko so Združene države opustile zlato valuto in je pred gosti odkrito razložil ves notranjepolitični položaj v Ameriki. 4. Združene države so pripravljene sprejeti nove obveznosti in uporabiti ves svoj vpliv za ohranitev miru, tako, da bi atmosfera varnosti dovolila
stvarno redukcijo oborožitve. 5. Predsednik je zagotovil svoje goste, da bo pomagal k uspehu londonske svetovne gospodarske konference s tem, da ne bo modificiral carinskih tarif pred otvoritvijo konference in bo tako zavaroval valuto.
Bela hiša pa niti ne skriva vse velike važnosti naloge, id jo je treba izvršiti. V tem pogledu se naglaša, da bo sprejel sedaj predsednik Roosevelt tudi odposlance Nemčije in Italije, torej »trdnjav fašizma«. Sklep Združenih držav, da se pridružijo konzultativnemu paktu in da opuste tradicionalno doktrino o nevtralnosti, je omogočil Franciji, da bo v Ženevi mnogo koncilijantnejša, pač pa je na drugi strani izzval nove probleme na strani Nemčije in Italije. Z ozirom na dejstvo, da bo zastopal Italijo v Washlng tonu finančni minister Jung, Nemčijo pa predsednik državne banke dr. Schacht, upa Bela hiša, da bo delo pri bodočih pogajanjih in razgovorih posvečeno mnogo bolj raznim finančnim vprašanjem, kakor pa razpravam o reviziji mirovnih pogodb.
Dozorevanje krize Macdonaldove vlade
VLADA NARODNE ZVEZE V MANJŠINI. — PO SVETOVNI GOSPO* DARSKI KONFERENCI DEMISIJA IN NOVE VOLITVE.
LONDON, 3. maja. V konservativnih političnih krogih narašča nezadovoljstvo ndU trgovinsko politiko kabineta narodne zveze. Prav posebno kritizira konservativni tisk razne trgovinske pogodbe, ki jih je sklenil v zadnjem času trgovinski minister Runciman z nekaterimi državami. Po sebno ostro se obsoja sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo. Konservativni listi trdijo, da predstavlja -ta politika oviranje liberalne proste trgovinske politike, ki se zopet uveljavlja. Nezadovoljstvo oziroma nerazpolo-ženje konservativcev se je pokazalo prav izrazito pravkar tudi v spodnji zbornici, kjer je padla pri včerajšnjem
glasovanju o trgovinski pogodbi a Nemčijo dosedanja večina s 400 na 190 glasov. Ti vzroki so povzročili ne* soglasja tudi v vladi in se pravkar trdi v dobro poučenih krogih, da bo trgovinski minister Runciman odstopil, če se najnovejše intrige ne bodo končale. »Daily Telegraph« piše v zvezi s tem, da je nacionalna vlada resno ogrožena v svojem obstoju, ker nameravajo izvesti konservativci s sve jlmi intrigami padec kabineta takoj po končani svetovni gospodarski konferenci, nakar naj bi se razpisale novt volitve, iz katerih naj bi izšli konservativci z lastno homogeno konservativno vlado.
AngleSki tisk o nemškem prvem maju
LONDON, 3. maja. O proslavi I. maja v Berlinu pišejo »Times« v svojem uvodniku, da je Hitler prav dober cirkuški ravnatelj, nikakor pa ne more biti dober politični voditelj. Letošnji prvi maj je dokazal, da daje Nemčija prednost hujskanju množic pred pozitivnim programom. »News Chronicle« objavljajo pod naslovom »Cirkus Hitler« uničujoče poročilo o proslavi 1. maja v Berlinu, pri čemur poudarjalo, da )e bilo delavstvo k proslavam enostavno komandirano. Socialistični »Dally Herald« pričakuje že v najbližji bodočnosti razcepitev med narodnimi socialisti in nemškimi naclonalcl. »Dally Telegraph« piše, da U mogel Hitler s svojim govorom pač vplivati na množice, vendar pa ni ničesar zinil o preskrbi množic z delom in kruhom. Hitler je po svoji ideji o delovni obveznosti prav hipnotiziran in pozablja, da ]e v Nemčiji mnogo preveč delavnih rok, za katere ni ne dela ne kruha. »Morning Post« očita državnemu kancelarju, da Izdaja težke milijone za, parade In'reklamo, »kar se bo jasno pokazalo prav kmalu v
veliki inflaciji. Ta Inflacija pa bo spravil* nemški narod prav na rob propada.
ROOSEVELT PRIDE V LONDON.
WASHlNGTON, 3. maja. Predsednik Roosevelt je sklenil sodelovati na svetovni gospodarski konferenci v Londonu, čeprav ne kot delegat, temveč le kod gost. Roosevelt je naprosil časni škega magnata in bivšega guvernerja zvezni države Ohio, Jamesa Coxa, ki je bil leta 1920. kandidat za predsedniški stolček, da se pridruži ameriški delegaciji na svetovni gospodarski konferenci.
PO TEORIJI TRDA PRAKSA.
PARIZ, 3. maja. Predvčerajšnje dvakratno negativno glasovanje na raizoro-žitveni konferenci o francoski tezi glede Hitlerjevih & A. je povzročilo v pariškem javnem mnenju veliko nerazpoloženje. »Excelsior« očita Angležem in Američanom, da so glasovati proti francoski tezi, čeprav bi se dalo pričakovati po zadnjih washingtonskih pogajanjih prav nasprotno. Neverjetno je, da se 400.000 na-rodno-socialističnih pomožnih policijskih stražnikov v Nemčiji noče prepoznati za .vojaka
9tran'2,
Proti zaposlovanju tujcev v naših podjetjih
Na sobotnem zborovanju mariborskih zasebnih in avtonomnih nameščencev, je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta naslednja resolucija: Zasebni nameščenci in delavci, zbrani na javnem zborovanju DZAN in društva odvetniških ter notarskih uradnikov v Mariboru ugotavljajo, da je v dravski banovini, zlasti pa v Mariboru, zaposlenih tako veliko število tujih delavcev in nameščencev, da to dejstvo odločilno povečava brezposelnost med domačimi delavci in nameščenci. Radi tega zahtevajo, da odredi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje revizijo vseh zaposlitvenih dovoljenj izdanih tujcem, da se podvržejo tej reviziji vsi, razen onih jugoslovanske narodnosti, ki so zaposleni pri nas že izpred 14. junija 1922. in se Črta določba pravilnika o zaposler.ju delavcev iz novembra 1925. Nadalje zahtevajo, da minister za socialno politiko določi izredno visoke takse za izdajo zaposlitvenih dovoljenj, ki naj bi se uporabljale za podporo brezposelnih nameščencev in delavcev in da se inšpekcijam dela, ki vršijo nadzorstvo nad tujimi delojemalci, razširi kompetenca z učinkovitimi sankcijami in se k nadzorstvo pritegnejo tudi zastopniki strokovnih nameščenskih organizacij.
NAŠIM NAROČNIKOM! Včerajšnji številki »Večernika« smo priložili položnice za vse zunanje naročnike, ki jim je potekla naročnina in jih prosimo, da obnove naročnino radi reda že v prvih dneh maja. Oni, ki so z naročnino še v zaostanku, naj jo čim prej poravnajo, kajti le redni plačniki imajo pravico do redne dostave lista. Uprava »Večernika«.
CENJENE IGRALCE SREČK drž. razredne loterije vljudno opozarjamo, da so nove srečke za 2. razred že prispele in jih lahko zamenjajo v upravi »Jutra« in »Večernika«, Maribor, Gosposka ul. 11.
Svečana proslava 25letnice reševalnega oddelka. Mariborski samaritani svojega srebrnega juibile-ja niso obesili na veliki zvon. Danes dopoldne je bila v prenovljenih prostorih na Koroški cesti skromna interna proslava, katere so se udeležili samo povabljeni častni, ustanovni in redni člani druištva ter zastopniki oblastev, med njimi mestni župan g. dr. Lipold. Častne goste je pozdravil na>-čel-nik tukajšnje požarne brambe g. Ivan Voller, ki je obenem podal kratek hi-storiat društvenega delovanja. V svojem nagovoru je podčrtal naklonjenost mestne občine mariborske in dejstvo, da je po njeni zaslugi in pa po zamisli mestnega lizika in načelnika reševalnega oddelka g. dr. Waukmullerja dobil oddelek moderne prostore, ki odgovarjajo današnjim potrebam. Nato je spregovoril načelnik g. dr. Wankmuller in omenili, da bo društvo iz hvaležnosti ob tej priliki odkrilo spominsko ploščo ustanoviteljema rešilnega društva gg. dr. Urbaczku in Raoku. Spregovoril je še tudi mestni župan g. dr. Lipold, ki je želel društvu še nadaljnji najlepši razvoj, Nato je mestni župnik msgr. g. Umek odkril in blagoslovil lepo spominsko ploščo, ki je nameščena v sobi reševalnega oddelka.
Iz seje mladinskega sveta. Na zadnji seji je mestni mladinski svet obravnaval razna vprašanja, in sicer glede okrajnih mladinskih predstojnikov, glede poostritve hadzora ob Dravi v poletnem času iti o ureditvi otroškega igrišča v Ljudskem vrtu. Za otroško igrišče se je nastavil nov paznik. Igrišče pa bo mestna občina olepšala in izpopolnila z novimi napravami za zabavo otrok. V kuratorij mestnega mladinskega doma je bil za novega Člana izvoljen upravnik banovinskega Dečjega doma g. Vomer.
Prihodnja občinska seja bo v četrtek
11.	t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je več važnih zadev.
Mariborski »V E C
e vesti
Za inženjerja elektrotehnike je bil včeraj diplomiran g. Boris Gorup iz Ptuja.
Po trofeie na Češkoslovaško. Znar.i trboveljski slavčki so odpotovali včeraj na Češkoslovaško, kjer bodo nastopili v nekaterih mestih.
Letošnje jurfevanje. V soboto 6. t. m. -bomo slavili tradicionalni Jurjev dan, praznik prebujajoče se pomladi, praznik požrtvovalnega dela m začetek novih akcij. slovanski prvi maj! S pieteto se bomo spominjali tudi prednikov, ki so se tega dne zbirali v čete in vedno znova začenjali krvavo borbo, katere skrajni smoter je bil: svobodna Jugoslavija! Zvesta čuvaricai svetlih tradicij slavne prostosti, naša junaška vojska, bo proslavila ta pomemben spominski dan z jurjeva-njem. Temu slavju se je tudi že prejšnja leta pridružila množica rodoljubnega občinstva. V želji pa, da bi to jorjevanje tudi v našem Mariboru zadobilo čedalje bolj značaj vsesplošnega ljudskega običaja, ki naij bi prešel v kri in meso vsakemu pripadniku našega naroda, prosimo, da izvolite letos še posebej opozoriti vse na to prireditev in jih pozvati k udeležbi. Letošnje jurjevanje bodi izraz naše življenjske sile, Izraz naše odtočne volje: ohraniti svobodo in odbiti vsak tudi najmanjši revizionistični poizkus naših sovražnikov! Zategadelj v soboto na Jurjevo: vsi na plan! Čas in kraj zbora bosta objavljena v časnikih.
Eleganten pisemski papir v mapah in blokih: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Knjižna akcija. Nabranih je že r.ad 3000 knjig. Pri temi pa niso vštete stotine raznih revij.' V denarju je nabranih 600 Din. Darovali so gg. ravnatelj Boltavzar iz Ciril-Metodove ulice ponovno 71 knjig, ravnatelj Kožuh 56 knjig, ravnatelj Humek 41 knjig, višji sodni svetnik Peitler 50 knjig, profesor Pahor 41 knjig in 140 revij, Budna in Jarc po 40 knjig, Batistič 34 knjig in 22 revij. Sledite lepim vzgledom!
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 5. maja bo razvil svoje nazore o pravilnem in lepem vedeniu v družbi g. prof. Šest, režiser ljubljanske drame. Prav v našem času vrenja, nesigurnosti in razbrzdanosti se napravlja toliko »smrtnih grehov« v občevanju s svojim bližnjim, s katerimi si sami škodujemo, drugim pa grenimo življenje. Mnogi bodo mislili, da so to same malenkosti, ki se ne tičejo »svobodnega« duha. A ne pozabimo, da se razodevajo bistremu očesu v teh malenkostih hibe in napake značaja in vzgoje in da je naša dolžnost naši notranjosti dati tudi primeren estetski okvir. V soboto 20. maja bo »Prekmurski večer«, svatba s petjem in plesom.
IX. večer zgodovinariev, na katerem bo predaval g. dr. Kralj o »Celjskih grofih v slovenski drami«, bo jutri v četrtek ob 20. uri v čitalnici Študijske knjižnice.
Kultiviranje človeka je tema, o kateri bo jutri zvečer predaval univ. docent g. dr. Stanko Gogala iz Ljubljane pri Zvezi mladih intelektualcev.
Prodaja vstopnic za akademijo Angleškega krožka se bo vršila od jutri dalje po dijaštvu vsak dan od 11. do 12. ure pri prof. dr. Kotniku na državni realni gimnaziji. Natančen spored objavimo jutri.
Gledališka uprava prosi abonente in abonente na bloke, da čimprej poravnajo vse zapadle obroke!
Uradne ure na mestnem fizikatu. Na mestnem fizikatu se v soboto 6. t. m, ne bodo sprejemale stranke radi desinfekci-je in Čiščenja uradnih prostorov.
Nove uradne ure na carinarnici. Na tukajšnji carinarnici so uvedene nove uradne ure, in sicer ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure.
Izplačilo pokojnin državnim upokojencem se bo tla mesec, kakor smo izvedeli, zaradi tehničnih zaprek za nekaj dni zavleklo, ker ni pravočasno prispel iz Beograda del avizirane denarne pošiljaitve.
RN1K« Jutra-__________________________________
IHBDBHBHHVBHBBBSSBSPHHBSSCSSSBHBBBSBBBHHBBREOHBB
Otvoritev kopališke sezone. Mestno kopališče na Mariborskem otoku se bo ob lepem vremenu odprlo v nedeljo 14. t. m.
V naravo pohite in se porazvesele ob spominih na prostost naši državni upokojenci jutri popoldne. V Renčljevi gostilni bodo imeli sestanek, na katerem se bodo porazgovorili o svojih križih in težavah, ki jih tarejo. Društveni odbor vabi vse upokojence in upokojenke iz Maribora in okolice, da pohite jutri popoldne na Pobrežje.
Pomočniški zbor Združenja trgovcev v Mariboru. Za 28. aprila sklicani občni zbor pomočniškega zbora Združenja trgovcev v Mariboru, se radi premale udeležbe članstva ni vršil. Odbor tem potom sklicuje za 5. maja ob pol 20. uri v dvorani Delavske zbornice svoj redni občni zbor. Vabi, da se članstvo v čim večjem številu tega zborovanja udeleži. Odbor.
Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo v nedeljo 7. maja ob 10. uri v društveni čitalnici na državnem učiteljišču v Koroščevi ulici. Člani in članice iz Maribora in okolice kakor tudi poverjeniki učiteljskih društev, pridite polnoštevilno! Odbor.
Zaščitno cepljenje zoper osepnice. V
Mariboru bo cepil mestni fizik zoper osepnice od 8. do 12. t. m. v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici, in sicer vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne. V navedenem času bo cepljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili lani rojeni. Starši se opozarjajo, da bodo kaznovani, če ne puste cepiti svojih otrok.
Borba za vodo med mariborsko in krčevinsko občino končana. Sinoči so se sestali v mestni posvetovalnici zastopniki mestne občine mariborske z županom g. dr. Lipoldom na čelu in zastopniki krčevinske občine z županom g. Peklar-jem. Po vsestranski debati je bil končno dosežen sporazum, in sicer tako, da bodo najemniki vode v Krčevini plačevali 7 odstotkov od kosmatega najemninskega donosa svojih hiš, oziroma najemninske vrednosti hiš. Do sedaj so najemniki vode v Krčevini plačevali 12 odstotkov. Ta sklep sporazuma pa velja samo za leto dni in se mora vodovodna naklada plačevati v štirih enakih zaporednih obrokih.
Prestavitev avtobusne proge med Zgornjo Polskavo in Slovensko Bistrico.
Ko so letošnjo zimo popravljali most na Zgornji Polskavi, je bil ta čas vozovni in avtobusni promet usmerjen preko Spodnje Polskave in Pragerskega ter obratno. To pa je dalo povod, da so pričeli misliti na to. da bi bilo koristnejše in rentabilnejše, če bi avtobusna proga tudi nadalje vodila skozi Spodnjo Polskavo in Pragersko do Bistrice. Na ta na-čir. bi mestna občina mariborska precej prihranila na gorilnem materialu, ker bi se avtobus izognil velikemu klancu med Zgornjo Polskavo in Slovensko Bistrico. Pridobil pa bi promet na frekvenci, ker b; proga vodila skozi vasi, ki so bile doslej precej oddaljene od avtobusne proge in niso imele, zlasti s Slovensko Bistrico, ugodne zveze. Vse zainteresirane občine so že storile vse potrebno, da bi se ta načrt čim preje realiziral.
Kino Union. Od torka dalje najorigi-nalnejši in najbolj realističen film »Eksta-za«. Ekstaza je prava ljuibavna pesem, divno opevana in sijajno prikazana. Film, ki je prinesel nekaj popolnoma novega, misterij ljubezni. V glavnih vlogah krasotica Hedy Kiesler, Aribert Mog in Zvonimir Rogoz.
Grajski kino. Danes zadnji dan »Bregovi v plamenu«. Eden najlepših in najsijajnejših zvočnih filmov z Luisom Trenkcrjem v glavni vlogi. Ta velefilm se prikazuje v popolnoma novi kopiji zadnjič v Mariboru. V četrtek se začne najslajša in najveselejša opereta »Jaz In cesarica« (Cesaričina podveznica). Krasen, humorja poln film z Lilian Harwey, Mady Ghristians in Konradom Veidtom v glavnih vlogah.
VMaribor u, dne 3. v. 1933.
Narodno gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 3. maja ob 20. uri »človekoljuben
red B.
Četrtek, 4. maja. Zaprto.
Petek, 5. maja. Zaprto.
Sobota, 6. maja ob 20. uri »Mornar«, rej
A. Premijera.
Nedelja, 7. maja ob 20. uri »Friderika«
Znižane cene. Zadnjič.
Iz gledališča. V soboto 6. t. m. bo zadnja letošnja premiera. Uprizorili bodi eno najboljših sodobnih poljskih kornedi »Mornarja«, delo Jerzyja Szania\vskega znanega po svojih komedijah, v kateril je mnogo poezije. V »Mornarju« je -po udarjena zlasti satirična plat. Pred pre miero bo govoril znani poznavatelj polj .ske literature in predsednik »Društva prijateljev poljskega naroda« g. profesor dr Mole iz Ljubljane o poljski književnosti »Mornarja« režira H. Tomašič.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sap nika, požiralnika in jabolka, obolenjih oč ir. ušes, skrbimo zato, da često očistim« temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Zna-meniti strokovnjaki za nego zdravja s ve-dočijo, da »Franz Josefova« voda dobre služi tudi pri šenu in drugih mrzlični! nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nov najemnik restavracije na Mariborskem otoku. Mestna podjetja so dala v zakup restavracijo na Mariborskem otoku mariborskemu restavratorju Grgf Basletiču. Za prevzem restavracije se j« potegovalo več prosilcev. ^
Vedno se pravilno kuha, ako se vsiplje Kathreinerjeva Kneippova sladna kava J pravim »Franokovim« dodatkom v hladno vodo in kuha celih 5 minut.
Za večerne in nedeljske šivalne tečaj* Ženskega društva v Mariboru se sprejemajo še prijave do 6. maja v trgovin? ge. Brišnikove v Gosposki ulici.
Tujski promet. V mesecu aprilu je bilo pri tukajšnjem zglaševalr.em urad, prijavljenih 1098 tujcev. Od teh je bilo 264 inozemcev, in sicer 75 z Dunaja, 130 iz Gradca, ostali pa so bili iz drugih krajev.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12.5 stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 12.4 stopiri nad ničlo; barometer je kazal pri 15.4 stopinjah 734.6, reduciran na ničlo ps 732.8; relativna vlagla 98; vreme je tiho in oblačno; vremenska napoved pa pravi, da bo menjaje oblačno, toplejše vreme bo še trajalo, niso pa izključene lokalne nevihte.
Nov požar na Dravskem polju. Ni sr še ohladilo pogorišče v Šikolah in Prepoljah, že je izbruhnil nov požar v Straž-gojncih, ki je uničil gospodarska poslopja petim posestnikom in povzročil ogromno škodo. Zgorelo je tudi več gospodarskega orodja. Poleg domačih gasilcev so prihitela na pomoč sosedna gasilna društva, ki se jim je posrečilo ogenj lokalizirati-Požar je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnice Marije Lapasove in sumijo, da ga je zanetila zlobna roka.
Ukradeno kolo. V ponedeljek popoldne je neznan kolesar odpeljal načelniku tukajšnje požarne brambe Ivanu Vollerju izpred Tschelligijeve gostilne na Glavnem trgu 1900 Din vredno kolo. G. Voller je prijavil tatvino policiji.
Nezgoda pri podiranju drevja. Preteklo soboto se je v Radizelu pri Slivnici ponesrečil pri podiranju drevja S8letn» delavec Rihard Bedenik. Na desno nog° mu je padlo debelo deblo. Bedenik se zdravi v mariborski bolnišnici.
Žalostna smrt. V nedeljo popoldne se je zgrudila v gramozni jami pri zvonarni v Tomanovi ulici sirota Alojzija Večer-nikova. Od starosti in bede onemoglo revo so poklicani reševalci prepeljal* v bolnišnico, kjer je kmalu po prevozu izdihnila.	_____
Sreča vas čaka
na veliki sokolski tomboli
/ nedeljo, dne 7. maja popoldne na Trgu svobode — Nad 700 krasnih dobitkov i Dvanajst tomb°*
V M a r i b o r d, dne 3. V. 1933.
Mariborski »VEČERNIH« Jutra
Stran 3:
Krik bridke resničnosti
PROBLEM UBIJALSKE PSIHOZE Z DRUGIH VIDIKOV.
Spoštovani gospod urednik! Pred dnevi ste v »Večernikovem« uvodniku dvignili glas zoper nesrečni zločinski val, ki z dneva v dan bolj zagrinja naše podeželje. Predlagali ste proglasitev izjemnega stanja, ki naj s posebnimi kazenskimi izvršbami zajezi nadaljnja zločinstva. Z željo, da pripomorete k izboljšanju žalostnili razmer, moremo vsako dobro mislečo — četudi ostro — besedo samo odobravati. Pota k izboljšanju so lahko različna, končni cilj vseh kli-carjev pa je le eden: kronika groznih zločinstev naj izgine in širom naših vasi se naj vselijo spet sreča, mir in blago-stanje! V tem znamenju Vas prosim, da mi dovolite kot vzgojitelju, ki to naše najžalostnejše poglavje proučuje že več let, osvetliti problem še iz drugih vidikov.
Predvsem nekaj ugotovitev. Ponosno smemo trditi, da se je v kratkih deceni-jih nam Slovencem posrečilo dvigniti se kulturno in gospodarsko nad povprečni evropski nivo. Vrelci te naše moči so izvirali iz nacionalne samozavesti, prosvete in gospodarske treznosti našega ljudstva. S strahom pa opažamo, da ubijanje, sirovost, sovraštvo, preklinjanje in pijančevanje vedno glasneje označuje naše ljudstvo. Kljub neštetim vzgojnim akcijam šole, cerkve in države tone naša vas v demoralizaciji. Da, tudi cerkev z večnimi zakoni dekaloga nima več uspehov v najbolj vernih postojankah svojega področja. Tudi kazni več ne zaležejo, Čeprav niso mile, odkar je prenehala porota. Poročila'o pobojih in divjaštvih so Za nas krik bridke resničnosti.
Naša dolžnost je pogledati resnici v oči in poiskati vzroke te disharmonije. Kie so in kakšni so? Zavedati se moramo, da je v zadnjih letih zagrnil nesrečni val vsa področja življenja: kulturo, nravnost, gospodarstvo, javno in privatno življenje po vsem svetu. Kamorkoli Pogledamo, se svet maje v svojih temeljih, kar nedvomno vpliva v veliki meri na psihozo naroda. Kriza sicer ne biti ono jagnje, ki odjemlje vse e sveta. Razumevanje kritičnega po-?' ^aja našega podeželja pa nam vendar iajša Iskat! zdravnika. Kdo le in kje Je?
So nekateri, ki pravijo: Stroge paragrafe in stroge sodbe, pa bo mir! Je nehaj na tem. A mnogo manj, kakor si svet misli. Človek je kot družabno bitje primoran, da svoje žitje in bitje spravi v sklad z interesi obstoječe skupnosti. Zakoni regulirajo to skladnost in kazni ščitijo skupnost pred rušenjem družabnega feda od strani poedincev. Kazen je torej sredstvo za čuvanje družabnega reda, Pe glede na možnosti ali nemožnosti vživetja posameznikov v človeško druž-
bo. Ali z drugimi besedami: človek, ki ga je spridila družba, je sam odgovoren za svoje dejanje, ne pa okolje, v katero ga je postavila nesrečna usoda. In v tem juridičnem aksiomu tiči kos velike tragike, ki vidi pri zločincu vedno le dejanje, ne vidi pa globljih vzrokov za pregrehe. .
Mnogo statistik imamo, ki nam kažejo delikte v številnih razmerjih,nobena pa nam ne prikazuje, koliko odstotkov zločinstev je zakrivilo okolje, v katerem je vzrasel grešnik. In vendar bi bili najzanimivejši podatki, koliko zločinov bi mogla preprečiti radikalna in pravočasna sprememba okolja! Človek kot produkt življenjskega sistema ni izolirano bitje, zato razumemo, zakaj so vplivi okolice na preprostega fanta danes večji in negativnejši kot kdaj poprej: razrvane razmere v družini, gospodarske težkoče, alkoholizem, sovraštvo in pomanjkanje —: vse to zastruplja
danes našo vas.
•
Mi — justica, šola, cerkev — vidimo v kriminalnih primerih navadno le z n a-k e bolezni, a za kali bolezni se ne zmenimo! Podobni smo zdravniku, ki bi zdravil »tbc« z obliži, no zmenil bi se pa za razkrajajoči proces v notranjosti telesa. V tem spoznanju bi dal prav individualnemu psihologu A. Adlerju, ki pravi, da je družba sama kriva, če izhajajo iz njene srede zločinci! To trditev ni težko dokazati na konkretnem primeru.
Mariborske kazenske razprave kažejo,
da se je 90% vseh zločinov zgodilo radi čezmernega popivanja. In vendar se ničesar ne stori proti pretirani alkoholni poplavi! Nasprotno: vinotoči rastejo kot gobe po dežju in stop-njema z njimi — poboji. Vinogradništvo pospešujemo, zločinstva radi alkohola registriramo, grešnike obešamo. Kje je tu logika?
V mnogih primerih je glavni krivec zločina okolje, ki je radi neurejenih socialnih razmer nevzdržno. Ali lahko te napake popravimo? Vsekakor! Le uvidevnosti in dobre volje krajevnih či-niteljev je treba! Strankarska razcepljenost po naših vaseh je v tem oziru zelo pogubna, zlasti danes, ko vsi težimo k pomirljivosti in strpnosti. Tudi to je boleča rana našega podeželja, ki zaradi sovraštva škodljivo vpliva na psihozo naše vasi.
Skratka: Čim skrbneje bodo odstranjene kali razjedajoče bolezni na našem narodnem telesu, tem uspešnejše bo podprt naš veliki ideal: Treznostno čuvstvovanje In mišljenje širom naše domovine! —c.
odbora, iz katerega sledi, da je priredil v zimski sezoni 1932-33 razven številnih strokovnih predavanj še tečaje za trgovce in mojstre ter obrtniški in trgovski naraščaj, in sicer izpitna predavanja za mojstre, katerih se je udeležilo 80 oseb, strojepisni tečaj 26 oseb, tečaj za nemščino (začetniki) 18 oseb, tečaj za nanoško korespondenco (25 oseb), tečaj za šoferske pripravnike 15 oseb, tečaj za knjigovodstvo 20 oseb, in tečaj za avto-gensko varjenje 30 oseb. Tako da je šlo skozi vse tečaje 214 oseb.
Vse to pa se ne bi moglo izvršiti, ako ne bi imel odbor podpore od banske u-prave, mestne občine, zbornice TOI, zavoda za pospeševanje obrti in združenja trgovcev, ki so vsi v polni meri uvide-vafi važnost teh tečajev. Zahvalil pa se je tudi za tr,ud vsem predavateljem gg. obrt. nadzor. Založniku, inž. Knezu, mojstru Djurkoviču, dr. Vrečkotu, Vidmarju, Christofu, ge. Toplakovi, Pečniku ini ravnatelju Kvedru. Nato je .imel na tečajnike še lep nacionalni nagovor banovinski svetovalec g. dr. Senčar.
Iz vsega tega se zrcali res uspešno delo in požrtvovalnost odbora, kakor tudi predavateljev in tečajnikov, ki so se kljub napornemu delu čez dan v obratih z veseljem udeleževali tečajev: in pazljivo sledili pouku ter pri tem vsi prav radi žrtvovali svoj pičli prosti čas v blagor napredka, splošne naobrazbe in nacionalne vzgoje, ki je danes nad vse potrebna razvoju trgovskega ter obrtniškega stanu. Lepo slavje je zaključil naš agilni pevski zbor Glasbene Matice pod svojim voditeljem ravn. g. Šedelbauerjem, ki nam je zapel nekaj narodnih pesmic.
Na uspešnem delovanju so vsi navzoči iskreno čestitali agilnemu delavcu predsedniku g. Milku Senčarju in tem čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da doseže ta odbor tudi v prihodnji sezoni čim najlepše uspehe!
Izzivanje. V nedeljo 30. aprila tl. se je pojavil v Ptuju na Florjanskem trgu velik autobus iz Gradca, ki je imel velik napis z rdečimi črkami na črnem polju »'Sonderfahrt St. Veit bei Pettau«. Ptujskim Nemcem in odpadnikom je srce od veselja poskakovalo. To se je videlo pri sprejemu. Izvedeli smo, da so jih ptujski neodrešenci povabili v svoje vinograde. Ako so oblasti proti temu izzivanju kaj ukrenile, nam ni znano. Komentar pa naj si napravi vsak čitatelj sam!
Sirov napad. Nežo Težakpvo, služkinjo na Spodnji Polskavi, ki je bila na poti Vi svojo domovinsko občino Turški vrh po nekih opravkih, je 201etni Anton Dol-mač s Turškega vrha udaril brez povoda s kolom po glavi in jo tako težko poškodoval, da so jo morali takoj odpeljati v bolnišnico. Dolmač opravičuje svoje sirovo dejanje s pijanostjo.
Naraščaj Rdečega križa na ptujski gimnaziji vprizori te dni Kreftove »Celjske gtrofe«, dramo iz dni, ko so naši pradedje tlačanili srednjeveškim fevdalcem. Dijaki vprizore to dramo dvakrat, in sicer v petek 5. ob 20. in v nedeljo 7. maja ob 15. uri. Zrela igra,, ki so jo nam pokazali ptujski dijaki ob priliki vprizoritve Cankarjevih »Hlapcev«, nam daje tudi tokrat jamstvo, da bomo deležni pravega umetniškega užitka.
Hude posledice si je nakopal z neopreznim ravnanjem s samokresom 211etni Franc Šijanec iz Sovjaka pri Ljutomeru. Po nesrečnem naključju si je obstrelil desno nogo in roko. Rane pa je zanemarja! in pridružilo se je zastrupljenje krvi, tako da je moral iskati pomoči v bolnišnici, kjer so spoznali, da je njegovo stanje resno.
Iz zdravniške službe. Banovinski zdrav nik dr. Bela Štuhec radi odsotnosti od 1.—25. majnika ne bo ordimral. Nadome-stoval ga bo banovinski zdravnik dr. Matej Mrgole.
.) i ,
Spodnja Kungota
Šolska prireditev. Srečen slučaj je nanesel, da sem prišel v nedeljo popoldne prav takrat na prijazni hribček Sp. Kungote, ko so se zbirali domačini, da prisostvujejo šolski prireditvi. Na prijazno povabilo g. župana Kerenčiča in šol. upravitelja g. F roma sem se udeležil tudi jaz te slavnosti, dasl je bil moj potovalni načrt drugačen. In ni mi žal, kajti videl in slišal sem več kakor sem pričakoval. Posebno pozornost je vzbuja! že šolski oder, ki ie uprav umetniško o-
aspirin
J
premljen in praktično zasnovan, vise po načrtih šol. upravitelja. No, in sporedi Glavna točka je bila igrica! »Šivilja Klara« ; pred njo in med dejanji pa so zapeli učenci tako, da bi jih bil majrajše še dahe poslušal. Pai so tudi dosegli iskreno pohvalo občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo šolsko sobo. Pri igrici so nastopali učenci z neko nenavadno stgur nostjo in živahnosto, kajti vse je bilo kar, najbolj vestno pripravljeno. Ugodni celotni vtis je zlasti še dvignila slikovita scenska oprema in pestri kostumi Tokaj so se videle vešče roke obeh Deteljic, ge. Fronto ve in gdč. Makuče-v e, ki so vse to tako enotno in umetniško zasnovale. Posetniki, med katerimi so bili vsi domači odličnjaki, so sledili predvajanjem z veliko pazljivostjo in hvaležnost se jim je brala iz oči. Močno so pritrdili sklepnim in pomembnim besedam, katere je izpregovoril g. okrajni Šol. nadzornik Tomažič, s katerim se je zahvalil učiteljstvu za tnud in vztrajnost, razložil vzgojni pomen takih prireditev in vzpodbujal navzoče, da podpirajo taka lepa stremljenja. H. D.
Šport
Zagrebška Concordia v, Maribora. V
nedeljo 7. t m. gostuje v Mariboru državni nogometni prvak SK Concordjai žz Zagreba ter bo odigrala proti IS§K Mariboru prijateljsko tekmo.
Zadnja prvenstvena nogometna tekma v pomladanski sezoni se bo odigrala v nedeljo 7. t. m., in sicer v Ljubljani. Srečala se bosta SK Železničar in SK Hitija. Tekma 'bo odločila tretje in zadnje mesto v prvenstveni tabeli.
Mariborski SK Rapid gostuje prihodnjo nedeljo v Celovcu, kjer bo odigral, proti tamkajšnjemu SK Austria prijateljsko tekmo.
Propagandni lahkoatletski miting. Y nedeljo 7. t. m. bo na Rapidovem igrišču revija vseh najboljših mariborskih lah-koatletov, ki se jim pridružujejo po dosedanjih prijavah sodeč tudi izborni konkurenti iz Zagreba*, Ljubljane in drngSfa mest. Prireditelj bo SSK Maraton.
Občni zbor Jugoslovanske zimskošportne zveze bo v nedeljo 28. t. m. v Ljubljani.
Teniški odsek ISSK Maribora poziva
članstvo, da se radi sestave umika čim-preje javi pri načelniku g. Šeipeeu na Grajskem trgu.
Ptuj
hvalevredno delo odbora za splošno strokorno naobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja
Tiho, brez vsake velike reklame, a zaslugi našega agilnega narodnega delavca predsednika g. Milka Senčarja, vdetrgovca v Ptuju, se je pred letom Jhi sprožila posrečena misel, kako vzgo-ati naš trgovski in obrtniški naraščaj in izobraziti za njegov poklic ne samo Rokovno, marveč tudi v nacionalnem Juhu. Lepo nalogo sl je ta odbor nadel, u* je v letošnji zimski sezoni razven Mnogih poučnih strokovnih predavanj priredil tudi zimske večerne tečaje. Ti **aii so bili oficielno zaključeni v sobo-9 zvečer v zgornji dvorani Narodnega Sfjtoa ob veliki udeležbi tečajnikov.
{Tedsednik g. Milko Senčar je predpre-udotn na splošno poročilo o uspehih,
{^zdravil g. okrajnega načelnika dr. fatino, mestnega župana g. Jeršeta,
Jedsednika Narodne čitalnice gosp. dr.
°inljanca, banovinskega svetnika gosp.
^Senčarja,
Senčarja, starosto Sokola dr. Šalai ^’uua, zastopnika učiteljstva oba okraj-. šolska nadzornika gg. Gorupa in Ce-^a, ravnatelja Kvedra, vse načelnike Sov za^rug’ zastopnike Združenja tr-K fev’ obrtnega nadzornika g. Založni-zastopnika obrtno-pospeševainega 3 v Mariboru g. inž. Kneza. Po ravu so bile na predlog predsednika N)HkS'ane V(lanostne brzojavke kralju, banu g. dr. Pirkmajerju in zbornici
TOI. Po prečitanju vdanostne brzojavke kralju je navzoči pevski zbor Glasbene Matice odpel himno »Bože pravde«.
Nato je imel lepo nazorno predavanje obrtni nadzornik g. Založnik o razvoju obrtništva v naši državi, o vzrokih brezposelnosti in šušmarstvu. Tudi zastopnik obrtno-pospeševainega zavoda g. inž. Knez, ki je obenem vodil tečaj za varjenje, je podal krasno poročilo o uspehih. Tečaj se je vršil 9 dni in ga je obiskovalo 29 obrtnih mojstrov in pomočnikov. Predavanja so bila v dveh oddelkih, dopoldne in popoldne ter je bilo 12 preda-valnih in 68 praktičnih ur. Oba navdušena prijatelja obrtniškega ih trgovskega naraščaja sta se zelo pohvalno izrazila tako o tečajnikih kakor tudi o odboru, posebno pa o agilnemu predsedniku g. Milku Senčarju za vzorno organizacijo in priprave, da so sc tečaji zamogli tako uspešno in z lepimi uspehi končati. Sledila jena*, to razdelitev spričeval, nakar je lepo slavje v imenu mesta Ptuja pozdravil župan g. Jerše, ki je imel med drugim tudi globoko zasnovan nagovor na navzoče tečajnike, katerim je polagal na srce, da je za obrtništvo bodočnost v strokovni naobrazbi in v ljubezni do domače grude. naše domovine.
Sledilo ie poročilo predsednik? gosp. Milka Senčaria o splošnem delovanju
Darulte knjige za knjižno
%
Mariborski »VEČERNI K« Jutra
V M a r i b' o r n, 'dne 3. V. 1933.
Rudyard Kipling;
Milijonar in n/egov sin
(Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) je vreden zaslužka?«	je	videti	prav tak, kakor je Harvey tr-
»Je—e. Tatej, ta mož bi rad vedel, če 5e Harvey vreden zaslužka. Slišite, ali (bi radi šli na krov? Za. gospo pripravimo lestvico.«
»PraM rad bi, m resnici. Ne bo ti težko, «ama, in lahko 'boš sama videla vse.«
tonska, ki pred tednom dni še glave ni ®ogra vzdigniti, je splezala po lestvi nizdol in je osupla stala sredi razvlake in nereda na zadnjem koncu ladje.
»Se-li zanimate za Harveyja?« je vprašal Disko.
»No, da—a.«
»Dober fant je in prime v roke vse, kar se mu veli. Je-li ste že slišali, kako smo ga dobili? Mislim, da je imel živce oslabele ali pa je mogoče zadel z glavo ob ka j, ko smo ga potegnili na krov. Sedaj pa je že popolnoma dober. Da, tukaj je kabina. Sicer ni v redu, vendar si kar izvolite vse ogledati. Tisto-le tam so njegove številke na cevi peči, kjer največkrat računamo.«
»Ali je tukaj spal?« je vprašala gospa Gheyne, sedla na rumeno skrinjo in o-Biedovala razvlečena ležišča.
»Ne, njegovo ležišče je spredaj, gospa, in če izvzamem to, da je z mojim fantom izmikal ocvrte kolače in ostajal pokoncu, ko bi 'bil moral spati, ne vem, če bi mogel najti na njem kako posebno napako.«
»Nič napačnega ni bilo s Harveyjem.« se je oglasil stric Oailters, prišedši po stopnicah nizdol. »Obesil mi je škornje na jamiboro in ni posebno preveč spoštljiv do ljudi, ki več vedo od njega, zlasti glede kmetijstva, ampak večinoma ga je bil zavedel Dan.«
Dan je iz nejasnih natnigljajev, ki mu jih je Harvey podal tisto jutro, spoznal, kako stvari stoje, in je v. tem vprizoril pravi bojni ples po krovu. »Tom, Tom!«, je pošepnil skozi lino. »Njegovi ljudje so prišli in tatej še vedno ni ugenil in sedaj drajnajo po kabini. Ona je krasna, on pa
Na mesec se je hotel seliti
Prevara s tragičnim koncem prevaranega
Kmet Jakob Vršinski, ki stanuje blizu Varšave, se je podal pred dnevi v mesto, hoteč nakupiti razno blago, ki ga je potreboval za svoj dom. Med potjo je srečal dva človeka, ki sta se zelo glasno in razburjeno razgovarjala. Ko se jima je približal, ga je pričel njun razgovor izredno zanimati in zato jima je tiho sledil M primerni oddaljenosti. Prvi neznanec je trdil, da bi bilo najbolje izseliti se v Ameriko, dočim je drugi glasno ugovarjal in trdil, da tamkaj človek v današnjih časih ne more več obogateti. Njemu se zdi mnogo bolj primerno, da se človek preseli na mesec.
Kmet je tedaj poslušal še pozornejše in vešče prikrival svojemu prisluškovanju. Na svoje veliko začudenje je izvedel iz tega razgovora, da so danes na svetu
dii.«
»Sveta nebesa!« je dejal Dolgi Jack in zlezel iz line pokrit s soljo in ribjimi luskami. »Mar misliš, da je bilo njegovo pripovedovanje o tistem fantiču in majhnih konjičih resnično?«
»Vse mi je bilo znano,« je odgovoril Dan. »Pojdi gledat, kako se je tatej zmotil v svoji sodbi.«
Vesela sta dospela baŠ ob času, da sta slišala, ko je Cheyne rekel: »Veseli me, da je dobrega značaja, kajti — moj sin je.«
Disku se je povesila čeljust — Dolgi Jack je zatrjeval, da je slišal, kako je potonilo — im strmel je zdaj v moža zdaj v ženo.
»Pred štirimi dnevi sem dobil v San Diegu njegovo brzojavko in prišli smo ponj.«
»V zasebnem vozu?« je vprašal Dan. »Pravil je, da pridete.«
»V zasebnem vozu, da, se razume.«
Dan se je obrnil s celim viharjem nespoštljivega pomežikovanja k očetu.
»Slišali smo zgodbo, da se je vozil s štirimi majhnimi konjiči na lastnem vozu,« je dejal Dolgi Jack. »Je-Ji bilo to res?«
»Najbrže,« je odgovoril Gheyne. »Je-H da, mama?«
»Imel je majhen voz, ko smo bili v Toledu, mislim,« je odvrnila mati.
Dolgi Jack je požvižgal. »Ej, Disko!« je rekel in to je bilo vse.
»Motil sem se — motim se v svoji sodbi,« je dejal Disko, kakor da bi z vretenom vlekli besede iz njega. »Rad vam priznam, gospod Cheyne, da sem sodil, da je fant blazen. Tako Čudno je govoril o denarju.«
»Mi je pravil.«
»Je-li še kaj drugega povedal? En' krat sem ga namreč udaril,« in nekam boječe se je ozrl proti gospej Cheyne. »Ej, da,« je odvrnil Gheyne. »Dejal bi
že aparati in načrti, s pomočjo katerih se da človek z lahkoto preseliti na mesec. Kmet je tedaj pričel misliti na zlato, srebro in dragulje, ki jih je v izobilju na mesečevih poljanah. V nadaljnjem prisluškovanju je kmet spoznal, da je eden izmed neznancev pred njim inženjer, ki se mu je posrečilo nedavno kupiti precej veliko zemljišče na mesecu, kamor se misli v kratkem preseliti.
Tedaj pa je kmeta premagalo, da je stopil k inženjerju in 'ga' najprej prosil za oproščenje, ker je prisluškoval,, nato pa mu je ponudil večjo vsoto denarja, da bi kupil tudi zanj zemljišče na mesecu. Inženjer se nj prav nič jezil na ponižnega kmeta in je takoj drage volje pristal na nakup. Vsi trije so odšli v neko majhno krčmo v mestu, kamor je prišel kmalu tudi »noter«, ki je napravil kupno pogodbo in je vpričo njega izplačal kmet »inženjerju« 2000 zlotih. Notar je pri tem pridno natakal, krnet pa prav, tako prid-
pa, da mu je to bržkone bolj dobro delo, kot vse drugo na svetu.«
»Sodil sem, da je bilo potrebno, sicer ne bi bil tega storil. Nočem, da bi mislili, da na naši ladji grdo ravnamo z vajenci.« »Nimalo ne mislim, gospod Troop.« Gospa Gheyne je ogledovala obraze: Diskovo slonokoščeno rumeno, obrito, železno obličje, strica Saltersa z okrajki kmečkih las, Penovo osuplo preprostost, Manuelov mirobni smehljaj, radostno režanje Dolgega Jacka in Tom Plattovo brazgotino. Po svojem življenju so bili res jla preprosti, neolikani, toda ona je imela materinsko srce in vstala je z razprostrtimi rokami.
»Ej, povejte mi, kdo je vsak,« je rekla napol ihteč. »Želim se vam zahvaliti, prav vsem.«
»Primaruha, to mi je v stotero plačilo,« je dejal Dolgi Jack.
Disko jih je predstavil vse, kakor gre. Noben kapitan kake starodavne na Kitajsko vozeče ladje ne bi bil mogel bolje storiti tega in gospa Cheyne je brbljala vsevprek. Ko je dognala, da je bil Ma-r.uel rešil Harveyja, se mu je malone vrgla okoli vratu.	•
»Kako bi ga vendar mogel pustiti tako plavati po vodi?« je dejal Manuel. »Kaj bi vi storili, če bi ga bili našli tako? E, ka—aj? Dobili pa smo v njem dobrega začetnika in meni je prav všeč, da se je izkazalo, da je vaš sin.«
»In povedal mi je, da je Dan njegov družabnik!« je vzkliknila. Dan je bil že precej rdeč, ko ga je pa gospa Cheyne vpričo vseh poljubila na obe lici, je zardel kot kuhan rak. Nato so jo odvedli, da ji razkažejo sprednji del ladje, kjer se je zopet razjokala; morala je iti v ladjo, da vidi Harveyjevo ležišče, in tam je našla zamorskega kuharja, ki je snažil ognjišče in ji je pokimal, kakor da bi bil že leta čakal nanjo, da pride. Poskušali so
ji dva hkratu — pojasniti vsakdanje
življenje na ladji in ona je sedla ob podboju, držala roke v rokavicah na mastni mizi, se smejala z drhtečimi ustnami in plakala s plešočimi očmi.
»Kdo bo pa po vsem tem še kdaj mogel rabiti našo »Tukaj smo?« je dejal
no pil in se veselil že naprej, kako bo obogatel kot veleposestnik na mesecu, od koder se bo v doglednem času vrnil na zemljo kot — milijonar. Ubogi kmet ni vedel, da so rmu neznanci vsuli v vino uspavalna sredstva, ki so ga kmalu zazibala v globoko spanje.
Ko se je kmet prebudil, ni bilo o zločinski trojici s pogodbo vred nobenega sledu več, prav teko pa tudi ne o kmetovem denarju, ker so mu lopovi odnesli poleg »kupnine« 2000 zlotih tudi še nadaljnjih 3000 zlotih, ki jih je imel v listnici. O slepariji je bila obveščena policija, ki pa doslej Še ni mogla izslediti pretkanih sleparjev.
Zadeva pa je imela svoj tragičen konec. Kmet se je vrnil domov in se iz obupa še istega dne obesil na podstrešju. Ko je prišla njegova žena v mesto, da bi obvestila o moževem samomoru policijo, je nenadoma zblaznela in so jo morali oddati v bolnišnico.
Dolgi Jack Tomu Plattu. »Meni je, kakor da bi bila iz nje narejena cerkev.«
»Cerkev!« se je zagrohotal Tom Platt. »Da bi vsaj imeli malo reda in primernosti pa stopnice, kadar pojde nazaj? Zopet bo morala plezati po tisti lestvici kakor kura; mi bi se morali razpostaviti v špalir po ladji!«
»Harvey torej ni bil nor,« je vprašal Per. počasi Gheynea.
»Ne, ni — hvala Bogu!« je odvrnil milijonar in se nežno sklonil.
»Nekaj strašnega mora biti, če je človek nor. Nič hujšega im strašnejšega ne poznam. Razen če bi ga bili popolnoma izgubili. Ampak dobili ste otroka nazaj živega. Zahvalimo Boga za to!«
»Halo!« se je oglasil Harvey, prijazno jih gledajoč s pomola.
»Motil sem se, Harvey. Motil sem se,« je dejal Disko hitro in vzdignil roko. »Motil sem se v svoji sodbi. Ni ti treba več pometati.«
»Mislim, da bom jaz prevzel to dek>,« je dejal Dan sam pri sebi.
»'Sedaj boš pa odšel, jeli?«
»Veste, ne brez ostanka moje plače, razen če priklopite ladjo k vlaku.« 1
»Res je; nato sem pa popolnoma pozabil,« in odštel je ostale dolarje. »Storil si vse, za kar si se bil zavezal, Harvi, in štorih si tako, kakor da bi bil vzgojen ...« Pri teh besedah je Disko utihnil* Sam ni vedel, kako bi pričeti stavek končal.
»Zunaj zasebnega železniškega voza?« je namignil Dan zločesto.
»Pojdite z menoj, ga vam pokažem,* je dejal Harvey.
Cheyne je ostal v razgovoru z Diskom, ostali pa so se z gospo Cheyneovo na čelu podali na kolodvor. Francoska stre-žajka je zacvilila, ker so bili prišli, Har-vey pa jim je brez vsake besedice razkazal ves sijaj Konstance. Mornarji so istotako molče debelo gledali — srebrne kljuke pri vratih in ograjo, baržun, brušeno steklo, nikelj, bron, kovano železa redek les itd.
»Saj sem vam pravil,« je rekel Har-vey. »Saj sem vam pravil.« To je bila krona njegovega maščevanja; s terna besedami je bilo vse povedano.
Na višjih šolah in vseučiliščih v sovjetski Rusiji nameravajo sovjetske Šolske oblasti sedaj po 15letnem odmoru zopet uvesti učenje latinskega in grškega jezika. Državni prosvetni svet je izjavil, da je to nujno potrebno, ker ne morejo dijaki in visokošolci študirati brez znanja latinskega in grškega jezika raznih znanosti, kakor so na pr. zoologija, botanika, kemija, fizika, medicina itd. Študij »mrtvih« jezikov pa bo omejen le na nekaj gramatike in se bodo morali dijaki naučiti le toliko latinščine* da bodo mogli razumeti strokovne izraze prirodnih znanosti. V nobenem pr'* meru pa se ne bodo uporabljali stan klasiki, ker sovjetskim oblastem ni nm malo na tem, da bi ponovno oživela ki®' sično izobrazbo. Vendar pa mnogi m»' slijo, da predstavlja ponovna uvedba kla' sičnih jezikov vsaj deloma povratek 11 konservativnim učnim metodam.
Mali o
Rasno
VSAKOVRSTNO OBLEKO.
čevlje, četudi potrebne popravila, knjige, stairine, nakit, pohištvo Itd. plača najboljše Grajska starinarna. Trg svobode.	1586
GRADL ZA MADRACE,
tkanine za pohištvo, posteljnina, žima. afriK, najceneje v Mariboru. — NOVAK. Vetrinjska 7, Koroška 8. Glavni trg 9.______________ 1579
NAGOBČNIKE.
ovratnike, biče in vrvice za pse v veliki izberi nudi Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13.
1528
SURKOL,
sigurno sredstvo za pokon-čavanie ščurkov in rusov. Drogerija Kanc.	1404
MODRA GALICA
po Din 5.65 za kg je družbenim članom v vsaki množini na razpolago pri Kmetijski družbi. Meljska cesta 12.
1537
Prodam
SREDNJO POSTELJO, lepo. Čisto, za doraslega otroka, prodam. Naslov v upravi lista.	3000
LEPO. SOLNČNO SOBO s prostim vhodom, oddam ene mu ali dvema gospodoma. Aleksandrova cesta 55, I.. le^ vo.
LEDNA OMARA
(Eiskaston) skoro nova, sred nje velikosti, poceni na prodaj v Pobrežju, Cest Brezje 99.
RADI ODHODA prodam plato voz, konjsko opremo, železno posteljo z vložkom, politirano mizo, nočni omarici in gumijasto cev za vrt. Koroščeva ul. 23. 1582	Sobo odda
	OPREMLJENO SOBO. lepo, solnčno. separirano, električna luč, takoj oddam za 250.— Din Stritarjeva ulica št. 5, I, 1577
MOTORNO KOLO skoraj novo, tudi za prikolico, zelo poceni na prodaj, eventualno proti vložni knjižici. Wildenrainerjeva ulica 8, vrata 2. 1580	
	SPREJMEM FANTA na stanovanje za mesečno 100 Din. V gradu, Grajska ulica št. 2, Anton Arzenšek. 1566
HIŠA S TRGOVSKIM LOKALOM, 4 sobe, 1 oral zemlje, v okolici Maribora, za 57.000 Din na prodaj. Posredovalnica Rapid, Maribor, Gosposka ulica 28. 1583	Stanovanla
	ŠTIRISOBNO, MODERNO STANOVANJE z vsem komfortom, oddam s 15. ozir. 1. julijem 1933. Naslov v upravi lista 1559
OTROŠKI VOZIČEK, moder«, dobro ohranjen, na prodaj. Naslov v upravi »Ve-černlka«. 1550	
	Službo dobi
MOŠKO KOLO. rabljeno, kupim. Vprašati 4. maja od 10.—12. ure v Dravski ulici št. 13, pri Planincu. 1553	DVA NATAKARSKA VAJENCA sprejme Grajska klet, Maribor. 1558
NOVO VPELJANO PODJETJE
sprejme samostojno uradnico.
veščo slovenskega in nemškega jezika z malo kavcije Ponudbe pod »Stalna eksistenca« na upravo »Večerni-ka«.	1562
MODNI LISTI
FRANCOSKI IN NEMŠKI V NAJ VEČJI IZBERI V
Tiskovni Zadrugi
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
i«ta|wite]ia in urednik: RAD1VUJ REH7 DOTU 3C JtoSboaja
y
J_iska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
M