LETO XVII. — Številka 60
Ustanovitelji: občinski odbori SZDt Jesenic«. Kranj, Radovljica. Škof ji Loke bi TriJ«. Izdaja CP •Gorenjski tisk«. UreluJ« arednlSId odbor — odgovorni  urednik  KAREL  MAKI C
KRANJ — 7. AVGUSTA 196S SOBOTA — CENA 40 DIM Ust Uhaja od oktobra 1**7 kot tednik, ti J L Januarja 195» kot poltednik. Id 1. Januarja l«M trikrat tedensko* Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob siedab In lobonb
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Reforma in cene
V teh dneh, ko prihajajo iz vseh koncev Gorenjske in iz vse Jugoslavije poročila o prvih konkretnih rezultatih sprememb v našem gospodarstvu in o prvih anomalijah, ki so se pojavile v zvezi z reformo, si moramo vsi in Z vso resnostjo ter odgovornostjo zastaviti vprašanje, če smo politično dovolj zreli za take ukrepe. Obtoiba, ki brez dvoma je v tem vprašanju, ni iz trte zvita. Brž ko smo prešli v drugo fazo reforme, ko smo pričeli z realizacijo ukrepov, ki'jili je sprejela zvezna skupščina, je prišlo in prihaja do pojavov, ki kažejo, da nismo razumeli bistva, ciljev reforme ali pa, da bistvo sicer razumemo, vendar smo prešibki, politično nezreli in nacionalno premalo zavedni, pa zato skušamo sedanjo situacijo izkoristiti v svoj prid Z zelo kratkovidno in spekulativno politiko navijanja cen, ki naj trenutno sicer zagotovi nekaterim delovnim kolektivom ustrezno višje osebne dohodke, ki pa jih bo kaj kmalu pokopala, kajti v teh kalkulacijah ni ekonomskih analiz trga in kupne moči prebivalstva, ampak le težnja, kar najbolj izkoristiti trenutni konjunkturni položaj. S tem pa pljuvamo v lastno skledo i0se ne vprašamo, kaj bo čez dva, tri, pet mesecev. Se res ne zavedamo, da je vsak proizvajalec obenem tudi potrošnik dobrin in uslug? Pa da prav nerealne in nesorazmerno večje cene vodiio k zmanjšanju kupne moči prebivalstva ie v bližji perspektivi, s tem pa tudi k zmanjšanju osebnih dohodkov v kolektivih tistih gospodarskih organizacij, ki v sedanjem položaju skušajo uveljaviti in uveljavljajo svojo kratkovidno in spekulativno politiko?
Tako temeljitih sprememb, kot jih z novimi ukrepi nameravamo uvesti v naše gospodarsko in družbeno živ-l j eni e nasploh, ne moremo uveljaviti v nekaj mesecih. Reforma je stvar daljšega obdobja, ki bo trajalo več let. V tem času pa bo treba obračunati z marsičem, na kar smo se navadili, kar smo že sprejeli kot nekaj povsem samo po sebi umevnega, kar
je bilo nujno v naših povojnih razmerah, kar /pa je postalo cokla našega nadaljnjega napredka. V našem gospodarstvu in v vsem našem življenju moramo uveljaviti ekonomske odnose. To pa pomeni, da bomo v prihodnje odvisni le od svojega dela, od svojih uspehov in prizadevanj, od večje produktivnosti. Edini pogoj za boljši standard ljudi in edina možnost za uveljavitev takih gospodarskih odnosov je boljše delo, boljša produktivnost, boljša organizacija dela, prilagajanje proizvodnje potrebam in zahtevam Jrga, s tem pa uskladitev kupnih iti blagovnih fondov. To pa je zelo kompleksno vprašanje, ki zadeva vsa področja našega življenja. Kompleksno pa reforme še nismo razumeli, vse tako kaže. Rešujemo jo parcialno, morda bi celo lahko rekel, da kampanjsko, ■ to pa nam že rojeva negativne posledice in z njim v zvezi nezaupanje, skrb, politično napetost med prebivalstvom, ki je nov gospodarski režim sprva sicer pozitivno in z odobravanjem sprejelo, ki pa zdaj obsoja anomalije, ki se' pojavljajo.
Gre predvsem za cene. Z njimi smo zelo hiteli, občinske skupščine so jih na brzino določale, zdaj pa jih bodo morale v kratkem spet spreminjati, kajti — kot je poudaril politični sekretat CK ZK Slovenije Miha Marinko ob obisku na Gorenj* skem sejmu — so proizvajal' ci v precej primerih s previsokimi in nepreverjenimi kalkulacijami te pritisnili občinske skupščine ob zid. Še hujše anomalije pa opažamo pri cenah, ki se prosto formirajo; gradbeni material, mesni izdelki, kruh, moka — to se je npr. v kranjski občini podražilo za več kot 100 %. Administrativni ukrepi zvez' nih, republiških in občinskih organov zaradi takih pojavov niso v prid reformi, čeprav so po drugi strani takšne intervencije v sedanji situaciji nujno potrebne, kajti sicer bi bil življenjski standard naših delovnih ljudi prehudo prizadet.
A. Triler
Gospodarska reforma v kranjski občini
Spremeniti strukturo osebne potrošnje
V Kranju so se v sredo (4. avgusta) zbrali direktorji, predsedniki delavskih svetov, sekretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij občine, da se pogovorijo o problemih in o trenutnem stanju v zvezi z novimi ukrepi v našem gospodarstvu. Ugotovili so predvsem vrsto negativnih pojavov na področju cen in ostro obsodili vse deformacije, ki so posledica nekompleksne, precej neresne, včasih zaletave in spekulativne politike glede izvajanja reforme in ki lahko resno ogrozijo standard občanov, če ne b o hitrih in odločnih zavestnih sprememb ali celo administrativnih intervencij.
Predsednik skupščine občine Martin Koširje na kratko poročal o polletnih rezultatih gospodarjenja in poudaril, da količinski plan proizvodnje v prvem polletju ni bil dosežen (44,6% letnega plana), čeprav je realizacija za 2% večja kot v 'prvem polletju la-
ni. Vzroki za to so predvsem objektivnega značaja, čeprav so jim botrovale tudi subjektivne slabosti.
Gospodarske organizacije čaka v drugem polletju velika naloga: v praksi preiti na uresničevanje ciljev reforme, ki se mora izvajati predvsem
znotraj delovnih organizacij — z odkrivanjem rezerv, z boljšo organizacijo dela, z izboljševanjem kvalifikacijska strukture zaposlenih, z večja produktivnostjo, ne pa le z avtomatičnim povečanjem osebnih dohodkov oz. akontacij na te dohodke. Osebne dohodke je med zaposlene treba razdeljevati tako, da stimulirajo proizvodnjo, da so faktor večje proizvodnje in boljše produktivnosti, zato ja treba zdaj predvsem stimulirati tista delovna mesta, kjer je delo merjeno. S tem v zve« zi se pred vse delovne oi> ganizacije postavlja izredna važna naloga: korigiranje si-(Nadaljevanje na 2. strani)
Letos je pri nas več tujih turistov kot lani; na sliki kopališče na Bledu
V radovljiški občini ugotavljajo
Velik obisk in
Cene in standard v navskrižju   dober v™!*el
ti cearav  vreme Gor en i
Občani in potrošniki zavzeto komentirajo gospodarske ukrepe ter se zgražajo in jezijo nad pretirano visokimi cenami. Njihov standard je spričo večjega porasta cen, kot jih je dovolila zvezna skupščina, resnično ogrožen. Prav zategadelj so potrošniki upravičeno zaskrbljeni, čuti pa se že močan odpor proti navijanju cen. Politične in družbene organizacije so
v radovljiški komuni nastopile proti tistim, ki so neutemeljeno zvišali cene in s tem kršili splošno veljavne uredbe. Tudi javno mnenje se je odločno uprlo takim pojavom, saj so se cene povečale v nekaterih primerih za več kot 100%. Tudi občinski komite ZK in SZDL sta obravnavala problematiko cen
ter osebnih dohodkov, prete-
(Nadaljevanje na 12. strani)
^OBIŠČITE JUBILEJNI Ha XV. GORENJSKI SEJEM
čeprav vreme Gorenjske* mu sejmu ni najbolj naklonjeno, je zanimanje zanj proti pričakovanju zelo veliko. Z obiskom in prometom so nadvse zadovoljni. Do vključno četrtka, 5. avgusta (torej 6 dni), si je sejem ogeldalo kar 60.000 ljudi, od tega tudi precej tujcev. Prometa je bilo v teh dneh že za 390 milijonov dinarjev, kar je v primerjavi z drugimi leti rekordno. — K.
V KRANJU
od 30. julija? dolO'livgustiv1
72
I« f \ POSVETOVANJE
V ATENAH
ATENE — Grški kralj Konstantin je včeraj ves dan po-tvetll posvetovanjem i voditelji različnih strank. Večina gorskih voditeljev je predlagala, da bi kralj dal mandat za sestavo nove vlade Papan-dreu, ki Ima v grškem parlamentu večino.
SETANEK NASER SEKOU TOURE
KAIRO — Egiptovsko časopisje obširno komentira razgovore med predsednikom Naserjem in predsednikom Gvineje Sekou Tourejem. Oba državnika sta v razgovorih naglasila, da bi morali odstraniti vojna žarišča.
GANSKI ZUNANJI MINISTER
V WASHINGTONU
AKRA — Ganskt predsednik dr. Nkrumah je poslal svojega zunanjega ministra na pogovore s predsednikom Johnsonom v WashingtAn Kot je znano bo gansfci predsednik v kratkem odpotoval v Severni Vietnam, na povabilo Ho »t Minha.
VARNOSTNI SVET RAZPRAVLJAL O CIPRU
NEW YORK — Na sedežu OZN se je sestal Varnostni svet, ki je razpravljal o rešitvi ciprske krize. Sovjetski predstavnik Morozov je predlagal, da bi se z otoka umaknili vsi predstavniki tujih oboroženih sil.
NAPETOST V PERUJU 1IO DE JNEIRO — Perujska vlada Je suspendirala ustavna jamstva v vsej deželi za prihodnjih 30 dni in sicer z utemeljitvijo, da je to potrebno zaradi sedanjih neredov v državi.
v,
Francoski minister za kulturo Andre Malraux je v teh dneh končal •svoje štirinajstdnevno križarjenje po Kitajski, kjer se je sestal z vsemi najvišjimi kitajskimi voditelji. Njegov klepet s kitajskimi voditelji je bil neizčrpen. S štirimi vodilnimi kitajskimi voditelji se je pogovarjal skupaj več kot sedem ur. Čeprav so na začetku Mal-rauxove poti po Kitajski govorili, da gre za privatni obisk, pa se je pozneje že zvedelo, da je prinesel francoski minister za kulturo s seboj tudi važne politične rokopise, med drugim tudi poslanico generala de Ganila, ki svojega ministra v pismu pooblašča, da »Široko izmenja stališča s kitajskimi voditelji. V  teh  dneh  jc  bilo v
Generalov sel
Franciji v zvezi z obiskom enega izmed vrhov francoske kulture zapisano, da je Francija pravzaprav edini most, ki veže Kitajsko z zahodnim svetom. Hkrati je bilo tudi rečeno, da je ta most Pekingu potreben in zaradi tega ni nič čudno, če so šli kitajski voditelji pri oceni sedanjih odnosov na svetu do dna. Dejstvo, da so šli pri izmenjavi mnenj do dna pravzaprav nikogar ne preseneča, saj je že dolgo znano, da Francija s svojim političnim vplivom v Aziji lahko napravi marsikatero uslugo. Ni nobenega dvoma, da je francoski mini-
ster za kulturo, poleg kitajske umetnosti in kulture, proučeval tudi kitajske uteži na vietnamski tehtnici. Po drugi sirani pa jc najbrž general de Gaulle v svojem spremnem pismu, ki ga je minister prinesel v Peking, razložil, da so francoski načrti grede ureditve vietnamskega problema bistveno različni od ameriških. Takšno izhodišče pa še ni zadostovalo. Po kitajskih virih so ostali v Pekingu pri svojem starem in znanem stališču. Od tega stališča niso popustili niti za dlako. Po kitajskih predstavah je mir v tem delu sveta mogoče do-
seči samo % umikom ameriških vojakov iz Južnega Vietnama. Ker Američani tega ne nameravajo storiti, bi bili logično vsi mostovi porušeni. Čeprav ni bilo v Izmenjavi mnenj nobenih obvez in sklepov, pa moramo priznati, da francoska vlada izrablja priložnosti za potreben dialog. Francoski minister po štirinajstdnevnem obisku na Kitajskem verjetno ni zadnji vitez, ki ima pogum, da bi se vključil v priprave za prepotrebna pogajanja. V nekaj dneh se bodo izmenjave mnenj lotili tudi drugi državniki, ki lahko kaj pripomorejo k razrešitvi hude vietnamske krize. Upajmo, da na kancu le vse ne bo bob ob steno.
Spremeniti strukturo osebne potrošnje
(Nadaljevanje s 1. strani) slema delitve dohodka in osebnega dohodka, kjer je seveda to potrebno. Doslej smo namreč v fazi uresničevanja novih predpisov v našem gospodarstvu v glavnem formirali le cene, adekvatnega ukrepa •na področju delitve dohodka in akontiranja osebnih dohodkov pa nismo izvedli. Prav zato se bo treba takoj in z vso odgovornostjo povsod lotiti revizije delitvenih sistemov, da bo vsak res plačan po delu irf prizadevanjih in da bo le na osnovi boljšega dela lahko izboljševal svoj standard, kajti dosedanji ukrepi trenutno nekoliko zmanjšujejo realne osebne dohodke in s tem-kupno moč prebivalstva.
Po ukrepih, ki jih je uzakonila zvezna skupščina, bo treba precej zmanjšati splošno potrošnjo, kajti proračunski dohodki občine Kranj bodo manjši za nekaj več kot 10Vo (za 248 milijonov dinar-
jev), struktura osebne potrošnje pa se bo spremenila, ker se bodo formirali novi odnosi med cenami posameznih izdelkov in vskladili odnosi med proizvajalci surovin, energije in osnovnih kmetijskih pridelkov ter med predelovalno industrijo. Nove cene naj bi se čimbolj približale ekonomskim cenam, to je s takim, ki jih na tržišču formira zakon ponudbe in povprašeianja. Struktura osebne potrošnje se bo morala spremeniti, saj je bila doslej pri nas precej drugačna kot npr. v razvitih srednjeevropskih državah. Goveje meso je npr, pri nas doslej predstavljal priblinžo 66 odst. vrednosti osebne potrošnje, v Zahodni Nemčiji pa le 35%. Pred nami je še vrsta ukrepov, ki jih bomo morali sprejeti in se nanje privaditi, če hočemo uresničiti cilje reforme in urediti naše gospodarstvo. Prav zaradi    nujnosti spremembe
strukture potrošnje sedanji podatki o zviašnju življenjskih stroškov, ki jih dobimo s primerjavo prejšnjih in sedanjih cen, niso realni, še manj pa bodo v prihodnjih mesecih. -at
Drzen skok iz vlaka
5. avgusta se je na železniški postaji v Kranju dogodila nenavadna nesreča. Mirko Kondič (17), delavec v Komunalnem serisu v Kranju, se je tega dne okoli 14. ure vračal z dela z vlakom, ki vozi iz Tržiča v Kranj. Ko je vlak. sicer z že zmanjšano hitrostjo, peljal na kranjsko železniško postajo, je Kodrič nekaj metrov pred železniškim prelazom (pri gostilni »Jerca«) skočil iz vlaka. Nameraval si je tako skrajšati pot. Drzen in nepremišljen skok pa je bil za mladeniča usoden. Nesrečno je padel med tire in se močno poškodoval.
»Care« program
V občini škofja Loka so v teh dneh razdelili 211 paketov, ki so jih prejeli od mednarodne organizacije »Care« programa. 14-kilogramski paketi' vsebujejo 10 kg moke, 3 kg maščob in 6 zavitkov kompletnih zajtrkov. KO RK so same določile, kdo naj dobi pakete. Največ jih je bilo dodeljenih v hribovske kraje občine.
Svet  doma vajenskega
doma Kranj razpisuje prosto delovno mesto
HIŠNIKA
Pogoji za sprejem: mlajši    upokojenec z ženo,  brez  otrok, vajen raznih popravil. Stanovanje na razpolago.
Ponudbe do 15. avgusta.
Zapiski s poti po Koroški
Pred dnevi se je naš reporter pridružil skupini izletnikov, ki je potovala z avtobusom »AVTO-PROMETA GORENJSKA« in obiskala nekatere kraje na Koroškem. V nekaj nadaljevanjih mm bo opisal pot, ki jo je prehodil.
Zgodaj zjutraj smo se odpeljali iz Kranja proti Ljubelju. V Kranju je deževalo, toda šofer Zivko in vodič Tonček sta mi zatrjevala, da bo izlet kljub temu prijeten.
Počasi smo se z avtobusom vzpenjali proti državni meji na Ljubelju. Med izletniki je bilo opaziti majhno zaskrbljenost. Pa ne zato, da bi imeli s seboj preveč denarja ali podobno! Saj veste, človek nna pri takih stvareh vedno
nekam čudne občutke! Uslužbenec pa nas je samo preštel in odšel iz avtobusa. Za njim je prišel službujoči carinik in nekaj udeležencev izleta vprašal, koliko denarja imajo s seboj. Na srečo ga ni imel nihče več kot ga lahko nese preko meje. Vsaj uradno ne!
Odpeljali smo se skozi predor, na drugi strani pa smo bih že vsi bolj zgovorni. Mar-.«;Vdo od izletnikov avstrijskih carinikov sploh ni videl,
kajti v avtobus ni bilo nikogar. Vse je uredil Tonček.
Vsi smo imeli s seboj tudi nekaj dinarjev, zato smo se ustavili v prvi gostilni in trgovini, ki je na avstrijski strani. Tu se nam je uresničila želja, imeti v žepu nekaj več šilingov. Uradni kurs šilinga je nekaj več kot 49 dinarjev, lastnik gostilne nam jih je menjal po 58 dinarjev Ko smo se peljali skozi mali Ljubelj, smo opazili množičen posek lesa. Spomnil sem se poseka pred leti na Sorskem polju. Prav zdaj so pričeli namreč rudi Avstrijci graditi novo cesto iz Celovca proti državni meji na Ljubelju. Prve odseke v bližini Podljubelja so že asfaltirali.
V bližini cerkve sv. Magdalene, preden se pride v Pod-ljubelj, so znižali tudi hrib žS približno pet metrov.
Od tu smo se odpeljali proti mestu Podljubelj. Tu se odcepi cesta proti Borovljam in Kozentaverju (Kirschenteuer), Borovlje so zelo podobne Tržiču; razlika je--v tem, da je v Borovljah razvita predvsem puškarska industrija, v Tržiču pa čevljarska. Boroveljča-ni so pričeli z izdelovanjem orožja že v 16. stoletju. Tu izdelujejo predvsem lovsko in športno orožje, ki ga izvažajo po vsem svetu. Znan je predvsem izdelovalec orožja koroški Slovenec Franc Sod-ja, ki je privatnik in dela vse sam, od surovega materiala do finalnih izdelkov. V Borovljah je tudi znana puškarska šola, v kateri se učijo tudi nekateri Kranjčani. Poleg tega je tu tudi center za
preizkušanje ročnega strelnega orožja. V času prve svetovne vojne so tu izdelovali tudi orožje za vojsko in topovske cevi.
V Kozentaverju, kamor smo odšli potem, je razvito zlasti kmetijstvo. Mnogo kmetov je tudi Slovencev. Eden izmed njih je iz Police pri Kranju. Traktor je tu tako pogost kot pri nas vprežna kosilnica. Veliko pa je tudi takih, ki imajo po dva traktorja.
Na- začetku te vasi je eno najmodernejših kegljišč v Avstriji. Postavljanje kegljev, označevanje podrtih kegljev in vračanje krogel, v« to je urejeno na električni način. Lastnik tega modernega lokala je slovenski rojak.
Jože Tare
(Nadaljevanje v prihodnji sobotni številki)
Direktorjeve težave
Direktor usluinostnega podjetja SLANA Jurij Kontrabas t se je v splošnem vrvežu gospodarske reforme hitro znašel. S svojo inspirirano trgovsko domišljijo je mojstrsko skalkidiral nove cene svojim proizvodom. Brez oklevanja in pretiranega razmišljanja je tudi ukrepal po predvidenem planu. Sklical je hitro sejo upravnega odbora in predložil svojo zamisel z »utemeljenimi« kalkulacijami za nove cene pred člane in zaključil »naglo sejo« z besedami: »Tovariši, v interesu našega podjetja je, da hitro in pravično odločamo in »sezidamo« nove cene, kakršne narekuje dejanska kalkulacija in seveda splošna situacija. Pri tem pa moramo predvsem poskrbeti, da naš potrošnik le ne bo preveč prizadet, saj ga bo že tako reforma precej udarila«. Navzoči so zadovoljno prikimavali in izražali za-dovoljstvo nad Jurijevo modrostjo in pravičnostjo do potrošnikov. Sicer pa je že tako precej v modi fraza, da potrošnika ne smemo oškodovati v njegovem standardu. In tako so ravnali tudi pri podjetju SLANA.
Direktor Kontrabant pa je še pribil: »Dokler skupščina
r-
Gospodarske novice
IZVOZNI USPEHI INDUSTRIJE
V prvem polletju letošnjega leta je jugoslovanska industrija dosegla izvoz v vrednosti 116,9 milijarde deviznih dinarjev, kar je za 19 milijard ali za 19,5 »/. več kakor v lanskem prvem polletju. Med posameznimi panogami beležijo največji porast barvna metalurgija, ki je povečala svoj izvoz za 22%, kovinska industrija za 33%, izvoz elektroindustrije pa kar za 63 %. Kmetijski Izvoz se je povečal le za 039 milijarde din ali za 1,6%.
ZAPOSLENOST
V ZASEBNEM SEKTORJU OBRTI
V preteklem letu je bilo v Jugoslaviji skupno 118.604 obrtnih delavnic, v katerih je poleg lastnikov delalo preko 27.000 delavcev in 15.000 vajencev. V več kot 91.000 obrteh so delali lastniki sami, preko 103.000 delavnic pa je bilo brez vajencev. Skupno so obrtne delavnice plačale v lanskem letu okrog 20 milijard dinarjev davkov.
V___J
ne odloči dokončno o maloprodajnih cenah, naj velja naša kalkulacija, saj je povsem realna in ne more priti navzkriž s splošno predlaganimi cenami, ki jih pripravljajo na občini.«
Drugi dan so prihajali potrošniki in zmajevali z glavami. Primerjali so cene v poslovalnicah podjetja s cenami drugod in niso bili zadovoljni. Čemu to pretirano navijanje cen?, so se spraševali.
Potem pa je izšel odlok občinske skupščine, ki je pokazal precej drugačno sliko. Pri podjetju SLANA so morali spet hitro ukrepati in nova »nagla seja« je morala že veljavne kalkulacije korigirati, saj vendarle ni bilo mogoče več tako naprej. Direktor Jurij se je sicer jezil, češ kaj pa vedo na ob/ini, kako se »zida« cena in s kakšnim trudom in znojem dobavijo posredniki blago od proizvajalca do potrošnika. Še naprej se je jezil, da hočejo trgovino zadušiti, toda vse ni nič pomagalo. Dotlej se je že dalo marsikakšen krajcar tako ilegalno nabiti navzgor; nekajkrat se je tudi že zgodilo, da je imel sitnosti s tržnim inšpektorjem, vendar se je vsa-kikrat izmazal in vse prepričal, češ da podjetje ne more drugače naprej. To pot pa, ko se je ponujala največja priložnost, pa nič. »Danes te vrabci na strehi čivkajo, koliko stane to in ono, ali je to sploh potrebno. Ne dajo nam miru, da bi gospodarili kot znamo in kot je tudi prav!« se je jezil direktor Jurij. »Potrošniki pa so čedalje bolj nadležni in tudi občina vtika nos tjakaj, koder ne bi bilo treba! Ne dajo ti dandanes več gospodariti, kot bi bilo treba!«
Mlinarjev Jože (
Nezdrave razmere v tržiški zadrugi
Nesoglasja ogrožajo uspehe
Nihče ne more oporekati uspehom, ki jih je dosegel in jih še dosega prizadeven 15-članski kolektiv kmetijske zadruge Tržič. Povsem nerazumljivo pa je, da ne morejo vskladiti nekaterih nesoglasij, ki so sicer šele nedavno izbruhnila, vendar se iz dneva v dan stopnjujejo. Samovolja, gledanje po obrazih, nedisciplina — to so bili glavni »aduti« medsebojnih obtožb na sestanku kolegija, ki je bil 4. avgusta. Iskanje »rešilne bilke« mimo organov samoupravljanja, katerih dejavnost v zadrugi ni dovolj čutiti! Ali bo vodstvo zadruge pravočasno spoznalo, da kolektiv ne predstavljajo samo trije ali štirje ljudje In da je v času novih gospodarskih ukrepov potrebna resnost in predvsem večji posluh za kolektivno upravljanje in odgovornost?
Kmetijska zadruga ima sa. mo obdelovalne zemlje 180 ha, na enega zaposlenega pa odpade kar 64 ha vseh zemljišč. Lani so ustvarili okoli 100 milijonov din dohodka, letos pa ga nameravajo povečati vsaj za 40 milijonov dinarjev. Zanimiv je tudi podatek, da so leta 1961 pridelali le 3 tone krompirja, letos pa ga bodo po planu kar 600 ton.
Lahko bi našteli še več uspehov te zadruge, vendar je namen sestavka predvsem ta, da z objektivnim poročanjem o nesoglasjih, ki so se pojavila v zadrugi, prispevamo k odpravi napak, ker te že resno ogrožajo dosežene uspehe.
»... sram me je, ko toliko govorimo in pišemo slabega o naši zadrugi. Očitki le delno držijo. Nihče pa nas noče razumeti in nam pomagati. Tu je potrebna prelomnica! AH izboljšamo odnose v zadrugi aH pa se več ne gremo zadrugo!« To je na nedavnem posvetu političnega aktiva občine Tržič povedal Ludvik Pondelek, vodja kmetijske proizvodnje in strojnega parka ter predsednik upravnega odbora zadruge Tržič. Te besede so na posvetu vzbudile
pozornost. Predsednik občin, ske skupščine je zagotovil popolno podporo pri odpravi, napak in težkoč v zadrugi-
NEUPRAVIČENA U2ALJENOST
Odkrita razprava in poštene besede pa prizadetim v zadrugi seveda niso bile všeč. Vznemirilo jih je, ker so se pač počutili ogroženi. Toda zakaj? Najbolje je, da prisluhnemo izjavam članov ko-
LUDV1K PONDELEK, vodja kmetijske proizvodnje in predsednik upravnega odbora:
»Z razpravo na seji političnega aktiva sem iskreno želel naši zadrugi pomagati, da prebrede trenutne težave. Preseneča me, ker so me nekateri napačno razumeli. Ne vem, ali hote ali nehote. 2e a red enim letom, ko sem se v zadrugi zaposlil, sem takoj opazil, da nekaj ni v. redu. Čeprav je bil v zadrugi pereč problem strokovnih kadrov, sem bil kot kmetijski tehnik skoraj dva meseca brez dolžnosti. O disciplini pa je težko govoriti. Napotke dajejo vsak po svoje in zaposleni delavci dejansko ne vedo, katerega bi poslušali. Gledanje po »obrazih« je pri nas že /a ko-
Turizem in gospodarska reforma
Že po spremembi tečaja turističnega dolarja se je pri nas občutno povečal promet inozemskih gostov. Porast najlepše vidimo v primerjavi prometa pred in po reformi. Menjalnica Kompasa v Ljubljani je prej menjala povprečno za 150.000 din dnevno, po spremembi tečaja pa od 600 000 do 1 milijon din. še večji porast je bil zabeležen na mejnih prehodih, kjer se je menjava povečala od prejšnjih maksimalnih 3 milijonov na 6 do 7 milijonov din dnevno.
Po sprejetju novih gospodarskih ukrepov se je priliv tujih turistov še bolj povečal. Lepo sliko prometa nam kaže naš največji turistični kraj— Bled. Takoj po sprejetju novih vrednosti tujih valut je bil promet gostov v stalnem naraščanju: 22. julija — 2086 tujih gostov, 23. — 1939, 24-— 2582, 25. — ?-734. V primerjavi z lanskim letom vidimo v juliju veliko povečanje. V
letošnjem juliju je bilo skupno 92.829 gostov (leta 1964 — 68567), domačih 31.105 (23 tL soč 708), tujih pa 61.724 ( 44 ti. soč 859).
Na žalost pa se iz turističnih krajev slišijo pripombe, da turisti premalo koristijo naše gostinske usluge. Kje je vzrok? Prepričani smo, da ni glavni vzrok v tem, ker k nam prihajajo »samo revni turisti« kot se skušajo opravičevati nekateri gostinci, ampak predvsem v cenah njihovih uslug.
Zvezni cenik je bil že pred sezono tiskan v dolarski vred. nosti in razposlan našim predstavništvom v tujini. Sklenjeno je bilo, da se niti dinarske vrednosti ne smejo dvigniti. Bistvo dogovorov je bilo v tem, da sprememba tečaja ne sme služiti urejanju notranjih problemov gostinskih organizacij, temveč mora ostati cena konkurenčna v od-nosu na ostale ponudnike, da bomo tako občutneje poveča-
li turistični promet.
Izkušnje pa kažejo, da mnoga podjetja iščejo v novem položaju le trenutne koristi. Posebno v zadnjem času so močno dvignila svoje cene. Skoda politike zviševanja cen je lahko zelo velika. Danes sicer tuji gostje verjame, jo našim prospektom, a ko pridejo v Jugoslavijo, jih presenetijo popolnoma drugačne cene. Ali se bodo naslednje leto se odločili za našo deželo in se vezali na negotovega partnerja? Vemo, da imamo v našem turizmu mnogo pomanjkljivosti, a namesto, da bi jih odstranjevali, ustvarjamo še nove in tako odbijamo goste- Da je zanimanje za na še kraje veliko, nam najlepše kaže primer Bleda, saj je bilo v letošnjem letu samo tujih gostov skoraj toliko kot je bilo leto prej vseh skupaj. Možnosti za še večje povečanje obstojajo- Vprašanje pa je, če jih bomo znali izkoristiti. P. Čolnar
reninjeno. Delovodja ni hotel prevzeti mesto skladiščnika in je zaradi tega kar tri dni neupravičeno ostal doma. ML-hče ni proti njemu kaj ukre-: nil. Samovolja direktorja se odraža pri sprejemanju in odpuščanju delavcev in v tem, da večkrat zapusti delovno mesto, pa nihče ne ve, kje ie! Direktor je vzel dopust prav v trenivtku, ko je bil popts blaga spričo novih gospodar-skih ukrepov. Organizacija dela pri takem odnosu se-\eda mora trpeti.«
MEDSEBOJNE OBTOŽBE
V tem malem kolektivu so na »vrhu« nastala že resna trenja, ki jim botrujejo pomanjkljivosti, ki bi se jih dalo samo z malo dobre voije takoj odpraviti. Te dobre volje pa je, žal,, premalo!
Delovodja in predsednik" sindikalne podružnice JANLZ PRAPROTNIK nam je povedal, da je izvršni odbor razpravljal na seji 2. avgusta o vseh teh problemih. Ugotovil je nekatere napake direktorja. Toda samo razpravljati in ugotavljati še ne pomeni rešiti! Tovariš Praprotnik ia tudi ni zamolčal o samovolji, ki se baje odraža tudi pri vodju kmetijske proizvodnje.
Na sestanku kolegija so si očitali to in ono. Direktor zadruge JURIJ ROZMAN je bil nad »neposlušnostjo« presenečen. Ni pač pričakoval, da bo vsa zadeva tako hitro postala »zrela« za razpravo- Človek bi pričakoval, da se bodo na sestanku konkretno pogovorili, kako odpraviti pomanjkljivosti in narediti napakam prelomnico. V resnici pa so iz beležnice prebirali očitke, ki v sestavku ne zaslužijo prostora. Tudi izjava direktorja, ki mi jo je dal pred sestan-koai, da bo poklical neko republiško komisijo, ki bo ugotovila resnično stanje v zadrugi, ni na mestu! Stanje v zadrugi je stvar organov samoupravljanja, ki se bodo vsaj zdaj »zdramil:« in poiskali najboljšo rešitev. Vsaka druga pot pa je zgrešena m že vnaprej obsojena na neuspeh.
VEČ ODLOČNOSTI IN SODELOVANJA
Za zaključek naj citiram misli računovodkinje zadruge, ki je še 10 let zaposlena tu in sodeluje v upravnem odboru:
»Napake bomo v naši zadrugi odpravili šele takrat, ko ne bo več vrednotenja človeka po obrazu in ko so bomo odpovedali osebnim interesom In ljubosumnosti na svoje delo. Direktor bi moral biti odločnejši, mi vsi pa moramo tovarišJco sodelovati lir še naprej stremeti za uspeh zadruge.«
Drago Kastclic
KULTURA
7. AVUU51 * liLA!>
Iz programa delavske univerze Radovljica
Novi oddelki za odrasle
Delavska univerza Radovljica bo v prihodnjem šolskem letu nadaljevala s široko zasnovano splošno izobraževalno dejavnostjo. V jeseni bodo pričeli z rednim poukom nekateri oddelki redne šole (predvsem strojne in tehnične) in tudi nekateri tečaji, med njimi strojepisni, administrativni, jezikovni in gospodinjski. Posebna oblika osnovnega izobraževanja pa so oddelki za odrasle na osnovnih šolah.
Oddelki za odrasle na tehnični šoli' so na Bledu in v
Radovljici že nekaj let. Letos bodo po dveletnem premoru odprli nov prvi letnik te šole. Za njo se je v radovljiški komuni v preteklih letih izkazalo največ zanimanja, saj še vedno ni dovolj kvalil*fi ranega kadra te stroke. Nekaj podobnega velja tudi za oddelke strojne stroke. 2e nekaj let uspešno delujejo izmenično na Bledu in v Radovljici, kandidatov iz delovnih organizacij pa je dovolj. Oddelki tehnične ter strojne stroke delajo pod strokovnim vodstvom   srednje tehniške
Turistična pomembnost
Škofjeloške poletne prireditve še niso končane. Še dva tedna bodo trajale, pa kljub temu že lahko govorimo o njih. Ne o tem, ali je bila kvaliteta na dovolj visoki ravni. Tudi ne bi veljalo že polagati zaključnih računov. Lahko pa bi že govorili o vlogi in pomenu teh prireditev, saj so zavzele pomembno mesto v kulturnh prireditvah v poletnem času ne le na Gorenjskem, ampak tudi v republiškem okviru.
Poleti je večina kulturnih hiš zaprta. Kulturnih prireditev je malo, le sem pa tja lahko zasledimo lepak, ki vabi na koncert ali pa na predstavo na prostem. Gorenjska je letos sorazmerno prav glede prireditev na prostem še posebej bogata- Podbrezje, Begunje, Tržič •.. in tudi škofja Loka. Prav ta pa ima posebno mesto. Njihove škofjeloške poletne prireditve so nekaj posebnega. Pa nič zato, če imajo take ali podobne prireditve tudi v Ljubljani. Za mesto, kakršno je Škofja Loka, so te prireditve zelo pomembne.
Zadnje čase se močno poudarja, da je turistom, ki prihajajo k nam potrebno pokazati ne le narav, zanimivosti in lepote, ne le prenočišča in gostinske lokale, temveč da jim je treba pokazati tudi kulturo dežele, v katero so prišli. Da spoznajo njen kulturni razvoj, da se jim odpro vrata muzejev, da se jim pokažejo zgodovinske značilnosti — in ne nazadnje, da se jim pokaže tudi nekaj kulturnih prireditev. Prav slednjemu dejstvu pa tudi služijo Škofjeloške poletne prireditve. Ni majhno število tistih, ki so prišli in bodo še prišli na loški grad poslušat koncert ali pa si ogledat predstavo na prostem. Poslušal sem razgovor med dvema tujcema; eden je dejal: »Kaj rakega lahko človek vidi le še na Danskem«, drugi pa mu je vneto pritrjeval. Zamislil sem se nad tem. Prav gotovo sta imela prav- Njuno navdušenje je bilo iskreno in polno občudovanja.
Vrednost teh prireditev je v taki luči še veliko večja. V času, ko so kulturne hiše zaprte in ko je pri nas veliko tujih turistov, so te prireditve tudi s te plati) zelo pomembne.
Božo šprajc
šole iz Ljubljane, vse organizacijske in tehnične zadeve pa vodi delavska univerza, ki poskrbi tudi za strokoven predavateljski kader.
Administrativni tečaji imajo na Bledu in v Radovljici že tradicijo. So vsako leto v obeh središčih občine. Skrčen program administrativne šole predavajo eno leto. V strojnem in tehničnem oddelku si pridobijo absolventi srednjo izobrazbo, administrativna šola pa usposablja nižji administrativni kader.
V razvitem turističnem območju se kaže očitna potreba tudi po znanju tujih jezikov-K temu veliko pripomore prav delavska univerza z organizacijo jezikovnih tečajev-Največ prirejajo tečaje nemškega in angleškega jezika. Nekaj oddelkov bodo odprli tudi letos, in sicer v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Na Bledu pa bodo letos že drugo leto začeli s tečajem italijanščine. — J. B.
/  KOLO iz Beograda na Bledu
IZPOVED LJUDSKE TVORNOSTI
V okviru poletnih prireditev je v sredo zvečer gostoval na Bledu znameniti folklorni zbor KOLO iz Beograda. To pot je bilo zanimanje tolikšno, da niso mogli vsi v dvorano, ki sprejme več kot osemsto ljudi.
Ansambel KOLO smo na Bledu navajeni gledati vsako leto. V tem kraju gostuje že vrsto let zapored in blejska publika ga vedno težko pričakuje. Posebno tujci so navdušeni nad jugoslovansko folkloro, saj jim jo ansambel Kolo predstavi v zares solidni in zmerni koreografiji. Letos so se celo zvrstili vsi trije vodilni jugoslovanski narodni zbori, tudi LADO iz Zagreba in TANEC iz Skopja.
Večer z narodnim folklornim zborom KOLO iz Beograda je bil zares prijeten in zanimiv za slehernega obiskovalca, posebej pa še za tiste, ki so ga prvič videli. Vendar pa prinaša ta zbor iz leta v leto vedno nekaj
novega, svežega ali pa vsaj v novi koreografski izvedbi. Zato je tudi za redne obiskovalce in ljubitelje narodnih pesmi in ponovni obisk še vedno zanimiv. Ponovno smo občudovali že znane plese iz Srbije, Vojvodino, iz Crne gore, Makedonije in Hrvatske, videli pa smo to pot tudi vrsto povsem novih plesov in poslušali tudi več pesmi odličnih solistov KOLA.
Ob gledanju programa nas resnično prevzemajo občutki ponosa in zavesti, da imajo naši narodi zares bogato in pisano zgodovino. Bujno plesno izročilo nam govori o trdoživem boju naših ljudi za obstanek, obenem pa nam pripoveduje o pristni in neusahljivi ustvarjalni varnosti ljudi. Tujci v sporedu pičlih dveh ur lahko spoznajo del naše preteklosti skozi zelo pestro plesno govorico več narodnosti in ljudski utrip preteklosti. — J. B.
Kulturna sramota?
Misli, ki sledijo, sta inspirirali dve vestički v Glasu. Prva je bila objavljena 20. marca letos pod naslovom »Kulturna sramota«; gre za udeležbo na kulturnem večeru, ki ga je priredil Klub kulturnih delavcev v Kranju, za komorni koncert pihalnega kvinteta in solistov, na katerem so sodelovali znani mladi umetniki iz Ljubljane (har-jistka Pavla Petrič, flautist Fedja Rupel, oboist Drago Golob, klarinetist Igor Kalin, fagotist Srečko Korošak, pianist Aci Bertoncelj in hornist Ernest Matjašič), ki pa sega je udeležilo le 12 poslušalcev. Pisec vestičke je na kraju zapisal: »Vedno znova je v Kranju govora o revščini kranjskega kulturnega življenja. Tokrat pa sta bili v Kranju dve prireditvi in na eni je prišlo do takega kulturnega škandala.« Druga vest pa je bila objavljena 31. julija letos pod naslovom »Kje so bili poslušalci«; gre za nastop Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Lojzeta Lebiča na letošnjih Škofjeloških poletnih prireditvah. Vestičkar je med drugim zapisal: »Prav gotovo pa se škofja Loka ne more pohvaliti s tem, da je tako kvaliteten ansambel poslušalo komaj toliko poslušalcev kot je bilo nastopajočih peveev.«
Ne gre prav za ta dva nastopa oziroma za slabo udeležbo na dveh koncertih v Kranju in Loki. Gre za širši problem naše kulture, za te-
ritorialno in vsebinsko širšo, ne le na Kranj vezano »revščino« našega kulturnega življenja. Ta pa ni »padla z neba« in ni »od boga dana«, ampak je pogojena z današnjim časom, z našimi današnjimi in polpreteklimi razmerami in pogoji, z našim povojnim družbenim in ekonomskim razvojem. Gre za to, da pri obveščanju in ocenjevanju ne kritiziramo enostransko in izolirano le nekih posledic, ki imajo svoje globoke korenine v vsem našem povojnem razvoju, v mačehovskem odnosu do kulture in do Kulturnega izobraževanja in vzgoje mladine. Z odstranjevanjem vzrokov za takšno stanje, kakršno danes — Žal — marsikje je, bomo to stanje izboljševali in tudi izboljšali, ne z moledovanjem o slabem obisku posameznih prireditev in o revščini kulturnega življenja.
Nekaj mi je povsem jasno: mnogo več ljudi bi obiskalo komorni koncert v Kranju in koncert Akademskega pevskega zbora v Loki, če bi ljudi ta zvrst glasbe zanimala, če bi čutili potrebo po tovrstnem kulturnem udejstvo-vanju. Ker pa ni bilo potrebe, ni bilo interesa, zato tudi poslušalcev ni bilo. Potrebe oziroma težnja za zadovoljevanjem potreb — to je vodilo vsakršnega človekovega udejstvovanja. Zaman so navadno napori in prizadevanja za visoko udeležbo in živahno razpravo npr. na zboru volivcev v neki vais, kjer je na-
povedana razprava o osnutku občinskega družbenega plana. Več pa jih pride in ostro se krešejo mnenja, če na vabilu piše, da bodo govorili o ureditvi vodovoda, cest, javne razsvetljave itd. Tisto, kar se posameznika tudi neposredno tiče, kar zadeva njegove individualne materialne ali duhovne potrebe in interese, tisto ga zanima, tam bo sodeloval, angažiral se bo za zadovoljitev tistih potreb. Najrazličnejše institucije imamo prav zato, da zadovoljujejo najrazličnejše interese in potrebe ljudi. Vsakršno formalno družbeno • grupiranje na tej osnovi je edino smotrno, le takšno ni prej ali slej obsojeno na propad. Povsem jasno pa je, da imajo institucije, ki zadovoljujejo bolj množične, bolj ali manj všem lastne potrebe (npr. šole, trgovine) več obiskovalcev, članov ali kakorkoli jih že glede na vrsto potreb in glede na način zadovoljevanja potreb imenujemo, kot pa tiste, ki zadovoljujejo potrebe ožjega ali celo zelo ozkega kroga ljudi (npr. športno društvo, slavistično društvo itd.). '
Ob upoštevanju potreb kot vodila človekovega udejstvovanja se bomo pri ocenjevanju kakršnekoli manifestacije najprej vprašali, kakšne so potrebe, kakšen je interes. In če bomo ugotovili, da je interes slab ali da ga ni, se bomo vprašali še, zakaj je slab ali ga ni, šele potem bomo lahko pravičneje ocenjevati ali — če je treba — tudi obsojati. Ko je bil v Kranju ni-koč lani večer popevk in zabavne glasbe, je bila dvorana kina Center tako nabito pol-nai da so se pevci komaj pri-
drenjffli pred mikrofon. S tem — v primerjavi z zelo slabo udeležbo na komornem koncertu v Kranju in na nedavnem koncertu v Loki — mislim povedati tole: v povojnih letih smo pri nas priča na eni strani slabljenju, zmanjševanju in kvalitetno intenzivnemu spreminjanju po-tfeb ljudi po kulturnem udej-stvovanju oziroma po tako imenovani potrošnji kulturnih dobrin, po drugi strani pa integraciji zadovoljevanja kulturnih potreb v večja središča, ne le občinska, ampak tudi republiška in celo zvezna. Prvi proces je pogojen s premajhnimi finančnimi sredstvi za kulturo v vseh povojnih letih pri nas, s celotnim našim dosedanjim ekonomskim in družbenim razvojem, ko je bilo treba predvsem zgraditi materialno bazo našega gospodarstva, pa z vzgojo mladine doma, v šolah, v delovnih kolektivih in v mladinskih delovnih brigadah; integracijo pa so omogočili tisk, radio, televizija, osebni avtomobili, avtobusi itd.
»Kulturna sramota« je potemtakem »sramota« le v primeru, če s to besedo obsodimo tudi vzroke, ne le posledice. Brez upoštevanja vzrokov pa bi bilo pravilneje, če bi zapisali, da je ta »sramota« le bolj ali manj realen pokazatelj, kakšne so danes kulturne potrebe naših ljudi. O vzrokih za takšno stanje pa naj bi več razpravljali, predvsem pa haj bi jih z drugačnim odnosom do duhovnih vrednot nasploh skušali odpraviti!
A. Triler
7. AVGUST 1965 * GLAS
ODGOVORI BRALCEM
5 vprašanj - 5 odgovorov
Tokrat nam je poslal pet
vprašanj Anton ROTAR, uslažbenec pri Zavarovalnici v Kranju, doni a iz Srednje vasi pri Golniku. Na terenu aktivno sodeluje v vseh družbeno političnih organizacijah in je tudi predsednik mladinske organizacije za območje Goric in Golnika.
Tudi ostale bralce Glasa va bitno, da sodelujejo v naši rubriki in tako sami neposredno javno nakazujejo probleme aH poudarjajo uspehe. Tako bo rubrika resnično postala tribuna javnega mnenja.
Ali bo maloobmejni pas segal do Kranja
„ VPRAŠANJE: Lansko leto smo brali in slišali, da bo maloobmejni pas segal ne samo do Tržiča, ampak celo do Kranja. Tako bi lahko tudi Kranjčani hodili v Avstrijo. Zanima me, ali se bo to uresničilo in kdaj?
ODGOVOR: Na vprašanje nam je odgovoril načelnik up ravno-političnega oddelka pri skupščini občine Kranj Ivan Brišar:
Sporazum o ureditvi obmejnega prometa med SFRJ in republiko Avstrijo vključuje v naši občini naselja Zgornje Jezersko, Spodnje Jezersko in Kokro. Družbeno politične organizacije so predlagale, da se v obmejni promet vključi tudi naselja med cestama Ljubelj -— Kranj m Jezersko — Kranj. V stalni mešani komisiji za maloobmejni promet med SFRJ in republiko Avstrijo do konkretnih razprav o tem vprašanju še ni prišlo.
Slabo oskrbovani cesti
VPRAŠANJE: Največkrat je vzrok prometne nesreče slabo oskrbovana cesta. Kot druge bralce tudi mene zanima, kako je s cestama Te-netiše — Trstenik in Golnik — Križe. Cesti sta tako slabi, da sploh ne odgovarjata prometu. Večkrat so že govorili, da jih bodo popravili- in asfaltirali, vendar do tega ni prišlo. Kako je s tem in kdaj lahko pričakujemo izboljša-, nje?
ODGOVOR: Načelnik oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Kranj Marijan ROPRET nam je pojasnil, da je cesta Tenetiše — Trstenik glede na splošno stan:e cestne mreže v obči-ni' relativno dobra in ni bila predvidena za asfaltiranje. Ker j>a je na območju občine mnogo priori letne jših cest, v letošnjem letu verjetno spričo pomanjkanja finančnih sredstev ceste ne bo moč popravki in asfaltirati.
Cesta Golnik (— Križe poteka po območju občine Kranj in Tržič. Ker je pretežni del ceste na področju tržiške občine, bi za celotno ureditev ceste  morala  občina Kranj
skloniti sporazum o sofinanciranju z občino Tržič, vendar ta doslej še ni bil sklenjen. Zato zaenkrat ni mogoče pričakovati, da bi bila cesta v letošnjem letu popravljena in asfaltirana.
Viseči most demontiran
VPRAŠANJE: Viseči most čez Kokro v Kranju je že več let zaprt, ker ga je nadomestil nov betonski most. Zanima me, kaj nameravajo s starim visečim mostom?
ODGOVOR: Načelnik oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine Kranj Marijan ROPRET nam je povedal, da je bik> Zavodu za izgradnjo Kranja izdano dovoljenje za rušenje tega mostu. Zavod je že razpisal natečaj in bo takoj po ry>dpisu pogodbe dela prevzelo Cestno podjetje Kranj, ki se je prijavilo kot najugodnejši ponudnik. Podjetje bo most demontiralo, vendar zaradi dotrajanosti ni več uporaben in ga ne bo mogoče- koristiti za mo«bit-ne druge namene.
Dom v Goricah bo dograjen
VPRAŠANJE: Gasilski dom v Goricah je že vrsto let dograjen. V njem je šolska učilnica, prostor za gasilce in stanovanje. Neizkoriščenega, na pol dovršenega prostora je v domu precej. V teh prostorna, ki so izpostavljeni vsem vremenskim neprili-kam, se zbira nesnaga, v kleti pa voda. Vedel bi rad, kaj nameravajo napraviti iz zapuščenega prostora?
ODGOVOR: GasUski dom v Goricah je bil zgrajen s pomočjo tamkajšnje kmeiijske zadruge, ki pa je bila kasneje združena s kmetijsko zadrugo Naklo. Zato smo se pozanimali pri predstavnikih te zadruge, kdaj nameravajo stavbo dokončno urediti.
Direktor zadruge nam je pojasnil, da nekončanih prostorov doslej ni bilo mogoče urediti, ker ni bilo na razpolago ustreznih sredstev. V letošnjem letu pa nameravajo to urediti, in sicer s pomočjo občine, ki bi dala na razpolago zadrugi del sredstev za stari zadružni dom, katerega bi ta odstopila družbeno političnim organizacijam tamkajšnjega terena. Zato nameravajo še letos pristopiti k izdelavi načrtov in bo dom že letos oz. v začetku prihodnjega leta dokončno urejen. V sedanjem zapuščenem prosto-storu nameravajo urediti sodobno mlekarno z vsemi pri-tiklinami.
Kako je s postajališčem pri Leteneah
VPRAŠANJE: O avtobusnih postajališčih smo ž* večkrat govorili. V našem kraju je
avtobusno postajališče Leten-ce izven vasi, brez strehe in zavetja za potnike. Okrog štirideset potnikov vsak dan čaka avtobus, tudi ob slabem vremenu. Na zborih volivcev smo že govorili, da bedo postavili primerno postajališče za potnike. Rad bi vedel, če bo to do jeseni ure-je*m?
ODGOVOR: Pred*ed*3t krajevne skupnosti Gorice Alojz ZAPL0TN1K nam je da! naslednji odgovor:
Svet krajevne skupnosti Gorice je pred kratkim razpravljal o postavitvi primernega avtobusnega postajališča v Leteneah in ugotovil, da bo omenjeno poslajališče v bodoče še bolj obremenjeno, ker se ga bodo' posluževali tudi šoloobvezni otroci i/ ta vasi. Zaradi reorganizacija osnovne šole Gorice bodo namreč vsi otroci obiskovali pouk v višjih razredih osnovne šole v Kranju. Cc postajališče ne bo urejeno, bodo otroci primorani čakati na avtobus na prostem, na dežju, vetru in mrazu, kar bi bilo za njihovo zdravje Škodljivo. Zato je svet krajevne skupnosti sklenil, da mora biti to še v letošnjem letu /.grajeno. Da bi bila zadeva pravočasno rešena, je ' krajevna skupnost sklicala sestanek s predstavniki cestnega in avtobusnega podjetja v Kranju, na katerem bi se dogovorili o gradnji postajališča. Predlog krajevne skupnosti Gorice je, da stroške za gradnjo prevzamejo vaščani vast Letence, krajevna skupnost Gorice in avtobusno podjetje v Kranja, če bo tudi tretji partner pripravljen finančno sodelovati, bo avtobusno postajališče prav gotovo še letos izročeno svojemu namenu.
Priredila: Sonja Šolar
Viseči
čez Kokro ne bo več dolgo znamenitost Kranja
Pismo iz Srednje vasi
Avgusta in septembra so Srenjani zelo zaposleni. Tam visoko na Uskovnici (Rat) imajo svoje J^oče in pasejo živino ter kosijo travo. Žene pri-dejo vsakih nekaj dni v dolino, da pogledajo svoje turiste, ki so v njihovi hiši sami in kjer se, hočeš-nočeš, morajo počutiti kot doma.
Ob prostem času pa ljudje radi zaplešejo kakšno poskočno polko ter zapojo kaj po domače.
Najbolj znana in obiskovana hiša pa je pri Od rovih v Srednji vasi. Tam imajo 6 turističnih postelj. Človek naleti pri tej družini na takšno gostoljubje, da tega ne mora zlepa pozabiti.
In končno — tudi cena jo zmerna, saj se dnevna oskrba giblje okoli 1560 dinarjev.
Likar Gizela
Eden izmed manj znanih, toda izredno prijetnih letoviških krajev na Gorenjskem je Srednja vas v Bohinju- Ta lepa vasica leži štiri kilometre stran od glavne ceste, ki pelje proti Bohinjskemu jezeru.
Ko tujec stopi v vas, ga obdajo gorenjske kmečke hiše- Niti enega okna ni v vasi, ki ne bi imelo dehtečih rož. Ljudje v vasi so izredno prijazni. Na razpolago imajo nekaj turističnih sob, ki so lično opremljene in skorajda v vsaki hiši imajo kopalnico ali pa vsaj toplo vodo. Turista privlači tudi prava gorenjska kuhinja s pristnimi žgan-ci in kislim mlekom.
Tudi ljudje so si med seboj zelo naklonjeni. Pri kmečkih delih pomaga sosed sosedu, tako da se človeku zd;, da je cela vas ena zadruga-
232. Zopet so se našli prijatelji, ki so mu pomagali. Billov film je prikazoval borbe v preriji. Skorajda je postal preveč verodostojen, ker so nekateri mladi indijanski borci streljali na vojake z ostrimi naboji. Tako so se hoteli maščevati za pogin svojih prednikov. Stari poglavarji so jih komaj pomirili. Vendar film ni prinesel Billu zaželenega uspeha. Vrnil se je k cirkusu, kjer je moral po pogodbi nastopati še eno leto. Bil je star in brez volje, vendar pa ni zamudil nobene predstave. Niso ga več pozdravljale navdušene množice, slavni Buffalo BIH je bil samo navadna točka v cenenem cirkusu.
233. Ko je potekla pogodba s cirkusom Sells Floto, se je BiH — zdaj že 70 letnik — pogodil za nastope s cirkusom 101-Ranch. Njegovi delodajalci so zahtevali, da mora pri predstavah nastopati v paradi in streljati na steklene krogle. Zdaj so mu morali že pomagati pri zajahanju. Pred začetkom predstave je sedel zgubljen za zaveso, toda ko je Johnnv Baker, ki je bil ravnatelj arene, zaklical: »Nastopi Buffalo BiH,« se je vzravnal in prijezdil pred občinstvo z enakim zanosom kakor pred mnogimi leti. Johnnvju je zaupal: »Bojim se, da bom nekega dne umrl v areni pred občinstvom. To bi bil zame hud udarec«
234. V tem času Je BiH vrf* rftzmišUal ° «nrti. Nekega dne se je v chlcaškem hotelu MicHr* orudil, nepričakovano mu je odpovedalo srce. Prepeljali so fl »&8ovl sestrl Mav v Denver, kamor     Gospodarska   reforma je
■P...SPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT # ŠPORT• ŠPORT • ŠPORT # ŠPORT O ŠPO
Iskra in Peter nel
nova prvaka
SD Triglav v hudih težavah
Dspodarska   reforma je
sta se" kmalu" zaTem~nrio^ l*£a h> I«™«- Bl" ** J« ^1 videti zajela tudi telesno-kutlurne Joheyja Bakerja ki le nraT*) prihitel k njegovi bolniški postelji, organizacije. Zaradi splošne-
Ko je prišel zdravnik dr & •» Bil,a Poiskal, «a Je bolnik vprašal: »Koliko časa mi je'***ti? Povejte ml odkrito.« Zdravnik mu ni mogel zatajiti resi* ^ »* *e obrniI k svaku: »Torej še šestintrideset ur. Pozabia*"4 to m o^S^Jmo Se eno partijo kart!«
ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA V
Najdaljše in najglob^e jame
V drugi letošnji (kongresni) številki Novic, ciklostiranega tlasila, ki ga izdaja Društvo za raziskovanje jam Slovenije, so objavili seznam najdaljših in najglobljih jam v Sloveniji. Seznam je društvo popravilo za IV. mednarodni speleološki kongres ki bo septembra letos v Ljubljani, Pobudo za sestavo takega se. znama pa je dal HI. speleološki kongres leta 1963 na Dunaju.
V Sloveniji je najdaljša vsekakor   Postojnska jama,
Zmaga Gorenjske
V prijateljskem strelskem srečanju med reprezentancama Koroške in Gorenjske so zmagali gorenjski strelci z rezultatom 5.231 : 4.990 krogi. Od posameznikov je bil najboljši Janez Otrin s 557 krofi pred sestro Marijo, ki je dosegla 546 krogov. Po prvotnem programu bi moral biti v nedeljo troboj med Furla-nijo, Koroško in Gorenjsko, vendar so to srečanje preložili na 19. september.
R.
GLAS v vsako
ki je dolga 16.024 m. Sledi Križna jama (6.949 m), Pred-jama <5.782 m), Velika in Mala Karlovica pri Cerknici (5200 m), Škocjanske jame pri Divači (5.088 m) itd. Tudi na Gorenjskem imamo nekaj preaej dolgih jam. Najdaljše je Turkovo brezno v Rovtah pri Podnartu — 892 m, potem Arnešova luknja pri Dupljah — 815 m in Velika Gibsovka pri Skofji Loki (Lubnik) — 579 m. Od brezen je v Sloveniji najgloblji Jazben na Banjski planoti (365 m), sledi Ha-bečko brezno pri Hrušici (336
metrov) in Kačna jama pri Divači (304 m). Na Gorenjskem sta najgloblji Triglavsko brezno (280 m) i,n Brezno II pri totalizatorju (200 m), obe na Kredarici. Brezno pri Medvedovi konti na Pokljuki je globoko 136 m, Šimnova jama pri Bledu 125 m in brezno Govic v Bohinju 105 m. Vse te dolžine in globine jam pa so zelo relativne, do tiste dolžine ali globine so izmerjene. Kakšna pa je resnična globina npr. Triglavskega brezna, bodo pa še pokazale nadaljnje raziskave- —t
Po poteh pračloveka
Po mišljenju znanstvenikov jama Vindija v Zagorju na Hrvatskem, ki je dolga okrog 60 metrov in široka 25 metrov, skriva v globinah še mnogo dragocenih podatkov o življenju pračloveka. Doslej so bili v Vindiji, ki je menda dobila ime po nekdanji rimski naselbini Vinudri-ji, najdeni mnogi ostanki: odprto ognjišče iz kamene dobe, glinasta posoda, kosti junaka jame — sibirskega nosoroga, medveda, velikanskega jelena, severne lisice in drugih živali.
Zanimivo je mišljenje nekih domačih arheologov, da jama predstavlja najbolj jugovzhodno točko Evrope, do katere je prišla nordijska kultura. Do takega zaključka so prišli na podlagi najdenih
ostankov amfore z vtisnjenim ornamentom v stilu su-kane niti. Ta amfora je primer tipične'keramike nordijskega kulturnega kroga, tako da predstavlja dragocen arheološki podatek.
Znanstveniki pravijo, da je jama Vindija nudila zatočišče ljudem ledene in mlajše kamene dobe, kakor tudi nosilcem rimske in praslovenske kulture. V jami so v dvanajstih plasteh shranjeni sledovi kontinuiranega življenja in razvoja kulture človeštva skozi sto tisoče' let.
Na pomen te jame je prvi opozoril učitelj Stjepan Vu-ković, sicer upokojeni arheo-log-amater, ki je 1928. leta v njej prvi raziskoval.
Gorenjska plavalna liga
Trobojna Jesenicah
V sredo je bil na Jesenicah plavalni troboj med Jesenicami in dvema ekipama kranjskega Triglava. Ker Triglav nima več finančnih sredstev, je vprašanje, če se bo gorenjska liga sploh lahko nadaljevala. Kranjski plavalci so sami plačali prevozne stroške in bodo verjetno tako tudi v bodoče reševali obstoj lige.
REZULTATI — moški — 100 m prosto: 1. Balderman (T) 1:07.5, 2. Brejc (J) 1:10.8, 200 m prsno: 1. Boncelj (T) 3:10.0, 2. Sajn (T) 3:14.0, 100 m metuljček: 1. štroma-jer (T) 1:268, 2. MHovanovtč (T) 1:30.1, 400 m prosto: 1. Slavec (T) 5:34J, 2. Klemen-čič (T) 5:383, 100 m Hrbtno: 1. Korlnšek (T) 1:19.2 2. Drnovšek (T) 1:19.9, *X50 m mešano: L Triglav 2:24.5.
Ženske — 50 m metuljček: 1. Rupnik (Tj 44.9, 2. šmid (T) 51.1, 100 m hrbtno: 1. SUer (T) 1:29.0, 2. Dolar (J) 1:543, 100 m prosto: 1. MHovanovič (T) 1;22.9, 2. Virnik (T) 1:303, 100 m prsno: 1. Rupnik (T) 1:35.2, 2. Mar-kovič (T) 1:41 J, 4X50 m prosto: 1. Triglav 2:3*0.
Končno stanje točk: Triglav It : Jesenice 79,5:513, Triglav II : Triglav III 67:63, Triglav III : Jesenice 79M.
P. Čolnar
i Misli
f ajvečkrat znak, da še z enim ne I %j početi-
tt cjki nam jih življenje zadaja, so i\ ki       moramo vsi plačevati
f I-rivice, ki nam jih prizadenejo pri- * .^'nja-.        ' . ,
t latelji, bolj bole, kot tiste ki nam iih )jnaj0 razl,čne vrednosti, ko i povzročijo bežni znanci.   ' f kVk postane številka, ima eno
4 Spone, ki ljudi vežejo, so si " ^ mi nadeli.
i V  življenju  je  človek  vedno  razpet U^premenili-f med hoteti in morati. je ljubezen kot meteor, ki mo-
\ Spoznanja v življenju, da nismo še ni- ^ »žari, a se pri tem skoraj hip-J česar storili, so velika priložnost  da r"*l»ne v nič-
nekaj storimo. j»t^ dejstvo za ljudi je, da živali
Govorjenje ljudi, da ne bi zmotni vse k U "lije* ljudje p* še iz U* — »...... jnagibov.
ljudje sa- ^ naša podoba v zrcalu ne uga-jjto razbijemo zrcalo, nismo še
ga dela, tudi če bi imeli tisoč življenj, t*Wc
ga zmanjšanja občinskih proračunov bo dotok sredstev organizacijam za" telesno kulturo brez dvoma manjši kot doslej. Zato bo potrebno kaj spremeniti. Temeljito bo v naših organizacijah marsi-potrebno analizirati sedanji sistem tekmovanj, zaradi katerih je v nekaterih primerih program prenatrpan. Pri tem ne mislimo, da je potrebno ukiniti že utečena prvenstvena tekmovanja; predvsem bomo morali odpraviti razna srečanja med pokrajinami in ukiniti organizacije raznih dragih domačih tekmovanj.
Resno bo potrebno premisliti in določiti, v katerih panogah naj imamo profesionalni strokovni kader in se morda odločiti za večje število honorarnih trenerjev, saj bo denar, ki ga dajejo npr. sedaj v Kranju za dva profesionalna trenerja, vsekakor bolj bogato in koristno naložen. Bolj kot doslej bo treba po občinah v dvigu kvalitete preiti le na nekaj panog in vsaj sedaj določiti prioritetni red športov.
Razumemo, da bodo s finančnimi sredstvi v prihodnje precejšnje težave in da bomo morali premagovati mnogo ovir. Prav pa bl bilo tudi, da telesno kulturnih organizacij pri delitvi finančnih sredstev ne bi preveč udarili, saj so bHa že dosedanja sredstva skromna v primerjavi z razvitostjo in kvaliteto posameznih športnih panog. Zavedati se moramo da je npr. samo v kranjski občini več kot 60% otrok z določenhni telesnimi hibami in, da bl se dalo v
drugih družbenih službah mnogo koristneje kaj prihraniti.
Tudi v SD Triglav so pred dnevi zelo resno razpravljali o nadaljnjem delu o novih gospodarskih pogojih. Na zadnji seji upravnega odbora tega največjega športnega kolektiva na Gorenjskem so ugotovUi, da se je društvo znašlo v zelo težkem finančnem položaju. SD Triglav je za letošnje poslovno leto iz občinskega prouačuna prejel prav toliko sredstev kot iani. Trenutna situacija pa je takšna, da je sedaj za 11 panog v društvu na voljo do konca leta (ali bolje za polovico leta) le še dober milijon dinarjev. Večje število klubov nima na voljo nobenih sredstev in so sedaj pred težko odločitvijo. Plavalni klub Triglav je že prekoračil svojo odobreno vsoto, čeprav ima pred sabo domala še vsa najvažnejša tekmovanja.
Če se ne bodo zmanjšala sredstva za telesno kulturo v kranjski občini, potem bodo vsaj nekateri klubi v naj-skromnejši obliki absolvirali obvezna temovanja v letošnjem letu. V nasprotnem primeru pa se bo treba odpo-
14 Kranjčanov na republiškem prvenstvu
četrtek se je začelo
vedati v večini klubov vsem tekmovanjem, ali z drugimi besedami povedano, športna dejavnost bo v Kranju močno stagnirala, če ne celo povsem zamrla. In nato bo treba spet deset ali še več let za povrnitev na določeno raven kvalitet, zdravniki pa bodo prišli pri pregledih naše mladine v prihodnje do še bolj poniznih številk.
Jože Javomjk
Na občinskem prvenstvu Kranja za člane v streljanju z M K orožjem je med ekipami zmagala SD Iskra z 950* krogi pred Savo in SD Brat-stvo-Enotnost. Med posamezniki se je najbolj odlikoval Franc Peternel (Sava), drugi je bil Lombar (Preddvor), tretji pa Frelih (BratsLvo-Enotnost). b. M.
V
strelišču v republiško stvo z MK
se je začelo na Ljubljani letošnje strelsko prven-in vojaškim orož-
jem za člane in mladince. Prvenstvo bo trajalo do vključno nedelje, 8. avgusta. Na tem tekmovanju nastopa tudi 14 Kranjčanov (10 članov in 4 mladinci). R.
Intervju tedna
Trener in plavalec
Naš sobesednik je bil tokrat trener blejskih plavalcev Mirko Kunšič. Po enoletnem odmoru nastopa blejska ekipa ponovno v gorenjski plavalni ligi. Največ zaslug za oživitev dejavnosti ima prav njihov 18-letni trener.
— Verjetno ste med najmlajšimi trenerji na Gorenjskem?
»Trenerski izpit sem naredil pozimi letos In letos prvič treniram plavalce. V svojem delu sem naletel na res precejšnje težave.«
— Kaknše so težave blejskih plavalcev?
»Plavanje je na Bledu precej zamrlo. Velike težave imamo s štartnimi kamni, ki jih ni na novem bazenu. Ne morem najti nekoga, ki bl nam želel pomagati. Bojim se, da zaradi tega ne bi bilo na Bledu pionirskega prvenstva Gorenjske.«
— Kakšno je zanimanje med mladino?
»Rekel sem že, da je popularnost plavalnega športa precej opadla. Sedaj imamo v sekciji 45 članov, od katerih jih okoli 25 redno trenira.«
— Opazili srao -vas tud; kot aktivnega plavalca ...
»Aktivno se bavim s plavanjem le bolj malo. Za svoj trening nimam časa. Sedaj sem končal šolo za inštrumentarce na Jesenicah in se bom zaposlil v Železarni. Upam da mi bo še vseeno ostalo "dovolj časa za blejske plavalce.« '
Ko smo se'poslov H od mladega trenerja, smo se spomnili številnih blejskih športnih delavcev, ki so že poizkušali oživeti blejsko plavanje, a so največkrat zaradi nerazumevanja morali odstopiti od svojih nčrtov. Upamo, da bo Mirko Kunšič uspel! P- Čolnar
VIIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA  MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZC^STJA
i   \ c3sa prepuščati
brezbrižnosti in ohromelemu Vrezupu! lev^i tedni bi. rnoral
Kako neki se je rnoftf| nelemu brezupu. 2e v\ na pot. Morda bi potem imel danes ogrsk« olJcnje za t,skanJe
jiča
ima krtačni
časopisa že v svojih rokah.
Bil je sam v kupeju. V notranjem lep odtis prve številke. Vzame ga iz žepa in rV"
»Preklet pes!« misli na stotnika von w]y>u se ga ^ -n se ga skuša popolnoma polastiti, a se ob rti^^° ,anko številko postavil vnovič, spremeni v rahlo otožne^ L
Izguba je velika. A bi lahko bila še ve#jjbi bil hst že na' tisnjen. Tako se tolaži. Tudi naslov mu ni VŠeč- SPreme-nil ga bo. List bo imenoval Weltrnserate-Z*y *ak nasJ°v opravičujejo reklame in oglasi iz petih evrops*'Cim Pride v Budimpešto, bo v hotelu, kjer se bo nast^Pisal Prošnjo. Se ima toliko denarja, da bo lahko plačal vse V
Tudi otožnost se izgublja. Odmika se, ri* »omikajo gore in se izgube v ravninskem svetu kmalu p".^nbathelyju. Vlak drsi čez ravnine. Razgled je Širok. Tu je sv^j^eznjen z ogromno sinjo kupolo neba. Žitna polja se srebte v v*V klenega majskega žita. Veter jih razčesava in pušča med $ ^ svojega srebrnega glavnika.
Kakšna lepota! Kakšna širina!
Franc ne čuti nobene tesnobe več, kakor da v Budimpešti ne bo nobenih težav in da bo dosegel vse, kakor si je želel. V takem razpoloženju se mu dozdeva, da čas mineva hitreje in da vožnja čez ogrske ravnine ni tako dolga, kakor je pričakoval. Ne zaveda se, da so minile že ure, ko se desno od proge pokrajina spremeni. Več kakor uro spremljajo vlak gozdnata pobočja Bakopjskega gozda. Do Budimpešte je še vedno dobrih sto kilometrov poti.
A kaj je njemu ta razdalja? Ozka je kakor prag. Prag, ki ga loči do Budimpešte.
Budimpešta, mesto ob Donavi! Samo z razglednic ga pozna. Mesto, ki se je po letu 1867. razvilo v milijonsko industrijsko in trgovsko velemesto* in v glavno mesto ogrske kraljevine, ki je za svojega kralja okronala avstrijskega cesarja Franca Jožefa in ki ima svojega kralja na Dunaju, čeprav bi raje okronala s krono svetega Štefana koga med svojimi plemiči. Mogoče pa.je celo bolje tako, ker se ogrskim fevdalcem ni treba prepirati, kdo med njimi naj bi bil kralj. Poglavitno je, da vladajo podložnikom, Slovakom, Ukrajincem, Romunom, Srbom in Hrvatom in da jim ni treba imeti v parlamentu ne meščanskih strank ne socialnih demokratov. Vladajo še po starih fevdalnih zakonih. Ni jim bilo treba popuščati pred ljudskimi zahtevami po splošni volilni pravici, kakor je morala ieta 1907 popustiti avstrijska vlada. Vladajo s trdo roko.
Naj vladajo! Zakaj bi o tem razmišljal s svojimi socialističnimi možgani. Za Franca je pomembno samo to, da ogrska vlada prikrito sovraži dunajsko vlado. Prav tb mu daje upanje, da bo- dobil dovoljenje za tiskanje avstrijskega časopisa v Obervvarthu, ki spada pod ogrsko kraljevino.
Mrak se spušča. Dnevi so že dolgi Na vzhodno obzorje se že riše glavno mesto Ogrske. Vlak je skoro prazen. Cim bliže Budim
pesti so, tem manj potnikov vstopa. Postaje so vedno bolj obljudene z vojaki. Najbrž imajo manevre. Zdaj je v celem vagonu sam. Lačen je. Ves dan ni zaužil ničesar. V Budimpešti bo večerjal. V kolodvorski restavraciji. Tam bo vprašal po kakem cenenem hotelu. Do Budimpešte so morda samo še dva ali tri postaje. Toda prav zdaj se je moral ustaviti vlak, čeprav ni postaje.
Na obeh straneh proge so vojaki. Oficirji jih priganjajo, naj hitreje vstopijo na vlak.
Čudne manire!
Franc strmi skozi okno in opazuje vojake, ki se gnetejo k vhodom. V vagon, kjer je on, je pravkar stopila orožniška patrulja. Kmalu potem se odpro vrata v kupe. Orožnika ga nagovorita in zahtevata osebne dokumente.
Za vraga, saj ni razbojnik, da ga orožnika tako sumljivo motrita.
Kam potuje, vprašujeta.
V Budimpešto vendar!
H komu? ■
Opravke ima na ministrstvu za notranje zadeve. Neko prGŠnjo ima. In da bo čimprej rešena, jo nese tja osebno.
Orožnika hočeta videti prošnjo.
Nima je še. Nocoj jo bo napisal. V hotelu.
Orožnika zahtevata, da izpraznita žepe.
Kaj to pomeni? Za koga neki ga imate? Pošten človek je.
Toda orožnika se ne zmenita za njegov protest. Prisilita ga,.d* dvigne roke. Potem mu eden pretakne žepe m najde izkaznico strokovnega društva tiskarskih delavcev.
»Pošten človek, ha?«
Zakaj se orožnik posmehuje in mu vihti legitimacijo pred obrazom. »Socialist?«
Skrajno varčevanje v radovljiški občini fi|yjj Jeg y skladiščih
V občini Radovljica so v prvih petih mesecih letos zabeležili za 30% previsoko proračunsko potrošnjo. S tem je prišlo do primanjkljaja v občinskem proračunu (200 milijonov dinarjev) in je zato občina zašla v zelo težak po* ložaj, iz katerega bo treba najti izhod.
To so ugotovili na zadnji seji občinske -skupš'čine preteklo soboto odborniki obeh zborov in pooblastili predsedstvo in pristojne upravne organe, da temeljito prouče novo proračunsko situacijo in naj s tem v zvezi v sodelovanju z organi samoupravljanja in svetov primerno ukrepajo. Ker seveda ni pričnkovati novih dodatnih virov sredstev za proračunske do-
hodke, bodo morali pač močno omejiti nadaljnjo potrošnjo in zmanjšati izdatke za tiste panoge in dejavnosti, kjer so za to kakršnekoli možnosti. Sredi leta bo to zelo težko, ker so bila sredstva že v glavnem zagotovljena in razdeljena. Vendar pa sedanja situacija nujno sili k skrajnemu varčevanju in k omejevanju potrošnje. V skupščini so s tem v zvezi iskali možnost, da se zmanjša upravni in administrativni aparat v občinski upravi in kjerkoli drugje je to mogoče. Zmanjševanje administrativa no-upravnega kadra pa naj bi veljalo 'tudi za institucije izven občinske uprave.
Zaradi takega stanja so se odločili, da bodo napravili re-
balans celotnega proračuna do konca avgusta, tako da bi o njem skupščina razpravljala lahko že v začetku septembra. Razumljivo, da se bo z rebalansom morala omejiti potrošnja pri nekaterih planiranih izdatkih, vendar pa so odborniki menili, da s tem ne bi smeli prizadeti šolstva in nekaterih družbenih služb, ki so že doslej razpolagale s premajhnimi sredstvi. Pri tem pa so predlagali, da bo potrebno proučiti tudi delo in učinkovitost nekaterih medobčinskih institucij in zavodov, kot je medobčinski sklad za zdravstveno zavarovanje v Kran ju in drugi.
J.B-
Vpliv novih gospodarskih ukrepov se bo poznal na vseh področjih gospodarstva. V starih pogojih niso bili redki slučaji, da so podjetja zadrževala blago v skladiščih in s tem npr. čez 6 mesecev dosegla višje cene pri prodaji kot bi jih, če bi ga prodala takoj.
, Izkoriščanje takšnega nestabilnega tržišča je bilo tudi v prodaji lesa. Letošnji posekani les v večini primerov še leži v skladiščih in čaka na dvig cene. S tem se seveda dela velika škoda. Podjetja, ki predelujejo les, nimajo do. voj materiala za predelavo, še večja škoda pa nastaja zato, ker v vročih mesecih les oho.
2ito je požeto in v kozolcih čaka na nilatev, ajda je že vzklila — bliža se jesen —  Foto Perdan
KRANJ
Krajevni praznik v Predosl jah in na Suhi
V Predosljah pri Kranju so že pričeli s pripravami na praznovanje 'letošnjega krajevnega praznika, ki ga bodo praznovali v drugi polovici tega meseca skupno s prebivalci Suhe. V ta namen že pripravljajo pester program proslave in razna športna Ln druga tekmovanja. Osrednja svečanost bo na Suhi 22. avgusta, ko bodo na kraju treh padlih partizanov odkrili lepo spominsko obeležje. Tokrat bo ob odkritju spregovorila tudi Anica Tomažin-Pepca, ki živi sedaj v Mežici, bila pa je navzoča v spopadu in ji je iz zasede uspelo pobegniti pred kroglami nacističnih vojakov in gestapov-cev.
Vse do letos so prebivalci Predoselj praznovali krajevni praznik skupno s prebivalci Kokrice in Britofa, v le*
tošn jem letu pa so se svet? krajevnih skupnosti odločili,
da bodo praznovali vsak zase oz. da naj trna vsaka krajevna skupnost svoj praznik.
Asfaltirali bodo cesto
Prebačevo—Voglje
V nekaj dneh bodo pričeli z asfaltiranjem ceste, ki povezuje Voglje s Kranjem in sicer odcep od Prebačevega do Vogel j. Iz Kranja do Prebačevega je bila asfaltirana že pred leti.
Ta 4 kilometre dolg odcep makadamske ceste je bil vse doslej predmet razprav na vseh zborih volivcev in na drugih sestankih,vkajti cesta je bila spričo naraščajočega lokalnega in tudi avtobusnega prometa v tako slabem stanju, da jo za lažja vozila skoro ni bilo več mogoče uporabljati. Cesta bi bila. že asfaltirana in modernizirana, toda svet krajevne skupnosti Voklo se je odločil, da skupno z vaščani Voklega in Vo-gelj uredi najprej kanalizacijo, da kasneje ne bo treba ceste prekopavati. Složno so
prijeli za delo in že štiri nedelje prostovoljno delajo pri ureditvi kanalizacije. Sedaj, ko so ta dela končana, bodo pričeli cesto asfaltirati — č.
»PTPAlp turist Kranj«
V sredo zvečer je bila v Kranju seja upravnega in nadzornega odbora Planinskega društva Kranj, na kateri so med drugim obravnavali tudi priporočilo skupščine- občine Kranj glede ustanovitve novega turistično gostinskega podjetja. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep; da se ustanovi pri društvu samostojno planinsko turistično podjetje z nazivom »PTP ALP TURIST KRANJ«. Za direktorja novega podjetja so imenovali Romana Herle-ca. Novo podjetje bo imelo sedež na Koroški 21. Skupščina občine Kranj mu je že odobrila 60 milijonov din posojila, da bo; lahko usposobilo še do letošnje jeseni novi hotel na šmarjetni gori, saniralo hotel na Krvavcu in kočo  ob  žičnici. -č
ŠKOFJA LOKA
Brigadirji odhajajo
Jutri bodo odšli na delovno akcijo za urejevanje savskega nasipa- v Zagrebu" škofjeloški mladinci. Občinski komite ZMS Škofja Loka je organi, ziral brigado skupno z občino Ljubljana-Center. V enomesečni akciji bo' sodelovalo 11 mladincev iz Škofje Loke.
Naselje v Zagrebu je opremljeno z vsemi objekti, ki so potrebni za čim boljše razvijanje interesne dejavnosti brigadirjev. Naselje ima štiri lastne avtomobile »Zastava 750« in motorna kolesa. Razen šoferskih tečajev bodo organizirali še tečaje za moped, foto Ln kino amaterje in druge.
Uspešno zaključena sezona
RK v Skof ji Loki je mumi no  zaključil  svojo sezono. Imeli so 58 raznih zdravstvenih predavanj: na podeželju, za- katera je bdo povsod ve-
li za rdečo lisavostjo in s teffl občutno izgubi na kvaliteti.
Poglejmo, kako to izgleda v gospodarski računici predelovalca". Kvaliteta lesa pade od tretje na četrto kategori; jo, kar pomeni pri izvozu 3 dolarjev- Na račun »čakanja« pride tako v lesu do razmerja 45:55 v korist četrte kvalitete, a računajo, da bi lahko dosegli odnos 60:40 v korist tretje.
Gospodarska reforma bo oblikovala stalnejše tržišč«-Na ta način bodo odpadle po dobne kalkulacije" čakanja-Podjetja ne bodo s- čakanjem ničesar pridobila, ampak, izgubila zaradi padca fcsalitet« (v sedanjih tržnih, ratBieralJ je cena medtem toliko nar* sla, da so imeli vseeno dobičke). To bo le en. primer ugodnega vpliva gospodari-re forme.
Ni naš namen a irrraeo** njem prizadetih podjetij« kakršenkoli način nanje vplivati, ker je Žfe; alt be» vpliv* la reforma, vendar naj zaradi konkretnosti obe podjetji imenujemo: GG Bled posreduje v tem primeru les po*> jetju LIP Bled P- G.
liko zanimanje. Organizirah'50 9 šol za življenje v eeMBk* kah in nekaterih mladinski organizacijah, 4 tečaje za P** vo pomoč za mladinske a*t" ve po šolah in en 80-urni t* čaj prve pomoči za potrefc' civilne zaščite. Štirje tečaj' za nego bolnika na domu bili organizirani z namenom da predvsem v odročnejši'1 krajih razbremenijo zdrav stveno osebje in s tem in* stroške socialnega zavarovanja. Razen tega so organ.z' rali tudi trt kuharske teča* ki so jiH združili s preda**' nji o zdravi in pravilni hrani.
P. C
Tirne
Z avtomobili pod Storžič
Jutri (v nedeljo, », »vgusflO
bo v okviru praznovanja tf' žiškega praznika ob 9. ui"> otvoritev nove planinske ceste od Kopišča do Doma pod Storžičem. že doslej je biU tu priljubljena točka dobro obiskana, v prihodnje pa računajo na še veliko večji obisk, saj je do Doma zd3J moč priti z avtomobili. Prav zaradi tega je nedeljski dogodek pod Storžičem pomemben ne samo za trižske pl* nince, temveč za vse ljubitelje gora na Gorenjskem.
Po otvoritvi ceste bo ob H-uri žalna komemoracija pri spomeniku padlih prvih tržaških borcev, nato pa bo ve* sekr>pLaninsko srečanje.
-K.
Portreti, ki jih ne pozabimo
Podgrivar Iz Davče
Njega, njegov obraz je težko pozabiti, če ga človek le enkrat vidi: zagorela koža s štrlečimi ličnicami in upadlimi lici izrazite gube na čelu, ob »očesih in okrog ust, izrazite najbolj takrat, ko se dobrodušno, malce vprašujoče pa odpuščajoče hkrati nasmeje ali pa takoj zatem z od-
Janez Prezeij
jočno kretnjo roke in resno, premišljeno, razumevajoče nekaj reče, pa lasje, košati, nakodrani, čsisto beli nad tem izklesanim obličjem. Sonce, veter, skrbi, deio, dve svetovni vojni, funkcije in kdo »i vedel, kaj še vse, jc pu-$Čalo sledi na tem obrazu.
Ne le o preteklosti? tudi o najnovejših ukrepih v našem gospodarstvu ve ta osemde-setletni mladenič, Janez Prezeij s Podgrive v Davči, veliko povedati. Sest let dela v rudnikih zapadne Amerike, leto dni v Rusiji in ostala tri leta prve svetovne vojne v severni Italiji, štiri leta obveščevalnega dela v drugi svetovni vojni, 42 let aktivnega sodelovanja v različnih občinskih organih, 40 let meteorološkega opazovanja in poročanja, pa delo doma na kmetiji (vsega 55 ha, njiv včasih 6 ha in pol, danes pa jih obdelujejo le približno 3 ha), trdo delo iz dneva v dan, od rane zore pa pozno v noč, delo, ki ne pozna počitka in človeka zgrbi, zgubi se človek v njem, če ni dovolj močan, ie nima zares trdne volje in močnega upanja v boljše dni «- vse to je izklesalo tudi duh
Podgrivarjcvemu očetu. Tam visoko v Davči je bil rojen 15. aprila 1886, pa je še neverjetno bister in razgledan, umirjen spričo bogatih izkušenj pa trmasto odločen, če gre za skupne koristi Davče, kjer je predsednik krajevne skupnosti.
— Nisem prepričan, mi je rekel Peter Bernard, tudi starejši kmet iz Davče, da bi že imeli cesto, če njega ne bi bilo.
Sam pa pravi:
— Vem še hudičevo dobro, kako stvari stoje, pamet me še ni zapustila. Res, za skup nost sem veliko naredil, več pa bi lahko, če me kdaj ne bi »preslišali«. Že v prvih letih po osvoboditvi sem pravil, da naj bomo pametni in previdni pri preseljevanju ljudi s hribov v dolino. Naj gredo, vsi tu nimajo kruha; tistim pa, ki ostanejo, je treba zagotoviti primerne pogoje za delo in živlejnje. No, zdaj pa vidite: hribovske kmetije propadajo, ljudi pa odpuščajo iz tovarn! No, v naši vasi, v Davči, imajo še vse kmetije naslednika, ampak drugje poglejte! J
Na stenah v njegovi prostorni hiši ima razen Titove slike, križa v kotu in nekaj nabožnih slik ter povečane fotografije s poroke še spomenico sina Franca Prezlja, ki je padel v NOB, in priznanje ter pohvalo »za 25-letno vestno in vztrajno meteorološko opazovanje«, ki mu ga je leta 1950, ob 100-letnici prvih meteoroloških opazovanj v Ljubljani, izdala Uprava hidrometeorološke službe vlade LRS. Na mizi pa je kristalna vaza s cvetjem, ki jo je decembra lani dobil za nagrado od loške občinske skup ščine.
Ko smo srkali vino (»Dobro je, kajne, prijatelj mi ga je prinesel prav iz Brd!«), sem mu ponudil cigareto.
— Bom vzel eno, ja, hvala. Včasih katero prižgem, najbolj s*—"sten pa nisem.
Pravi, da je kar zdrav, le revmatizem ga včasih malo daje — Pa to ni hudo, revma se prežene- Hujša je gripa, marca letos me je pošteno prijela. Ja, letos je bila huda zima. To se pozna tudi na polju. Za dobrih štirinajst dni, skoraj za tri tedne, se je vse zakasnilo. Krma bo že, krma, ravno včeraj sem pospravil en travnik z motorno kosilnico, kuha (pesa, koleraba) pa bolj slabo kaže.
Poslovili smo se tam, kjer smo se srečali. Bilo je namreč lepo sončno vreme tistega dne, ko sva s Franceljnom lazila po davških senožetih in gozdovih, pa je bilo treba čimprej pospravil seno: z grabljami je delal presledek
Pohiteti je treba, letos je košnja precej v zaostanku
na travniku, kjer je bilo seno že suho, sin pa je že prihajal od hiše sem z vozom. Naložili pa niso takoj, kajti Podgri-varjev oče se je zamudil dlje, kot nama je sprva obljubil. — Pa srečno! nama je še enkrat, že spet z grabljami v rokah, pomahal v slovo.
Ko sva odhajala, sva še dolgo govorila o njem, še dlje pa ne bova pozabila njega, njegovega obraza, njegovih kretenj, besed .. •
A. Triler Foto F. Perdan
Dovolj učnih mest za učence
Osemletno vnukinjo starega Podgrivarja je zadnjič zelo bolel zob, zato je tako resna
Zavod za zaposlovanje delavcev v Kranju ima bogate izkušnje tudi na področju usmerjanja mladine v šole in poklice. Zato so tudi na tem področju dejavnosti zabeležili že lepe uspehe.
Anketa o poklidhih interesih učencev je ponovno pokazala, da se učenci po končanju osemletke v pretežni večini (60 %) odločijo za nadaljevanje šolanja na gimnaziji ali pa v tehničnih in ustreznih strokovnih šolah. Manj pa jih privlači učenje po klicev. Razen tega zaključuje šolanje vedno manj učencev v 8. razredih (56,2 %) in vedno več v nižjih. Zato je dal zavod pobudo, da bi v kranjski občini omogočili učenje večine poklicev tudi učencem s 7 razredi osnovne šole, če bi uspešno opravili pripravljalni tečaj. Akcija je bila pripravljena v sodelovanju z zavodom za prosvetno-peda-goško službo in je naletela na široko družbeno podporo. Brošura »Možnost vključevanja v poklice in šole«, ki jo je prav tako izdal Zavod za zaposlovanje delavcev, obvešča učence in starše o prostih učnih mestih.
Samo v juniju je bilo od 1054 otrok sprejetih na gimnazijo, tehnično in administrativno šolo 208 učencev, medtem ko jih 45 še čaka na dodatni sprejem. Na poklicne šole je bilo sprejetih 71 učencev, s podjetji pa že ima sklenjeno pogodbo 150 učencev. Kar 280 učencev pa mora nadaljevati šolanje v osnovni šoli. Za fante iz 8. razredov je na razpolago še okoli 100 prostih učnih mest predvsem v kovinarski (41). lesni (10), usnjarski (22), gostinski in živilski (11), elekt.ro (10) in gradbeni (6) stroki. Trenutno je na zavo-
du prijavljenih še okoli 21 prostih delovnih mest za zaposlitev mladine.
Socialno šibkim otrokom, ki so pokazali v šoli uspeh, je omogočeno nadaljnje šolanje. V sodelovanju s komisijo za štipendije pri občinski skupščini bo 26 učencev prejemalo podporo. V ta namen je bilo namenjenih 5 milijonov dinarjev, od tega je doslej že oddvojenih za rešene prošnje 3,415.000 dinarjev.
D. K.
Gorenjski taborniki v Fazani
Nedaleč od Fazane pri Puli letujejo taborniki iz Kranja, Škofje Loke, Jesenic in Bohinja. Kranjčani (rod Straž-nih ognjev) letujejo tu že vrsto let. Letos letuje tu 52 tabornikov, med njimi tretjina odraslih. Ti plačujejo za štirinajstdnevno bivanje 13.000 dinarjev, otroci pa 11.000 tisoč dinarjev.
Sosedje so taborniki OSK škofja Loka. Pogovarjal sem se z njihovo starešino in. ta-borovodjem. Njihov tabor ima nekoliko večjo kapaciteto kot kranjski, saj sprejme 70 ljudi. Imajo težave z vooo, upajo pa, da bodo to kmalu uredili, kajti tu taborijo šele drugo leto.
V taboru odreda Triglavskih jezer iz Bohinja mi je taborovodja povedal, da je kapaciteta njihovega tabora 70 ljudi. Vsi so člani organizacije. Za petnajstdnevno izmeno plačujejo po 8 000 dinarjev. V Fazani so sedaj že deveto leto.
V taboru Zveze tabornikov občine Jesenice, ki jc sedaj tu že tretje leto, letuie v petna jstdnevni izmeni od 100 dO 120 tabornikov. D. V.
radio
VELJA OD 7. AVGUSTA DO 13. AVGUSTA 1965
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30.
SOBOTA — 7. avgusta
8.05 Domače pesmi in na-pevi; 8.25 Koncertantne skladbe  iz  opusov  velikih mojstrov; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15  Naši  skladatelji mladini; 9.30 Koncert tujih pihalnih   godb;   10.15   Pesmi in plesi   jugoslovanskih narodov; 11.00 Turistični napotki za tuje goste;  11.15 Nimaš prednosti;    12.05 Tenorske arije iz opere Giuseppa Verdija; 12.30 Kmetijski nasveti;   12.40  Prek   sončnih dobrav;  13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo    vam . . .;     14.05 Dve umetnici: pianistka in violinistka; 14.35 Naši poslušalci čestitajo    in pozdravljajo; 1520    Zabavni intermezzo; 15.30 Nastopata zbora: SKUD »Tine Rožanc« in moški zbor »Graf ka«; 16.00 Vsak dan za vas;   17.05   Gremo   v kino; 17.35   Baletna    suita; 18.15 Melodije tega tedna; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 do 22.00 Sobotni poletni večeri v plesu; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba.
NEDELJA — 8. avgusta
8.05 Mladinska radijska igra: Žaba s trobento; 8.35 Iz albuma skladb za otroke; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo L; 10.00 Se pomnite, tovariši; 10.20 Poje zbor Svobode iz Celja; 10.40 do 11.45 Lahka glasba; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II.; 13:30 Za našo vas; 13.45 Pred domačo hišo; 14.00 Ura s španskimi skladatelji; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna; 16.00 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mojstrske partiture; 21.00 Športna poročila; 21.10 Melodije raznih narodov; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Za lahko noč.
PONEDELJEK — 9 avg.
8.05 Veseli planšarji in ansambel Boruta Les jaka; 8.30 Pol ure z majhnimi ansambli; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.15 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šolskem letu; 9 30 Mali jutranji koncert; 10.15 Iz mesta v mesto; 10.35 Naš podlistek; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Dva velika pianista; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodne pesmi ob spremljavi harmonike; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 S poti po Mediteranu; 15.20 Zabavni interMezzo;   1.1-30 *tf$e uči-
teljski pevski zbor Emil Adamič; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Pol ure z orkestrom Ray Conniff; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali smo za vas; 21.05 do 23.00 Skupni program J RT; 23.05 Po svetu jazza.
TOREK — 10. avgusta
8.05 Od melodije do melodije; 8.35 Iz zakladnice narodnih pesmi; 9.00 Počitniško popotovanje   od   strani do strani;   9.15   Počitniški pozdravi; 9.30 Pol ure z domačimi orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.15 Scene iz opere   Hovanščina Modesta Musorgskega; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Sedem orkestralnih   pesnitev; 12.30 Kmetijski      nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočalo vam; 14.05 Skladbe   Josepha   Havdna; 1435 Naši  poslušalci  čestitajo' in pozdravljajo;   15.20 Zabavni intermezzo;    15.30   V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas;  17.05 Koncert ob 17.05; 13.15  Slovenski   vokalni solisti, orkestri in ansambli zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih    križpotjih; 19.05 glasbene    razglednic; 2000 Majhen recital pianista Igorja   Dskleve;   20.20 Radjska igra: Mrtve duše; 21.26 Sere-nadni    večer;    22.10 Plesna glasba;   23.05   Igra orkester slovenske filharmonije.
SREDA — 11. avgusta
8.05 Lahka glasba; 8.25 Pri pionirjih naše orkestralne glasbe; 9.00 Svet skozi sončna očala; 9.15 Mladinski zbori pojo; 9.30 Z orkestri in ansambli zabavne glasbe; 10.15 Dueti slovenske in francoske glasbene literature; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni i/.vedbi; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Drobni odlomki iz Mozartovih oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodne pesmi v izvedbi narodno zabavnh ansamblov in solistov; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Iz koncertov in simfonij; 15.30 Poje zbor madrigalistov iz Holan-dije; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Opera v treh dejanjih: Skrivnost; 22.10 Od popevke do popov ke; 23.05 Plesna glasba.
srbskih avtorjev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Koncert pihalne godbe Rudolf Urbanec; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Turistična oddaja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Nočni akordi; 23.05 Iz sodobne komorne glasbe.
PETEK — 13. avgusta
8.05 Zabavni zvoki; 8.35 »Stari časi« v češki in slovenski glasbi; 9.00 Pionirski tedaik; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.15 Lahka glasba; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glabena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Pojeta tenorist Mitja Gregorač in mezzosopranist-ka Sonja Draksler; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skozi vas; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Podobe iz pravljičnega sveta v orkestralnih barvah; 15.30 Partizanske in množične pesmi; 16. vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Revija vokalnih solistov in ansamblov; 18.45 Festivalsko poletje; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Zborovske skladbe; 21.00 četrt ure 7. ansamblom Atija Sossa; 21.15 Oddaj.* o morju in pomorščakih: 22.10 V svetu jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Prva koncertant-na suita.
televizija
SOBOTA — 7. avgusta
18.40 — Poročila, 18.45 — Oddaja za otroke, 19.30 — Vsako soboto — pregled sporeda, 19.45 — Ck-cak, 20.00  —  TV  dnevnik, 20.30
— Glasbeni kotiček, 20.40 — S kamero po svetu, 21.10 — Humoristična oddaja, 22.00 — TV obzornik, 22.15 — Zgodbe za vas — serijski film.
NEDELJA — 8. avgusta 9.00 — MAMIN ROJSTNI DAN — ponovitev lutkovne oddaje za otroke, 9.30 — Kmetijska oddaja, 10.15 — Zvedel   sem   nekaj novega
— oddaja narodnozabavne glasbe, 15.30 — Sinjska alka
— prenos iz Sinja, 20.00 — TV dnevnik, 20.45 — Jugoslavija poje in pleše — prireditev v Kopru, 23.00 — Poročila.
Sarajevo, 19.15 — Glasba na vodi, 19.45 -f Ježkov kabaret — Misijon dobre volje, 20.00 — TV dnevnik, 20.30 — Trije sovjetski poeti — oddaja lirike, 20.40 — Dannv Kave vam predstavlja — serijski film, 21.30 — TV obzornik, 21.45 — Grindl — serijski film.
ČETRTEK — 12. avgusta 18.40 — Poročila,  18.45 — Po Jugoslaviji — reportaža, 19.15   —   Glasbena porota, 19.45 — V kinu bomo videli,
20.00 --TV dnevnik, 20.30
— Glasbeni kotiček, 20.40 — Najlepši poklic na svetu — T V igra, 21.40 — TV obzornik
PETEK — 13. avgusta
18.40 — Poročila, 18.45 — Malo za vsakogar, nekaj za vse — Gobe, 19.00 — Britanska enciklopedija, 19.15 — Večerni zvon — oddaja narodne glasbe, 19.45 — Turistične razglednice, 20.00 — TV dnevnik, 20.30 — Sonce v očeh — francoski celovečerni film, 22.00 — TV obzornik
k
ČETRTEK — 12. avgusta
8.05 Dopoldanski domači pele-mele; 8.25 Lahka glasba; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Instrumentalna glasba za mladino; 9.30 Zabavni zvoki; 10.15 Naši solisti v Verdijevih operah; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Opoldanski divertimento; 12.30 Kmetijski nasveti: 1240 Cez zelene trate; P.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. '4 05 Solistične skladbe slovenskih in
PONEDELJEK — 9. avg.
18.40 — Poročila, 18.45 — Filmi za otroke, 19.15 — Tedenski športni pregled, 19.45
— Svet na zaslonu — zanimivosti na tujem, 20.00 — TV dnevnik. 20.30 — Glasbeni kotiček, 20.40 — Studio 13, 21.40 — VI. jugoslovanski jazz festival na Bledu. 22.00
— TV obzornik.
TOREK — 10. avgusta
Ni sporeda!
SREDA — 11. avgusta
18.40 — Poročila, 18.45 — Oddaja za otroke — studio
i n o
Kranj »CENTER
7. avgusta češki barvni CS film REVOLVERAš IZ ARIZONE ob 16. in 18. uri, franc. film NEŽNA KOŽA ob 20. uri, premiera sov j. filma ZMAGOVALCI ob 22. uri
8. avgusta češki barvni CS nim REVOLVERAŠ IZ ARIZONE ob 14. in 19. uri, angl. CS film ZMAGOVALCI ob 16. uri premiera amer. barv. filma LEGENDA O VOLKU ob 21. uri
9. avgusta amer. barv. CS film JUPITROVA LJUBICA ob 16. uri, francoski film SKRIVNOSI KABARETA ob 18. in 20. uri
10. avgusta nem. barv. film PESEM O PISANEM BALONU ob 16. uri, franc. film SKRIVNOSTI KABARETA ob 18. in 20. uri
11. avgusta angl. barv. film POD OKRILJEM NOCI ob 16., 18. in 20. uri
12. avgusta jug. nem. barv. CS film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 16., 18. in 20. uri
13. avgusta amer. barv. f;Im LEGENDA O VOLKU ob 16., 1«. in 20. uri
Karanj »STORžlČ«
7. avgusta angl. CS film ZMAGOVALCI ob 17. in 20. uri. Vstopnina zvišana.
8. avgusta češki barv. CS film REVOLVERAŠ IZ ARIZONE, ob 10. in 16. uri, franc. film SKRIVNOSTI KABARETA ob 14. in 11. uri, angl. CS film ZMAGOVALCI ob 18. uri
9. avusta amer. barv. CS film JUPITROVA LJUBICA ob 18. in 20.10 uri
10. avgusta nem. barv. film PESEM O PISANEM BALONU ob 18. in 20.10 uri
11. avgusta franc. film SKRIVNOSTI KABARETA ob 18. in 20.10 uri
12 "»vgasta sovj. film BELI KARAVAN ob 18 in 20.10 uri
13. avgusta franc. CS fiim ROBERTO LA ROCCA ob 18. in 20.10 uri
Stražišče »SVOBODA«
7. avgusta češki barv. CS film REVOLVERAŠ IZ ARIZONE ob 20. uri
8. avgusta francoski film SKRIVNOSTI KABARETA ob 16. in 18. uri, sovj. filni BELI KARAVAN ob 20. uri
Cerklje »KRVAVEC«
7. avgusta amer. barv. CS film SALOMON IN KRALJICA SABE ob 20.30 uri. Vstopnina zvišana.
8. avgusta amer. barv. CS film SALOMON IN KRALJICA SABE ob 17. in 1930 uri
Kropa
7. avgusta franc. barv. CS film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI ob 20. uri
8. avgusta franc. barv. CS film AFRODITA, BOGINJA IJUBEZNI ob 17. uri. italij. barv. CS film LJUBIM, LJUBIŠ ob 20. uri
Ljubno
8. avgusta amer. film NORČIJE V OPERI ob 18.30 uri
Naklo
8. avgusta amer. film ZLATO   SEDMIH GRIČEV
18. uri
ob
Jesenice »RADIO«
7. do 8. avgusta angl. barv. film DRUGI ČLOVEK
9. avgusta amer. barvni film  ČRNI NAREDNIK
10. do 11. avgusta jugoslovanski film NIKOLETINA BURSAČ
12. avgusta amer. barvni cinem. film NI IMENA NA NABOJU
13. avgusta franc. film ZADNJIH 15 MINUT
Jesenice »PLAV2»
7. avgusta jugoslovanski film NIKOLETINA BURSAĆ
8. avgusta ameriški barvn' film ČRNI NAREDNIK
9. do 10. avgusta angl' barvni film DRUGI ČLOVEK
11. avgusta amer. barvo' enem. film NI IMENA NA NABOJU
12. do 13. avgusta francoski film NEPOZNANA VOJNA
Dovje-Moj strana
7. avgusta madžarski filrt* LAŽNI DIPLOMAT
8 avgusta ruski barv. & nemaskopski film POEMA 0 MORJU
12. avgusta angl. barv. filit1 DRUGI ČLOVEK
Koroška Bela
7. avgusta francoski NEPOZNANA VOJNA
8. avgusta angleški ČLOVEK NA MESECU
9. avgusta jugoslovanstf film NIKOLETINA BURŠA^
filrH flltU
Kranjska gora
6. do 7. avgusta anglešfc' film ČLOVEK NA MESECtJ
8. avgusta francoski fitn1 NEPOZNANA VOJNA
12. avgusta jugoslovans** film NIKOLETINA BURSAČ
13. avgusta angl. barvU1 film DRUGI ČLOVEK
7. AVGUST 1965 * GLAS
OGLASI
OBJAVE
11
Ugodno    prodam Primo
150 ccm. Podijubelj 82 3458 Prodam kravo, dobro mle-Wico   s   tretjim teletom. Nasovče 10, Komenda 3459 Prodam dve otroški posteljici x vložki. £emrl, Kranj, tJlica   Mladinskih  brigad 6 3460
Prodam Primo NSU Pretiš 1-50 ccm, dobro ohranjeno. Ingac Zore, Posavc 9, Pod-nart 3461
Prodam 50 metrov vrtne •ttreže, rabljene plohe, razne deske, treme ln 2000 kom. cementne strešne opeke. Naslov v oglasnem oddelku 3462
Prodam cvetoči oleander. Uvtar, St. Rozmana 1, Kranj 3463
Rečeni prodam ali zamenjam za suha bukova drva, J*kaj zidakov, suhih desk in •teraklrt zidakov. Prikladno garažo ali stanovanjsko tl,Šo. Ogled vsak dan od 14. u»e naprej. Kranj, Kokrškega odreda tefl  * 3464
Pleteno košarico s kovinskim podstavkom ugodno Prodam. Sosič, Kranj, Ruči-Sajeva 14 3465 , Dve piednjl vzmeti za VW >n gumo dimenzije 5.60-13 Prodam. Kranj, Delavska 25 3466
Prodam pomivalno mizo In
■kk. Jezerska 7, Kranj 3467 Prodam   žlindrine zidake
J X 25X21. Alojz Mravlja, *t. Loka n. bl. šk. Loka ali sUhia 30, Zabnica 3468
Prodam kombiniran otrobi voziček Beton, fitirna-va 14, Kranj, Primskovo 3469
Prodam garnituro 16 cpl in So dvodelno okno 70 X 100, kočnik, Bukovica, Vodice 3470
Prodam plenice z napako.
JUdi  v nedeljo. Otmar Zul P.ančič, tkalnica plenic, Par-'^anska 24, Kranj 3471 Prodam kravo s teletom in Ul»e deske, žiganja vas 45, ^že 3472 Prodam tribrzinski vrtalni IJoJ,  stružnico dolžine 650, ^ina 90 in kolesa za kim-Wž. Dolenja vas  39, Selca 3473
P0 ugodni ceni prodam 8 J^iatorjev (142 členov) 604/6 "i nekaj cevi za centralno
kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku 3474 Prodam hlevski gnoj ali zamnejam za deteljo ali seno. Sp. Brniki 49, Cerklje 3475
Prodam pov  pralni stroj
komplet s centrifugo avstrijske    znamke Sonnenvverk. Naslov v oglasnem oddelku 3476
Prodam cca 20 m3 suhih drv — ostrešje. Eržen. Koroška 57, Kranj 3477
Prodam nov brzoparilni kotel 100 litrov. Poženk 17, Cerklje 3478
Prodam večjo količino .cementne strešne opeke špiča-ka. Naslov v oglasnem oddelku 3479
Žimo 50 kg prodam. Udir, Kranj, Moše Pijade 4 3480
Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno -kolo DKW 175 ccm, Jetnik 1958 in kompletno spalnico. Ivanka Kocjančič, Britof 17, Kranj
, mi
Prodam   NSU   Primo za
100.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 3482
Prodam'kravo s tretjim teletom Strahinj 69, Naklo 3483
Prodam moped NSU v voznem stanju za 60:000 din. Arh, Kolodvorska 58, Bled 3502
Prodam   moped   T 13 z
2000 km. Pivka 22, Naklo 3503
Prodam mineralno volno za streho. Naslov v oglasnem oddelku 3504
Prodam novo celulojdno diatonično harmoniko ali zamenjam za leseno. Tene tiše 12, Golnik 3505
Prodam NSU (super F0X1 125 ccm ali znmenjam za moped T 12. Sr. Bela 11, Preddvor 3506
Prodam ali zamenjam za opeko 100 komadov heraklit-nih plošč 200 X 50 X 5 cm. Slavko - Hafner, Rupa 34, Kranj 3507
Prodam moped Colibri. Vopovlje 16, Cerklje 3508
Ugodno prodam dobro ohranjen pralni stroj »Ri-ber«. Stošičeva 5, Kranj 3509
Ugodno prodam kombiniran italijanski otroški voziček. Ivačič, Srednja vas 18, Šenčur 3510
Poceni prodam dobro ohranjeno iifiri delno fl od rano kerdenco z mizico in dvema stoloma. Naslov v oglasnem oddelku 3511
Prodam 2 novi okni na .roleto. Jerala, Podreča 32, Smlednik "tef 3512
Kupim 2 prašiča od 70 do 80 kg težka. Markič, Kokri-ca, Kranj 3454
Elektromotor enofazni 15 do 2 kw kupim. Jože Sovine, Brode 11, šk. Loka 3484
Kupim invalidski avto BMW Iseta Naslov v oglasnem oddelku 3485
Kupim rabljene deske in plohe za | zidavo in dobro ohranjen moped. Sp. Brniki 49, Cerklje 3486
Kupim lehnjak 9 m2, debeline 3—4 cm. Marija Suha-dolAik, Cirče 16, Kranj 3487
Kupim čevljarski šivalni stroj, po možnosti z motorjem. Ciril Koritnik, Klane 28, Komenda 3488
Kupim zlato za zobe. Franc Brišnik. Kranj, Ljubljanska cesta 32 3489
Sprejmem sovozače za prevoz v službo z VW iz Kranja v Ljubljano in nazaj. Naslov v oglasnem oddelku 3490
Srb, miren, s kmetijsko šolo in prakso v tujini v vrtnarstvu želi spoznati Go-renjko do 35 let in manjšo kmetijo zaradi ženitve. Milan Videnovič Staretova 17, Cirče, Kranj >S491
Fant, 30 let, soliden, s po-klicom želi spoznati pošteno, solidno dekle do 25 let. Služba ali posest ni ovira. Slika zaželjena. Oddati ponudbe pod »Ljubezen« 3492
Dijak išče sobo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3493
Citre! Na Gorenjskem sejmu v Kranju je dne 3. 8. 1965 ob 21. uri nekdo po pomoti odnesel kovček s sitrami. Najditelja prosimo, da citre proti visoki nagradi vrne orkestru, ki igra na sejmu ali v oglasni oddelek Glasa 3494
Za hišo ali stanovanje vzame vdova v dosmrtno oskr-
Novo nagradno žrebanje
VSAK VLAGATELJ
ki je v času od 1. aprila vložil na hranilno knjižico vsaj 50.000 din svojih prihrankov najmanj za dobo enega leta, ali pa bo to storil do 31. oktobra letos,
bo lahko dobil lepo nagrado pri žrebu v novembru 1965.
Vlagajte svoje prihranke pri medobčinski komunalni banki fcranj in njenih poslovnih enotah: na Jesenicah, v Radovljici, V Skofji Loki in Tržiču!
s.
bo staro osebo. Oddati ponudbe pod »Mirni dom« 3495
Preklicujem avtobusno vo-zovriic6 Bašelj—Kranj. Rib-nikar Francka 3496
Mlajša mirna upokojenka neodvisna gre v skupno gospodinjstvo k dobri gospe ali gospodu v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Osamljena« 3497
Odstopim sobo proti posojilu 300.000 din. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Zima« 3498
OBJAVE
TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ
obvešča vse ljubitelje športa, da bo v nedeljo dne     avgusta 1965 popoldan ob 17. uri tradicionalna nogometna tekma DEBELI : SUHI
Tekma   bo   na   stadionu v Kranju
VABLJENI!
Šiviljski tečaj
Dne 16. avgusta pričnemo z novim šiviljskim tečajem. Prijave sprejemamo v naši pisarni, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, telefon 212-43.
Delavska univerza Kranj
Avto-moto društvo Sk. Loka
PRODA
na javni licitaciji dne 11.8.1965
RABLJEN STROJ
Zastava fiat 750. Za kupce družbenega sektorja se licitacija prične ob 17. uri, za zasebni sektor pa ob 17.30. Izklicna cena je 80.000 dinarjev.
UO AMD Šk. Loka
Nudim hrano in stanovanje  za  pomoč  na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 3499
Iščem vsaj sobo in kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3500
Mlado dekle išče službo gospodinjske pomočnice. Oddati ponudbe pod Pridna 3501
Potrošniki!
Prodajalna
»Dekor«
razstavlja
na Gorenjskem sejmu
v telovadnici Tekstilne šole razno
stanovanjsko opremo
spalnice, kuhinje, dnevne sobe, posamezne manjše kose pohištva/preproge in drugo dekorativno blago:
Prodaja po posebnih sejemskih cenah!
Izkoristite ugodno priložnost za nakup!
Komisija   pri Krajevn' Skupnosti HUJE - PLANI NA - CIRCE v Kranju razpisuje    prosto delovno mesto
TAJNIKA skupnosti
. j-    *... ..
Gre za honorarno, a pogodbeno zaposlitev.
Pogoj je srednješolska izobrazba in vsaj pet let službovanja v upravni administraciji ter, da se prosilec ne vozi — področje mesta.
Vse druge informacije bo posredovala komisija 13. 8.1965 med 16. in 18. uro v pisarni skupnosti — Cesta 1. maja št. 5, kamor je nasloviti tudi pismene vloge do 12. 8. 1965
OBVESTILO
.Oddelek za gospodarstvo skupščine občine Kranj obvešča, da se na podlagi sklepa 7. skupne seje obeh zborov  skupščine  občine  Kranj  dne  29.7. 1965 daje
v javno razpravo osnutek zazidalnega načrta
za zemljiški kompleks jugozahodnega območja
Šenčurja, osnutek ureditvenega načrta Orehek — Drulovka in osnutek urbanističnega programa za območje Preddvora.
Osnutek urbanističnega programa za območje Preddvora je razgrnjen v krajevnem uradu Preddvor ureditveni načrt Orehek — Drulovka v avli skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, zazidalni načrt za Šenčur pa na krajevnem uradu Šenčur.
Vabimo občane, organizacije, zavode in ustanove, da si načrte ogledajo in dajo pripombe.
V času razgrnitve bodo projektanti načrtov dajali osebna pojasnila, in sicer za načrt Orehek — Drulovka vsako sredo od 14. do 15. ure, za Preddvor in Šenčur pa vsak četrtek od 14. do 15. ure.
Oddelek za gospodarstvo
Cene in standard v navskrižju
Tržna inšpekcija v Škof ji Loki ugotavlja
Manjša prodaja mesa
(Nadaljevanje s 1. strani) klo sredo pa je občinski sindikalni svet sklical posvetovanje z vodji delovnih organizacij in s predsedniki sindikalnih podružnic. V kratkem bo skupščina občine ponovno obravnavala stanje cen v maloprodaji in korigirala oz, znižala nekatere cene, ki so bile določene na zadnji seji.
Na posvetovanju so pretresali predvsem dva problema: kako   nadomestiti delovnim ljudem povečane življenjske stroške z .zvišanjem osebnih dohodkov — in vprašanje zaposlovanja   ter odpuščanja delavcev. V radovljiški občini so se po približnih cenitvah povečali življenjski stroški nekako za 42%. S tem pa nastane vprašanje, kako nadomestiti tolikšen padec življenjskega standarda, saj za to v mnogih delovnih organizacijah ne bo mogoče najti nadomestila.  S  tem  pa je močno ogrožen standard zaposlenih. Na posvetu so ugotavljali, da bodo delno, največ 11 %, povečali osebne dohodke iz rezerv, ki so nastale zaradi zmanjšanja družbenih   dajatev,   prispevka iz osebnih dohodkov irt socialnega   zavarovanja.   Za vso ostalo razliko pa bo treba iskati nadomestila v povečani proizvodnji, v boljši notranji organizaciji dela in drugod.
Predstavniki iz podjetij so na posvetu poročali o stanju proizvodnje in o tem, kaj so ukrenili, da bi v sedanjem času zavarovali standard zaposlenih. Izkazalo se je, da bodo dohodke mnogo laže zvišali v nekaterih večjih delovnih orgainzacijah kot v malih. V Gozdnem gospodarstvu Bled bodo že od L julija povišali dohodke zaposlenih za 22%, od 1. avgusta dalje pa še za nadaljnjih 22 odst. To bodo dosegli s pomočjo skrajne štednje in z drugimi ukrepi za povečanje proizvodnje in storilnosti. Podjetje LIP Bled je glede na
lansko leto povečalo proizvodnjo za 17 %, tako da bodo zvišali iz nastalih rezerv osebne dohodke najmanj za 28 %, če prištejemo še olajšave pri dajatvah. Podjetje dobro posluje zaradi visokega izvoza.
V radovljiški občini ni bilo primerov večjega odpuščanja delovne sile, razen nekaterih izjem. Na posvetu pa so jasno povedali, da ni v nobenem primeru dovoljeno masovno odpuščanje delavcev, da bi na ta način hitro dosegli manjše proizvodne stroške, marveč bo nujno potrebno vršiti znotraj delovnih kolektivov kvalitetno naravno selekcijo zaposlenih. To pomeni, da v prihodnje v podjetjih ne bo več mesta za ljudi, ki ne delajo, ki se ne prizadevajo in s tem poskušajo živeti na račun skupnosti. Druga možnost za kvalitetno boljšo strukturo zaposlenosti pa je prekvalifikacija ljudi z delovnih mest, ki niso nujno potrebna, na druga delovna mesta.
J. Bohinc
V Škofji Loki in ostalih gorenjskih občinah so se že pokazale prve posledice novih cen. Doslej napake še niso posledica špekulacij, temveč nejasnih pojasnil pri določanju 'novih cen artiklom. Tržišče je na te napake odgovorilo tako, kot smo pričakovali: v zadnjih dneh so zabe-ležiTi za tretjino manjši promet pri mesu in slaščicah, tako da so podjetja prisiljena ponovno proučiti cene artiklom in jih prilagoditi kupni sposobnosti' občanov.
Do neskladnosti je prišlo v gostinstvu. Za pivo niso vedeli da velja zvezni prometni davek (odstotek alkohola nad 3) in so zaradi tega šele v zadnj h dneh dvignili ceno. \ Skupščina v Loki je sprejela odlok o kontroli obrtnih uslug, ker je prišlo do znatnega povišanja in do nesorazmerja med zasebniki in državnim sektorjem, ki je vra-čunaval ceno svojo preveliko administracijo, na drugi strani pa je privatnik v položaju, v -katerem je lahko svobod-neje formiral cene.
V trgovini niso bile ugotovljene večje napake- Do než-
nosti je prišlo samo pri artiklih, kjer niso vedeli, ali se zanje plača prometni davek ali ne. Pri kruhu je prišlo do zastojev, kjer so v začetku pekli prevelike količine belega kruha- Sedaj so tudi te stvari že odpravljene.
Pri sami reformi je še veliko nepojasnjenega (popisi cigaret, naftnih derivatov — v vseh občinah niso bili popisi istočasni). Težave je pov-
Včeraj v Trzicu
Včeraj je bila v Tržiču skupna seja obeh zborov skupščine občine. Razpravljali in sklepali so o odločitvi plačevanja akontacije za nove stanovanjske najemnine, spregovorili pa so o osnutku odloka o pooblastitvi stanovanjskega sklada občine za izvršitev revalorizacije stanovanj skih hiš,. stanovanj in poslovnih prostorov. Zanimiva je bila tudi razprava o soglasju za uvedbo novih cen nekaterim komunalnim uslugam. K.
zročalo tudi to, ker ni bik) dovolj ustreznih obrazcev za popis zalog. V splošnem so v Loki kot tudi v drugih občinah, nove cene znatno višj« kot so prvotno računali. Do visokih cen je prišlo predvsem zaradi tega, ker v podjetjih pri formiranj« novih cen niso najprej od stare cene odvzeli zvezni prometni davek in nato na osnovi te cen« določili novo.     P. Čolnar
Turistični delavci in gospodarska reforma
Prilagajati poslovno politiko
Tudi v Kranju bomo dobili semaforje na križiščih. Prvi bo pri gasilskem domu in bo v kratkem že začel usmerjati promet
KRANJ, 3. avgusta. — Danes je bila v Kranju seja UO Gorenjske turistične zveze, ki je bila v prvi vrsti namenjena razpravi o ukrepih novega gospodarskega sistema. Gorenjski turistični delavci so soglašali s priporočili ln mnenji s posvetovanja v slovenskem merilu, ki je bilo pred dnevi v Ljubljani.
Pri oceni položaja in sprejemanju ukrepov delovne organizacije ne smejo izhajati samo s stališča statične primerjave dosedanjih in novih cen, ampak morajo svojo politiko predvsem osloniti na tele elemente: proučitev ukrepov v notranji organizaciji poslovanja; proučitev pogojev, ki jih daje notranje tržišče in konkurence drugih dežel; da z izboljšanjem uslug povečajo količinski obseg prometa in vežejo nagrajevanje na učinke, da vodijo perspektivno poslovno politiko, ki bo upoštevala bodoči razvoj turističnega prometa in se bo izogibala izkoriščanju prehodnega položaja.
V novem gospodarskem sistemu določajo obresti za poslovne sklade za turistične in gostinske gospodarske organizacije občinske skupščine. UO je poudaril, da je potrebno, da se ta sredstva tudi vračajo v turizem. Ker je uporaba teh sredstev časovno omejena, predlagajo obč'n-skim skupščinam, da določi jo obresti na te sklade po dosedanjih stopnjah.
Ob spremembi vrednosti dolarja so bile največje pripombe predvsem o tem, ker je do reforme prišlo v v šku sezone. Dvakratna menjava vrednosti je neugodno vplivala na tuji turizem. Ker ima reforma namen povečati našo konkurenčno sposobnost na zunanjih tržišč;h, je "potrebno gledati, da stvarne cene ne bodo onemogočile pozitivnega namena reforme.
Na sestanku so govorili le o določanju cen za sezono 1966. Cene bodo formirane na ravni cen, ki velja-- jo za tuja tržišča v letu 1965 in jih bodo poslali do 15. avgusta 1965 zavodu za gospodarsko propagando in Gospodarski zbornici SRS.
Zanimiva je bila ugotovitev, da v gorenjskem turizmu Š« vedno prevladujejo domaći gostje in bodo zaradi tegi morali predvsem pri cenah v večji meri upoštevati njihove želje in sposobnosti.
P. Čolnar
0 cenah v ŠkoSji Loki
Predsednik občinske skupščine škofja Loka je sklic* za v ponedeljek, 9. avgust*, skupno sejo obeh zbor<fl skupščine. Predvidena je razprava o spremembi odloka o določitvi ln plačevanju akontacije na nove stanarine in najemnine na območju efo" čine in o spremembi odlok4 o maloprodajnih cenah 'n marži v občini. — K.
P ornim S/M v Radovljici
Včeraj popoldne je bila T Radovljici seja plenuma vinskega  odbora  S ZDI,. katero  so  bili  vabljeni **" člani komiteja ZK. sekretarji osnovnih  organizacij ZK predsedniki krajevnih org»; nizacij   SZDL. Razpravi)*11 so o ukrepih v zvezi z novo gospodarsko reformo.
1 •
mL*
Izdaja in tiska CP -Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 21 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8-Tekoči račun pri NB « Kranju 607-11-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-15« uprava in tiskarna 21-190. 21-475. 21-897. Naročnin« letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posamezni« številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40. za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasav ne objavljamo
98