AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
»0. 59
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 11, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Anglija je vrnila Italiji vseh 13 ladij z premogom
Je obljubila, da v bodoče ne bo več pošiljala svojih ladij na Nizozemsko po premog.
sporazum je zmaga za zaveznike
MIR MED DEMOKRATI
bo to privedlo do neljubih posledic.
Ta sporazum in mirna poravnava je smatrana kot politična zmaga za zaveznike, ker so s tem ustavil: izvoz nemškega premoga v Italijo. Na drugi strani je pa tudi zmaga za Italijo, ki ta premog neobhodno potrebuje.
Italija se je opirala pri svoji zahtevi na to, da je bil premog naložen pred 1. marcem, ko je Anglija začela izvajati blokado na nemški premog in da laške ladje niso mogle odpluti pred 1. marcem iz Rotterdama radi slabega vremena.
iz RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
čem, nakar je 23-letni gostilničarjev sin Bogomir Linič vrgel Vidoša iz gostilne, čez nekaj čaja se je Vidoš vrnil in ko ga je mladi Linič hotel drugič zapoditi, je Vidoš potegnil revolver in ustrelil fanta v trebuh. Vidoša so še -tisto noč aretirali, Bogomir Lihic je pa drugi dan umrl v okrajni bolnišnici. •— John Krst-nik, zemljiški prodajalec, star 59 let in doma od Vidma onkraj Save pri Krškem, se je zadnjo nedeljo ponoči ubil, ko je njegov avto treščil ob svetilniški steber na oglu Cermak Rd. in California Ave.
Dunlo, Pa. — Pred dnevi je umrla Margareta Poje, doma iz Ziljske doline na Koroškem. Bolehala je 13 mesecev in tu zapušča. moža, sina in dve omoženi hčeri.
V Claridgu, Pa., je pred kratkim umrl Frank Resnik, star 71 let in doma iz Trebevnega pri Kamniku. Bil je vdovec in v Jeanettu, Pa., zapušča sestro.
Calumet, Mich. — V Phoenixu v sosednji Kivini je te dni umrla Antonija Mihelič, stara prise-ljenka, ki zapušča moža, dva sinova in šest hčera. Miheličevi so tamkaj vodili trgovino čez 25 let, prej so pa imeli business v Calumetu. — V okrajni ubožnici v Houghtonu je umrl George čop, ki je prej bival v Copper Cityju.
Forest City, Pa. — Dne 3. marca je po dolgi bolezni umrl Frank Ratajc, star 65 let in rojen v Studencu pri Krškem. Tu zapušča ženo in štiri sinove, v Clevelandu dva sinova, v Little Fallsu, N. Y., pa sestro.
So. Chicago. — Zadnjo soboto je tu umrla Ana Stone (Stanov-nik), doma z Gline pri Ljubljani. V Ameriko je prišla po vojni in tu zapušča moža, sina in hčer.
Vse izgleda, da je boj med demokrati v okraju Cuyahoga ponehal in da bodo šli v primarne volitve z zedinjeno fronto. (To je edina pot do zmage, kot smo ponovno zapisali v našem listu). V hotelu Cleveland so se namreč zbrali v soboto vsi okrajni uradniki in demokratski načelnik Ray T. Miller. Sporazumeli so se, da noben okrajnih uradnikov ne bo vodil kampanje proti Millerju. Miller pa ne bo postavil proti nobenemu teh, ki gredo za ponovno izvolitev svojih kandidatov.
-o-
Mussolini je dvignil plače za 15 odstotkov
Rim. — Po odredbi premijer-ja Mussolinija se bodci s 25. marcem plače in mezde po vsej Italiji zvišale za 10 do 15 odstotkov. Nadalje je odločil, da se cena sladkorju, kavi, kruhu, testeninam, rižu, olju, moki in gazolinu ne bode* zvišale od sedaj pa do 81. julija. Enako bodo ostale cene tobaku in soli, ki sta državni monopol. Enako se ne bodo zvišale cene premogu, plinu, vodi, elektriki, prevoznim, najemnini, brzojavu in telefonu. Cene vsem drugim komoditetam pa bodo poskočile.
Mussolini je dal izjavo, da je zvišanje plač in .njR?swi potrebno, ker so se cene življenskim potrebščinam zvišale od septembra za 26 odstotkov. Delavci bodo dobili s tem zvišanjem za tri bilijone lir več zaslužka na leto.
-o-
Zed. države ne morejo izgotoviti dovolj letal za zaveznike
Washington, D. C.—Naročilo zaveznikov, da izgotovijo ameriške tovarne v 12 mesecih 8,000 bojnih letal, je zadelo na ovire. Ameriški tovarnarji pravijo, da nimajo dovolj opremljenih tovaren, da bi v teku enega leta izdelali več kot 6,000 letal. Zavezniki jih pa potrebujejo najmanj 8,000, če hočejo, da bo njih zračna sila enaka nemški. Zavezniki so pripravljeni potrošiti v Zedinjenih državah en bilijon dolarjev za letala. Prestala operacijo
Mrs. Ana Novak, 15306 Holmes Ave. je prestala v Glenville bolnišnici težko operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Zadušnica
V torek se bo brala ob pol sedmih v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Jožetom Ka-stelicem v spomin 14. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Naprej do zmage!
Berlin, 10, mar.—Ob priliki praznovanja nemškega Spominskega dne je imel Adolf Hitler nagovor na nemški narod, v katerem je pozival domovino v boj "do končne zmage" v vojni, katero sta Nemčiji vsilili Anglija in Francija. Hitler je govoril 11 minut ter poudarjal, da bo vodil nemški narod do najslavnejše zmage, četudi ga to stane življenje.
"Svet bi rad videl naš propad," je rekel Hitler. "Naš edini odgovor na to je: Naprej do zmage!" Hitler je bil videti bled in izmučen in v njegovem govoru je manjkalo običajnega .ognja in fraz.
-o—-
Bivši governer White bo ponovno kandidat
Columbus, O. — Bivši governer George White je uradno naznanil, da bo zopet kandidat za ohijskega governer j a na demokratski listi. II kandidaturi so ga prisilili oni, ki niso za Martin L. Daveya, pa nimajo nikogar okrog katerega bi se strnili.
Kot White naznanja, ne bo imel nobene posebne' kampanje v upanju, da je zanj dovolj priporočila njegov rekord kot governer štiri leta ter da ga demo-kratje dovolj poznajo, da se bodo odločili, če ga marajo za gover-nerja ali ne, ne da bi jih kdo v to silil.
Vzpričo toliko kandidatov je nominacija v primarnih volitvah skoro zasigurana Martin L. Da-veyu.
-o-
Je stopil v drug avto
John Kelley je bil štiri dni v bolnišnici, tako ga je pretepel neki Le Roy Spade, stanujoč na 5336 St. Clair Ave. Kelley je parkal svoj avtomobil blizu zapadne 115. ceste in šel v bližnjo gostilno. Med tem časom je prišla njegova žena in avtomobil odpeljala. Keliey tega ni vedel, pa je stopil v Spadov avtomobil, misleč, da je njegov. To je dalo povod za pretep. Spade mora plačati Kelleyu $75 za bolnišnico.
Policija proti pešcem
Policijski komisar Blecke se resno bavi z idejo, da izda policiji povelje, da aretira vse one osebe, ki gredo preko ceste drugače kot pa predpisujejo prometne po.stave. Komisar pravi, da se je policija že naveličala svariti ljudi, naj ne gredo preko ceste, kjer ni za to odločeno, ali da naj ne šinejo na cesto med dvema avtomobilom^. Izmed 20 oseb, ki so bile letos ubite na cestah, jih je bilo 16, ki so si sami zakrivili smrt radi svoje neprevidnosti pri prehodu čez cesto.
Švedska vabi zaveznike na sever
Sweeney bo dobil zelo močnega tekmecaja kongres
Državni pbslanec Michael A. Feighan, vodja demokratov državni postavodaji, je naznanil, da bo kandidiral v kongres Zed. držav proti sedanjemu kongres-niku Martin L. Sweeneyu. Z izjavo o svoji kandidaturi je rekel Feighan :
"Jaz sem demokrat danes in bom demokrat pri primarnih volitvah. Jaz sem za predsednika Roosevelta danes, jutri, pred in po primarnih volitvah. Nikdar ne bom zapustil svoje stranke, predsednika ali pa naroda. Kandidiram, ker mislim, da so volivci v tem demokratskem okraju upravičeni do demokratskega zastopstva v Washingtonu."
S tem je hotel Feighan udariti Sweeneya, ki je leta 1936 zapustil Roosevelta in agitiral za Lemkija. Dalje, ker je zapustil leta 1934 demokratsko stranko pri županskih volitvah in pomagal do izvolitve Harry L. Davisu proti Ray T. Millerju..
Politikarji rtjislijo, da bo Feighan zelo močan nasprotnik Sweeneyu, ker je znan, da si zna dobiti glasove.
Rusija kliče novo rezervo v armado
Copenhagen.—Rusija je izdala na vse moške v severni Rusiji, ki so stari 35 let, da se javijo pod zastavo. Vsi moški do 30. leta so že v vojaški službi. Da bi ne bilo preveč razburjenja, je dobil vsak osebno poziv od vlade, mesto da bi se jih klicalo javno. Ruska tajna policija je aretirala zadnje čase j več oseb, ki so širili govorico, da se zavezniki pripravljajo za
vojno proti Rusiji.
Razstava živil
Vsakoletna razstava živil in hišnih potrebščin, ki se prireja v Clevelandu že 40 let, je bila v soboto rekordno obiskana. Vsega skupaj je posetilo v soboto razstavo 21,380 oseb. Razstava traja do petka v mestni dvorani.
Avtna kolizija
Mrs. Eleanor Hay in njen mož William sta dobila v soboto težke poškodbe, ko je njih avtomobil zadel v nek truk na Bonna Ave. in 60. cesta. Policija bo danes določila, kdo je zakrivil nesrečo. Starka izvršila samomor
Mrs. Josephine Turek, stara 73 let, stanujoča na'3336 W. 88th St., je včei-aj spila večjo količino strupene tekočine. Pravijo, da je močno žalovala za svojo umrlo hčerjo.
Toda če bodo prišli, morajo priti z veliko armado, ali pa nič. Potreba bi bilo najmanj 80,000 mož, da se ustavi Rusija ali pa Nemčija.
ZAVEZNIKI SO ODLOČENI, DA NE BODO PUSTILI FINSKE NA CEDILU
London, 9. marca. — V London in Pariz je prišlo sporočilo od Švedske, da če nameravajo zavezniki sploh poslati kako pomoč Finski, morajo poslati armado, ki bo kaj zalegla. Deset ali dvajset tisoč vojakov bi bila kaplja v morju, trdi švedska. Ako pošljejo zavezniki odpomoč Finski preko Skandinavije in se skandinavske dežele temu ne bodo uprle, bo imela Rusija, ali pa Nemčija, to za izgovor, da napade švedsko in Norveško. Zato morajo pa biti
vedno poudarjala, da ne bo pustila preko njenega ozemlja zavezniških vojakov.
Vojni kabinet angleške kot francoske armade resno premišljujejo za odločilni korak: ali naj zavezniki tvegajo vojno na dveh frontah. Obe, Anglija kot Francija sta odločeni, da ne bosta pustili Finsko na cedilu, da bi postala plen Rusije na bojnem polju, ali pa pri zeleni mizi. Toda vprašanje, če imata zavežni-
zavezniki pripravljeni na to m poslati tako armado, ki bo v stanu ustaviti Nemčijo ali Rusijo ali pa obe, poleg tega, da obenem pomagajo Finski.
Kakor se poroča iz zanesljivih virov, bi švedska tako izdatno armado od zaveznikov pozdravila z veseljem, čeprav je dozdaj
ka dovolj vojakov za zapadno fronto in da ob istem času pošljeta armado na Finsko?
Zavezniki so postali zelo pozorni, ker si Nemeija toliko prizadeva, da se konča vojna na Finskem. Tega ne dela iz ljubezni do Finske, ampak ima kake druge klešče v ognju.
Finski zastopniki v Moskvi
Helsinki, 11. mar. — V glavnem mestu so danes slišali radio iz Moskve, ki je v finskem jeziku ostro napadal finskega premierja Risto Ryti, ki se nahaja istočasno s finsko delegacijo v Moskvi v svrho pogajanj. Finska delegacija je v Moskvi že dva dni in ves ta čas ni bilo nobenih radio govorov slišati od tam. Finci smatrajo ta nenadni napad potom radia na finskega •premierja kot konec pogajanj in da pogajanja niso prinesla zaže-ljenega uspeha.
Istočasno se pa poroča, da so finska letala začela zopet napadati. Tudi na fronti so se zopet
pričeli boji. Rusi so obnovili napad na mesto Viipuri, katerega
! skušajo obkoliti.
I
l Pri vsem tem je pa značilno j to, da se je začela ruska vlada pogajati z finsko delegacijo, kateri stoji na čelu premier Ryti, jdasi je Moskva že. ob pričetku I vojne proglasila vlado premier-| ja Ryti kot neveljavno in kot i edino pravomočno vlado, kateri j na čelo je Stalin postavil lcomu-| nista Kuusinen.
Kaj več o pogajanjih v Moskvi se ne ve, ker je ruska vlada prepovedala vsako javno debato o tem.
Konec rusko finske vojne?
Stockholm, 9. marca. — Pogajanja za premirje med.Rusijo in Finsko se še vedno nadaljujejo. Rezultat teh pogajanj, premirje ali nadaljevanje vojne, se bo zvedel kmalu, morda že v par dneh. Kako se bodo pogajanja končala je vse odvisno od tega, če bodo
Glavna zahteva Rusije je, da Finska odstopi Rusiji otočje Iianko, kjer bi Rusija imela svoje bojno pristanišče. Hanko leži v Finskem zalivu zapadno od mesta Helsinki. Iz zanesljivih virov se poroda, da Finska ne bo nikdar pristala na to. Rusija bi s Hankom lahko ustrahovala vso
North Chicago. — Dne 2. marca je umrla Johana Ogrin, roj. Herauer, iz Blatne Brezovice pri Vrhniki. V Ameriki je bila 33 let in tu zapušča moža, dva sinova in dve hčeri.
Ely, Nev. — Tu je pred krat-kijm umrl za srčno kapjo Frank Batlin, samski, star 60 let in rojen v Gradežu pri Turjaku na Dolenjskem. — V Pueblu, Colo., je umrla 51-letna Ana Roje, roj. Koman, doma iz Rapljeva pri Strugah na Dolenjskem.
Na 2. aprila se prične v okraju Cuyahoga z ljudskim štetjem Vlada, ki vodi to štetje, se ne zanima za privatne razmere oseb, ampak se zanima le za statistiko. Zato naj se nihče ne obotavlja odgovoriti na stavljena vprašanja. Uradnik, ki je pooblaščen od vlade, da stavi vprašanja in jih piše na pripravljene pole; je po postavi zavezan k molčanju in ne sme izdati zaupane odgovore nikomur, sicer je kaznovan z globo in zaporom. Noben vladni uradnik ne sme porabiti nabrane podatke v svrho davkov, preiskav ali kakih odredb.
?Liudsko. štetie. vorašania in odgovori
zavezniki prigovarjali Finski, naj. se ne poda, ker je želja zaveznikov, da ostane Rusija še nadalje zapletena v vojno na finski meji, da ne bo mogla dati pomoči Nemčiji.
Finsko in švedsko obenem.
Finski narod v splošnem je proti vsakim pogajanjem z Rusijo, če bi morali kaj izgubiti. Narod ne zaupa boljševikom, da bi držali kako obljubo.
Vlada se pri tem ne zanima, kako je kdo prišel v to deželo, postavnim ali nepostavnim potom. Vlada bi samo rada vede-, la, koliko je državljanov tu rojenih, koliko naturaliziranih in koliko še nedržavljanov.
Na vprašanje, kje je bil vprašani rojen, naj navede kot državo tisto, pod katero njegov rojstni kraj spada sedaj, ali kamor je spadal 1. januarja 1937.
One, ki so bili rojeni v tuje-zemstvu, se bo tudi vprašalo, kje so bili rojenih njihovi starši in [kakšen je bil vprašancev obce-'valni jezik v mladosti, to je nje-
gova materinščina. Oni Slovenci, katerjh rojstni kraj je danes pod Italijo ali Nemčijo, naj ne pozabijo odgovoriti, da je njih jezik slovenski. Če je pa kdo govoril v mladosti dva jezika, najj navedejo onega, katerega so po-( gosteje govorili.
Še enjkrat poudarjamo, vsak mora odgovoriti na stavljena vprašanja in to lahko stori brez skrbi. Vse bo ostalo zaupno pri vladi. Vlada želi dobiti le statistiko o številu ljudi, zaposlenosti, premoženju, hišah, tovarnah j in sploh o vsem, kar je važno, da ■ vlada ve koliko nas je in kaj smo.
Hud WPA delavec
William Goodwin iz Chagrin Falls, O., je napadel preddelav-ca pri WPA projektu na Snake Hill cesti, Clyde Richardsa. Natreskal ga je s kamnom po glavi. Zaprli so ga in postavili bond $5,000. WPA direktor Miskell je rekel, da se bo zahtevalo za delavca najstrožjo kazen, ker se je pripetilo že več takih slučajev in se je napadalce vse premilo sodilo ali enostavno izpustilo.
Važna seja
Nocoj se vrši redna mesečna seja staršev mladinskega zbora Škrjančki; seja se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
$10,000 za odškodnino
Okrajna sodnija je priznala Ani Homenko $10,000 za poškodbe, katere je dobila še leta 1937 pri neki nezgodi cleveland-ske ulične železnice. Ženska je paralizi rana od pasa dol in zdravniki sodijo, da ne bo živela več kot še deset let.
NOV GROB V PENIM.
Ambridge, Pa. — Dne 3. t. m. je tu umrla Jožefina Rosenber-ger, roj. šuštaršič, stara 50 let in doma iz Fare pri Novem mestu. Tu je bivala okrog 24 let in zapušča moža, dva sinova in hčer, v Kenoshi, Wis., pa sestro.
London. — Angleška vlada je
naj tla na to>da bo izpustila tri-nilJSt italijanskih ladij, nalože-^ Premogom, ki jih je bila
Ijal in da bodo lad'e odpe" ; ,je a Premog domov v Italijo. To
Hfrfffeffica sporazuma med An-
J° in Italijo, da Italija ne bo
|zoSePOŠiljala svojih ladij na Ni"
( yfnsko po nemški premog. J. Sega skupaj je bila Anglija jf 2j|eUVl'a 27 laških ladij, ki.so vo-^ »emški premog iz Rotterda-),' Ogrozila je, da bo zaplenili Premog in poslala prazne % domov v Italijo. Italija je 0 Protestirala in grozila, da
^»idling, Pa. — Dne 19. febr. bolp Umrl PO dolgi in mučni ih(1Z!li Jos. Korošec, star 51 let iz Rakitne pri Borovni-^ ^ Notranjskem ter župan te-
K TeSta- V Ameriki .ie bil 33
ZaPušča ženo in brata, v v ^Cityju, Pa., dve sestri in GtJ^ftonu, °v strica Matij6 in „ v starem kraju pa brata
kr^burgh, Pa. — Tu sta pred stat, t"11 Umrla Frank Ostroško, ha * 8 let
in rojen pri Komnu ?4 ]el'asu ter Anton Penko, star isltj g.1'1 rojen v Zarečju pri Ilir-$ijc]/strici na Prmiorskem. — V JV !"lllu. Pa., je 1. marca umrl tojgj ^edvešek, star 52 let in v St. Janžu pri Krškem na
fco^io, Colo. — Br. Frank ttii,	zdravi za opeklina-
! je dobil na mestnem
je t' Ij°uis, Mo. -*- Dne 29. febr. %,U7 Umrl Valentin Mikuluš, *4<} u6 let in doma iz št. Vida avo" V Ameriki ie bil tijgjj 35 let in tu zapušča ože-^ irfa S'na P° Poklicu mehani-W-, .^toženo hčer po poklicu V ln,J'°' v starem kraju pa '%erllžiteliico. Pokojnik je bil
značaja. Ca^stown, Pa. — Dne 1. mar-defi ,v Kraynu umrl Louis Bav-veC)' lvši poštar v Kraynu, vdo-itt (jv ar 51 let. Tu zapušča sina hčeri, v starem kraju pa ' je sodnik vi Celju. — loVfe . v Jami je bil ubit Louis ?alin ll6ič> star 62 let in doma od ietj.^v v Medmurju. — Umrl
*°ien' nk Bevc> star 56 let in
^kfe V ^el:)ancih pri Mirni v k Umm kra-iu. — Dne 4. marca ž'Veči Henry Vidrich, edini še ^ika sm prvega S1- podpredsed-j Andreja Vidricha. hibe i, 'e silnim napadom srčne
Vri1kV°denici- n°ien bil v
S a 1 *n manjkalo mu je le
V St 0 dvajsetega leta. ^ankR^U. Pa., je rojak 5161 na ta tako nesrečno pa-domu, da so ga Can°«sbu 1;*ati v bolnišnico v rgu zaradi notranjih
Dne 27• februarja Sostilnj la rabuka v Liničevi hla*id naslovu 6201 So. p, Ve-> na južni strani
je SPH vk Vidoš' star 35 let' Vl«centom Kavzlari-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second class« matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 59 Mon., March 11, 1940
Joj, koliko denarja!
Skladovnica denarja, ki ga danes posedujejo Zed. države, ni majhna. Naša dežela ima za $18,200,000,000 zlata in za $3,800,000,000 srebra. Ogromne številke, kaj ne. Toda te številke pa še z vsakim dnem rasejo, ker naša vlada kupi vsak mesec najmanj za $250,000,000 zlata in tudi srebro kar naprej kupuje.
Pa imamo res toliko denarja? Well, mi ga nismo šteli, niti ga ni štel kdo drugi. Verjeti moramo besedi' zakladni-škega oddelka vlade Zed. držav, ki ima v svojih debelih knjigah zapisano, da je toliko in toliko zlata, in srebra, torej mora že biti res.
Tak dvom je izrazil senator Tobey, republikanec iz New Hampshire, ki je velik nasprotnik novega deala. Tobey je rekel, kako more vlada trditi, da je za toliko zlata in srebra v vladni blagajni, če ni bilo pa nikdar kakih "računskih pregledovalcev," ki bi ga prešteli in "poročali na seji," da se vjemajo knjige tajnika in blagajnika, pa da je res toliko novaca.
. . vToda niti senator Tobey, niti kdo drugi ne dvomi, da bi ne bilo toliko denarja, kot ga izkazujejo knjige.
Kako pa vlada varje to naše ogromno bogastvo? To je danes precej drugače, kot je bilo leta 1792. Takrat vlada ni imela dosti denarja in vladno zakladnico je varoval primeroma velik pes, z imenom Nero, za katerega je vlada plačala &3.00 in pa dva oborožena stražnika, s pištolami za pasom.
Danes je pa vaš in naš denar vse drugače zavarovan v zakladnici, ki se nahaja v Fort Knox, (Kentucky. Tukaj je vlada zgradila iz kamna in cementa veliko poslopje, ki je obdano z stražnimi stolpi, v katerih so postavljene strojnice. V tem poslopju je blagajnica iz jekla in cementa v velikosti 60x40 čevljev, ki je deloma pod zemljo.
Poslopje straži noč in dan dva ducata stražnikov, ki fmajo pripravljeno zalogo živeža za slučaj, če bi prišlo do kakega obleganja poslopja. V poslopju je zasilna električna centrala, in v kleti je strelišče, kjer se straža neprestano vadi v streljanju s pištolami. V poslopju se nahaja radio postaja na kratke valove, ki se lahko v trenutku zveže z državno policijo in z radiem v trdnjavi Knox, kjer je vedno 1,400 vojakov.
Na strategičnih točkah so zvočniki tako delikatnega sistema, da izdajo celo pritajeno dihanje kakega nepoklicanega gosta. Če bi se nepoklicancu posrečilo priti celo do same blagajnice, katere stene so neprodirne tudi za acetilenko, bi bil takoj obdan od strupenih plinov, ki se pojavijo avtomatično, če pride v bližino nepoklicana oseba, ki ne pozna sistema. In če bi prišla sila, je vsa zgradba napravljena tako, da jo straža lahko takoj poplavi z vodo.
Zlato in srebro pa ni spravljeno samo v tej zakladnici, 'ampak je razdeljeno v raznih kovnicah denarja, kot v Den-vcrju, San Franciscu, New Orleansu in Philadelphiji.
Te zakladnice pa niso varne samo pred ropom od zunaj, ampak tudi od znotraj. V Fort Knox je potreba, na primer, treh mož, da odprejo 20 ton težka vrata v zakladnico. Vsak teh treh mož ve same eno tretjino kombinacije pri vratih.
Kadar v vladnih kovnicah prevažajo denar iz ene sobe v drugo, napravijo za to listine, kot čej bi bil daner poslan iz dežele, torej ne more biti nobene "pomote."
Delavci, ki delajo v vladnih kovnicah, se morajo vsak večer skopati, predno gredo domov in vodo potem preiščejo, če ni ostalo kaj zlatega prahu.
Kakor je človek vesel, da je dežela tako bogata, da imamo 65 odstotkov vsega zlata na svetu, pa je vendar med nami neprestano bojazen, da bodo druge dežele nekega dne odpravile zlato kot podlago denarne vrednosti in tedaj nam1 vsa ta ogromna zaloga ne bi pomagala nič. V tem slučaju bi zlato ne imelo drugo vrednost, kot kar jo ima kot kovina, i Zato bi morala pa vlada nehati uvažati zlato in še tega, kar ga je v zalogi, porazdeliti na kak način.
Vojna ne pomaga farmarju
Odkar je izbruhnila vojna v Evropi je poskočil izvoz iz1 Zed. držav od $72,471,512 v septembru na $85,798,000 v decembru. Toda v istem času je padel izvoz tobaka zaveznikom od $5,346,890 na $1,509,963. Izvoz sadja je padel celo še več, od $6,220,764 na $1,109,603.
Vzrok z-a to je politika zaveznikov, da rabijo ameriški kredit za nakup letal, strojev, železa, jekla in medi, za fa romarske produkte pa dajejo naročila v svojih dominionih in j pa v državah, katere skušajo pridobiti na svojo stran. Tako so zavezniki naznanili, da bodo kupovali tobak od Turčije in Anglija namerava kupovati odslej bombaž od Brazilije.
Zato so pa nekateri senatorji dvignili v kongresu precej prahu radi škode, ki jo trpi ameriški farmar. Poživljali so ^lado, naj stori potrebne korake, ko se že dela naklonjeno zaveznikom. Vlada se bo najbrže zganila in bo skušala pri- ' -:iliti zaveznike, da kupijo dovolj naših farmarskih pridel- i vov, ali pa ne bodo dobili orožja in municije, letal in jekla, i
Politika zaveznikov pri tem je, da hočejo zopet dobiti v < \meriki kredit, ki ga zdaj nimajo, ker to prepoveduje nev- ? rain a postava, dokler ne plačajo dolga od svetovne vojne. J
i ............. ...............
BESEDA IZ RAIOPA
j. —--• ■ • . •'«-»■ "» ——- «■»»»»—•-•---------—v
V Euclidu še vedno gibljemo
V nedeljo 25. februarja se je vršila izredna seja zastopnikov Kluba društev, direktorjev in posameznih delničarjev Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave. v Euclidu.
Namen te seje je bil, da smo se malo pogovorili kako bi bilo mogoče izboljšati prostore v starem poslopju, da bi boljše odgovarjali za razne društvene prireditve in da bi na posetnike zabav prijetneje vplivali in bi se ljudje na ta način raje udeleževali raznih prireditev.
Razmotrivalo se je tudi radi Slovenskega dneva, ki se bo vršil v nedeljo 2. junija tega leta, v domovih prostorih in na vrtu. Kakor je že vsakemu gotovo znano je namen ta dan izvoliti ljubljanskega župana in ljubljansko gospodično. Letos bo pri volitvah toliko spremembe, da bo tista '"Miss Ljubljana," katera bo najbolj pridna čebelica, to se pravi tista, ki bo prodala največ županskih listkov, pa če bo potem izvoljen tisti za župana pri katerem bo kandidirala ali pa nel
Obenem pa se bo slavilo ta dan tudi spomin slavnega pesnika Valentina Vodnika in sicer 125 letnico njegove trnjeve poti na kulturnem polju. Marsikateri, ki bo bral te vrstice, se bo gotovo spomnil njegovih pesmi, ki ga bodo ponesle nazaj v staro domovino. Zato pa naj si vsak tudi napravi sklep, da bo 2. junija z nami slavil njegov spomin. P.a še drugič kaj več o tem.
Marion Bashel.
-o-
Avtomobilski motor
Znak današnjega stoletja je hitrost. Hitrost vlada povsod, kamor pogledamo. V podjetjih, v delavnicah, na cesti itd., povsod se uveljavlja načelo, da je čas zlato. Prav to načelo je mogoče najbolj razumljiv razlog
posebnim ventilom zapre. Bat se premika spet navzgor proti glavi valja in stiska eksplozivno zmes zraka in bencinskih par. V trenutku, ko je bat dosegel svojo zgornjo skrajno točko, se vžge zmes s posebno napravo. Plini eksplodirajo in poženejo bat navzdol. V trenutku, ko doseže bat skrajno spodnjo lego, se odpre v glavi cilindra drug prehod in bat potisne izgorele pline v izpuh Bat, ki se premika v valju gor in dol, je s posebno ročico zvezan s kolesom, tako da se vodoravno gibanje bata prenaša na vrtenje kolesa (vztrajnika). Ves proces, ki smo ga tukaj opisali, se v resnici vrši zelo hitro. Vsakemu celemu obratu vztrajnika ustreza poti bata navzdol in navzgor. Recimo, da napravi motor pred nami 400 obratov v minuti. Vsako sekundo se mora v tem primeru vztrajnik zavrteti približno 67 krat. Bat motorja mora iti vsako sekundo 67 krat navzdol in 67 krat navzgor. Za upli-njenje (izpreminjanje bencina v bencinske pare) bencina in za sesanje zmesi ima motor torej komaj kako 120inko sekunde časa. Še mnogo manjši del časa pa traja izgorevanje. Vse to delo se vrši nepretrgoma, če motor pravilno deluje. Pri tem pa moramo še poskrbeti, da se toplota, ki je pri eksplozijah plinov nastala, dovolj izdatno odvaja, ker bi se sicer ves mehanizem preveč segrel in pokvaril.
ičie deluje motor eno uro, napravi vsak njegov bat 250,000 poti v vsako smer in vztrajnik se pri tem 250,000 krat obrne. Pri 10 urni vožnji pa to švevilo naraste na 2 milijona 500 tisoč obratov! Zdaj si lahko izračunamo, koliko mora prenesti motor, ki je v prometu več let! Vsako minuto ko "živi," pretrese njegovo jekleno telo eksplozija več stokrat, če vzamemo za zgled, n. pr. avtomobilski motor, ki ima več cilindrov. Zraven tega pa zahtevamo od motorja, da nam ostane "zvest" ob vsakem času in v še tako neugodnih okoliščinah vsak trenutek pripravljen, da se ob samem pritisku na gumb
za napredek, ki ga ljudje iz tehnike vedno bolj izsiljujejo.
Najbolj živ se nam zdi pojem hitrosti v prometu. Brzojav, telefon, ceste, zračne proge in železnice — ali ne predstavlja vse to vtelešeno stremljenje, .da bi prehiteli čas? Kljub temu, da nas ta moderna brzina velikokrat bega, smo vendar ponosni na svoj napredek. Lahek pritisk na i ročico — in avto zdrči po cesti — nato obrneš volan, in voz zdrsne okoli ovinka. Kdor je vozač, ; to ve. da pomeni dejstvo, da teče toliko motornih vozil po cestah, vse več kakor samo nujna potreba.
Hitri proipet današnjega, časa in zlasti promet po cestah se je mogel tako razviti samo zato, ker je bil izpolnjen predpogoj, namreč, ker gradijo zdaj tovarne lahko sorazmerno poceni do-,bre motorje. Eksplozijski mo-j tor, ki je? končaj pred slabimi petdesetimi leti stopil iz laboratorija v življenje, je obvladal in pospešil promet v najrazličnejših oblikah. Ob tem skoraj nerazumljivem razvoju si kar težko predstavljamo delo, ki je bilo 1 potrebno, da nam izdelajo tovarne dandanes na tisoče motorjev, za katere se zdi posamezniku samo ob sebi umevno, dat morajo služiti njegovim željam in se mu pokoriti na pritisk vzvoda, j Nekaj številk nam bo lepo po-I svetilo v "življenjsko delo" mo-
torja. Osnovo delovanja eksplozijskega motorja večina pozna. V valju motorja se premika bat gor in dol. Vzemimo trenutek, ko gre bat navzdol. Iz uplinjača, t. ;j. primerne priprave, ki razprši v zraku, ki teče v cilinder bencin tako, da dobimo pravilno eksplozivno zmes, vsrka motor zmesi v cilinder. Ko pride bat do najnižje točke, se dotok zmesi s.
zavrti, če gledamo s tega stališča delo motorja, bomo videli, da so uspehi, ki jih je tehnika že dosegla, 'tako veliki, da so prekoračili tudi pričakovanja največjih optimistov izpred pol stoletja. Vsekakor smo na tak uspeh človeškega duha in človeškega dela lahko ponosni in želimo samo, da bi bila prizadevanja tehnike tudi v bodoče tako poplačana z uspehi, kakor so bila doslej. '
Vojaki iz železa in jekla
Krmarjenje ladij, letal in motornih vozil na daljavo, ki je bilo dolge dobe sen tehnike, danes že ni več neznano. Toda tehniki pripravljajo v svojih laboratorijih še bolj presenetljive iznajdbe, ki obetajo ves svet postaviti na glavo.
Prvič se je svetovna javnost o najnovejših {tovrstnih poskusih mogla poučiti na svetovni razstavi v Newyorku. V resnici pa je tak "robot," ki vidi, sliši, govori in se premika, veliko starejša iznajdba, Najpopolnejša tak stroj je francoski fizik Francois Dusaud pred 5 leti predvajal i pred člani znanstvene akademi-i je v Parizu. Veliki fantasti svetovne literature, kakor Bellamy,
■	Jules Verne in H. G. Wells, ki
• so slutili, kako popolno si. bo člo- (
■	vek podvrgel vse elerpente sveto-vja, so pošiljali človeka na dol-, ga potovanja na mesec, okrog zemlje v nekaj dneh, z Marsa so jim prihajali na zemljo živi oklopni stolpi — toda njihova domišljija je na nekem mestu vedno odpovedala in preko tega mesta je drzno stopila sodobnost: ti so si za vsemi svojimi velikan-
, skiini strnii in fantastičnimi iz-
najdbami predstavljali Človeka, ki jih vodi in se z njim vred giblje. Same po sebi pa so bile njihove naprave mrtve, pač samo še zelo popolni stroji. Stroja samega, ki ga človek vodi iz daljave ali ki se takorekoč sam giblje in opravlja svoja dela kot navita ura — vsega tega pa si njihova domišljija ni mogla predstavljati. Obiskovalci razstave v Newyorku so prav ta skok iz drzne domišljije v suhoparno tehnično resničnost mogli videti na lastne oči. Po razstavišču se je gibal velikanski "robot" iz samega jekla, podoben majhnemu tanku, na kolesih in "gosenicah": žvižg piščalke ga je ustavil, svetlobni signal ga je spet spravil v gibanje, spet druga znamenja so mu ukazala ovinek, ki ga je z vso točnostjo izvedel, ako je naletel na oviro, je v velikem krogu zavihtel težko kladivo in ga vihtel toliko časa, da je oviro uničil. Vse to. je delovalo v njem na zvočne in svetlobne signale s pomočjo fotoelektrič-nih celic in cele goščave najnatančnejših aparatov. To je bil "robot," ki bi šel lahko tudi k vojakom.
Toda tehniki danes že poznajo še bolj popolne robote kot pa je bil ta, ki se je razkazoval na razstavi v Newyorku. To so tako imenovani "endomehanični" roboti profesorja Dusauda iz Pariza. Njegovo čudo, ki ga je predvajal 4. aprila 1934 na dvorišču znanstvene akademije v Parizu pred velikim zborom učenjakov, je bilo vse bolj "človeško" kot njegov letošnji ameriški tovarši. Ameriški roboti so se gibali samo na ukaz in znamenje, na ukaz so se tudi umirili in ustavili, Dusaudov stroj-člo-vek pa je za eno lastnost bogatejši : dela in se giblje sam od sebe to-se pravi po nekem sporedu, ki mu je položen v njegov notranji ustroj. V notranjosti ima večkrat preluknjan papirnat pas ki drsi ob kovinskih ploščicah in vzmeteh in stikalih in vse to proži, sklepa in prekMja električni tok in robot deluje kot neke vrste orkestrion, ki izdrdra vloženo melodijo do konca. Kakršen papirnat pas se vloži vanj, tako se giblje, zavija, se obrača. Ako ■e tak trak vloži v avtomobilski motor — in ta poskus je napravil profesor Duasud —, vozi av-:o varno po vseh ulicah in za v'ija natančno v pravem času. Dusaudov avto so spustili po naj prometne j i ulici od Zmagoslavnega slavoloka do EifTelove-ja stolpa in .preluknjani papir nati pas v njem ga je varno vo-^il mimo vseh krivulj, križišč in /cgalov, dokler . . .
Stroj se je slepo zaletel v vsako joviro,. ki se mu je postavila na pot. Ostali avtomobili bi ga bili že zdavnaj pogazili, preden bi prišel na trg Sloge. Njegova fotcelektrična celica ga je sicer ustavila, ako je ovira prišla naravnost od spredaj, ni pa se znašel ob nenadnih ovirah, ni znal obiti stoječih vozil, ampak je delal samo tiste kretnje, ki mu jih je predpisoval papirnat trak v stroju. Tcda profesor Dusaud je medtem odpravil tudi te pomanjkljivosti. Njegov robot je sedaj navaden avto, ki ima spredaj odbijače. Ako odbijč zadene na kako oviro, se papirnati trak ustavi in sproži se drug trak, ki robotu na primer ukazuje polkrog na levo s premerom 2 m ali kaj podobnega. Ako odbijač sp»t naleti na oviro, se tudi ta papirnati trak ustavi in oe sproži nov, tretji ali še četrti, dokler odbijač ne pokaže "prosto pot" in spet začne delovati prvotni trak, ki vodi avto po na-značeni smeri. Inženirji že razmišljajo, kako bi se tak stroj dal uporabiti kot mrtvo vojno orožje, kot vojak iz samega železa brez duše, ki bi se dvignil v zrak, bi letel v dofočeni smeri in določeni višini in bi natančno po tolikih in tolikih kilometrih spustil bombo, sprožil svoje strojnice, izognil bi se celo sovražnim! lovskim letalom' in bi po oprav-j jenemd elu V velikem loku zavili
nazaj proti svojemu oporišču. Uporabiti pa bi se seveda mogli tudi na suhem in na vodi. Ako bi bil zadostno obdan z oklopni-mi ploščami in opremljen s fotografskimi aparati, ki bi vsi delovali na podlagi opisanega traku, bi ga mogli poslati celo na ogled-niško patruljo in bi se vrnil nazaj s fotografijami "v žepu."
Ako se bo tudi za naprej na polju iznajdb uresničilo toliko sanj in drznih načrtov, kakor se jih je na primer v zadnjem stoletju, potem v resnici ne bi bilo čudno, ako bi kdaj roboti enega naroda robotom drugega naroda napovedali vojno in bi zaropotali drug proti drugemu. Materiala bi se nedvomno uničilo za cele gore, manj pa človeških življenj. Toda izza strojev bi čisto gotovo prej ali slej spet pogledal človek, ki bi hotel urejevati spor od tam naprej, kjer so ga stroji pustili.
IZ PRImorja
—Vedno nov sneg. Sneg, ki se ga zlasti mladina veseli in je tudi za gospodarsko življenje marsikje pravi blagoslov, postaja letos že stiska. Kakor drugod, 'se tudi v naši krajini kopiči z dneva v dan. Prejšnji teden je zopet zasnežilo vse. naše nižine in beli prt je obležal. Celo v Gorici in njeni okolici je vzdržal preko nedelje, kar je nekaj izrednega in se redko doživi. V noči od ponedeljka na torek, 23. januarja, ga je pa nebo kakor nalašč začelo znova sipati in ga je v Gorici nasulo do 15 cm. Zdi se, da smo sedaj zlasti v hribih za čas s snegom založeni. K sreči je v Gorici snežilo ob popolni brezvetrnosti, po Vipavski dolini in tudi po drugih predelih dežele je pa razsajala povrh še divja burja, prenešala žamete, ote-žkočala promet in povzročala že itak hudo prizadetemu prebivalstvu nadlogo in škodo.
—Opatje selo. Tukajšnji posestnik Jože Piciga, star 43 let, je pred dnevi šel kopat za vojnim železjem. Dan je bil viharen in mož je podvržen bolezni sv. Valentina. Ker se zvečer ni vrni domov,-so ga začeli iskati. Našli so ga šele drugi dan. Sedel je nezavesten med skalami skoro ves zasut s snegom, ki je tisto noč padal. Odnesli so ga na gorko, in ga počasi spravili zopet v življenje. - Nesrečnež se nič ne zaveda, kdaj ga je napadla bolezen in kdaj je zgubil zavest.
Pravda zaradi suhih češ-pelj. Bilo je 1. 1936. Na Cerkljanskem so izvrstno obrodile dešplje. Ker je bila doba sankcij —abesinska vojna — je 'za živila predla trda in je bilo zaukazano strogo varčevanje. Previdni cerkljanski kmetje so zato svoje češpljeve zaklade posušili. V novembru in decembru je nastalo na Cerkljanskem veliko povpraševanje po raznem suhem sadju. V Cerkno so prišli kupci iz Milana in Monze in so skleni-livs številnimi domačimi trgovci dobavne pogodbe za velike množine posušenega sadja, zlasti čleš- ; pel j. Trgovci so se potrudili in kmalu so začeli dovažati kmet.ie z vseh cerkljanskih pobočij kar polne vozove češpelj. Nekega lepega dne pa-joj! Finančno poveljstvo je zaplenilo vse češplje, ki so jih trgovci natrpali po svojih skladiščih, češ, da so bile pretihotapljene iz Jugoslavije, in je kupce, prodajalce in posredovalce zaradi tihotapljenja velikih množin posušenih češpelj, posušenih fig, posušenega grozdja, kave in žganja ovadilo sodišču. Po večletnem preiskovanju, zasliševanju, sitnarjenju in mnogih stroških je strahotna zadeva sedaj v januarju prišla končno do zaključne obravnave. Ta se je vršila pred goriškim okrožnim sodiščem in je porabila dva dneva. Na zatožni klopi je sedelo 24 krivcev, ki jih je branilo 10 odvetnikov. Obe skupini sta bili prav pestri. Velikim grosistom iz Milana in Monze so se prija-
fol-iaVrv	nrllirtrn 7aofnn_
niki trgovskega stanu obojeP1 spola iz Cerkna in njihovi sotru-dniki in dobavitelji, med deseterico zagovornikov so pa P0-leg znanih imen iz Milana in Trsta vneto vršili svojo dolžnost tudi nekateri bolj skromni spodje iz Gorice. Obe skupini J« pa prevevala ena složna mi^}' uničiti obtožbo. In to se jim Je posrečilo. Z medsebojno poffl00' jo, z bistro in ognjevito besede so ovrgli obtožbo o pretihotapi.)8' nju suhih češpelj in drugega blaga ter se očistili očitanih krivi 1171 obtožencev je bilo popoln0" ma oproščenih, trije so dobili Pa denarne kazni, eden 1000 lir, dva po 40 lir. Tako je končala sl»v; na češpljeva pravda, ki je štir' leta vznemirjala
marsikaterega Cerkljana in mu kratila spanec-.—Gorica, feb. 1940. Zarad' velikega mraza in snega so se J* tos pojavili v Vipavski doli"1 tropi volkov, kar je za naš k^ precej velika redkost. Gnani gladu se volkovi niso bali ni najbolj obljudenih bivališč in s° se približali celo vasem. Ta^ poročajo da so se pojavili v no£l od 21. januarja na 22. januarJ8' ko je bilo 15 stopinj pod nič'0' trije volkovi v trgu Vipavi. D®" mnevajo, da so prišli z NanoSa Mnogi niti niso mislili na k^0 volčjo nevarnost in so bili v ^ bri veri, da so to le tavajoči pf volčje pasme. Do sedaj še ni 1? lo prijavljene nikake škode, bi jo povzročili volkovi. Dom3 či lovci pa so se takoj podali Jj lov, da bi ugonobili nadležne Zv' ri, kar pa jim dosedaj še 111 uspelo.
— Trst. feb. 1940. Poslej
sedanje vojne je, kot po drug1
državah tudi v Italiji, pomanj'1"
nje onih proizvodov, ki so navC
zani na uvoz. že med abesin^
vojno je Italija napela vse S1
da bi se gospodarsko osamosVf
9
it
jila, zato je vlada izdala nalog, se preišče teren povsod tam, bi bilo količkaj upanja, da t" dala pridobivati kakšna rU<$ na ali karsibodi drugega. Y0, bno pozornost je vlada posve-iskanju nahajališč premoga preiskovanju že otvorjenih P^ mogokopov.
Dosedanji rezultati dok^ jejo, da Italija eksploatira vswj komaj eno petino premogov" nahajališč. Zato je vlada vrf med narod parolo, da se ne niti ena peč kuriti z inozem^1 premogom. Istočasno pa ski-1 . jo merodajni faktorji čim " pospešiti otvarjanje novih P -■feBi
mogokopov pa tudi takih, z nj! vrednim premogom. Izdelali načrt, po katerem se mora v
kočem letu pridobiti v dofli^ premogovnikih za 2.50 milj-reč premoga kot pa v prejšnJ letu. Računajo, da bodo na ' način skrčili uvoz premoga eno četrtino.
PODPIRAJTE SLOVENS^ TRGOVCE inn^Kiinaintntatnntnmg^A
Če verjamete al1 pa J
V soboto zvečer so se za u ^
za kratek čas prepirali,
bolj dobrohotene in poniirje\e_
ne narave: suhi ali debeli lJ1'
■ "rti™
Večina je bila na strani ' ^ nih," ki jim dobra volja že g pri očeh in ušesih.	e{
"Ja, ja," reče eden od r, trusta," "kar nas je debele te, se že od daleč izognemo ^ kemu prepiru. Pa še ne v ^ zakaj, čakajte, vam bom P v dal. Veste, prepir bi nam P 0 nič ne pomagal. Za pretep - ? namreč prenerodni, za beg^jj prepočasni, zato smo vedno nevtralni."
*	a je
Nekaj mu ni bilo praV> šel k zdravniku, da ga Vr. Zdravnik ga vpraša najPreJ' "Ali ponoči spite?"	„
"Nak, ponoči pa ne spi^ pii "Aha, se mi je zdelo. T° ] slabo. Pa zakaj, mislite- c spite?"	gein
"Zato, ker ne smem- ^ namreč ponoči vačman sovni."
"Mogoče." . 'Ali bi ne bilo najbolje, če v obraz poveva, kako sodiva
vej?'. m da jim ne zauPava Pre" ' "Ne."
"Zakaj ne?" Jf imajo morebiti s svojim panjem namene, ki naju nič b«gajo. Vkljub vsemu neza- . d™Ju, ki se nama je vzbudilo ^ |. njlh. so lahko čisto pošteni ,' smdje' Ne smeva jih žaliti. Ne , Zmajih slabo soditi, dokler ni- J l !a d°kazov, da so res hudobni iT nama hudo hočejo. In za-Vs rat še nimava takih dokazov. ^ J6' kar sva si povedala, so le l
Xnje * uganja."	\
7r ,raJ sram me je bilo —.
Kni-t besede iz ust "divjaka"! S kj 'ko ie belih, kulturnih ljudi, °
bl tako pošteno sodili o bliž-;n)em —v	J<
o	s]
JJjkrito sem priznal :	h
Srn; °j brat Winnetou me je o-	d
l,hHrotil! Pravičneje sodi o be-	h
w11?80 jaz, ki sem njihov ple-	al
^»ki rojak!"	I
Sh Ah mi misli moj brat Old V . , a%hand morebiti očitati, da g :,Jemehk0 sodim?"
Zakaj bi ti to očital? Le k č„ee» ati sem hotel, da si pravi- s; ko jaz. Tvoje besede so n J? 2* mene." ' (.«owgh-_! Ne smemo očita-srti(jU bližnjemu, dokler ni- j' Va ^PrePričani, da res namera- f jih p llUclega storiti, žalili bi L;.Bolie je krivico trpeti, ko k 2*° storiti." tnav 0reJ misli Winnetou ,da ni- k h.Z/ovolj dokazov za njihove I namene?"	t
brataenkrat jih nimava. Moj v tole pomisli! Ali ima z Wh!' ki se Rollins imenuje, ka c
Hn vzrok> da bi koval hu~ 1 J načrte zoper naju?" t
V'	T
"Ta
Utj ' je! Pač pa ima vse pol- i % jtj da je prijazen z na-
da se nama ne zameri." V 2;t ,eveda! Za kupčijo mu gre,
MAREC
30.—"Draft Roosevelt klub" priredi ples v SND na St. Clair Ave. pod pokroviteljstvom demokratov iz 23. varde.
30.—Gospodinjski klub SND iz Maple Heights, O. priredi ples v SND na Stanley Ave.
30.—St.	Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom.
31.	— Dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine priredi banket in ples v šolski dvorani sv. Kristine na 881 Bliss Rd. ob priliki 10 letnica društva.
31.—Pevski zbor Zvon priredi spomladanski koncert v SND na 80. cesti.
31.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi spomladanski koncert v avditoriju SDD na Waterloo Rd.
31.—Godba fare sv. Vida priredi koncert v šolski dvorani sv. Vida.
31. — Godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave.
APRIL
6.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND.
6.—Klub Slovenskih vdov plesno veselico v Knausovi dvorani.
6.—Skupna	društva Zapad-j ne slovanske zveze prireditev v ! SDD na Waterloo Rd.
7.—Kanarčki	prirede koncert I in igro v SDD na Prince Ave.
7.—Društvo sv. Helene, št. 193, KSKJ obhaja 15-letnico obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave.
13.—Društvo	Presv. Imena ml., (Holy Name Juniors), fare Marije Vnebovzete priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave.
14.—Gospodinjski	klub na lJutrovem priredi igro v SDD na Prince Ave.
14.—Pevsko društvo Jadran vprizori opereto "Ciganska nevesta" v SDD na Waterloo Rd., v proslavo 20-letnice zborove-ga obstanka.
"Torej je vse njihovo govorjenje laž in njihovo obnašanje krinka, ki pod njo skrivajo svoje prave namene?"
"Tako je. Le premisli dobro vse sinpčišnje in današnje dogodke! Corner je sinoči pravil, da dela pedlar Burton s štirimi ali petimi pomočniki. In tamle je četvero ljudi! In tistemu staremu človeku, ki se za Wartona kliče, je morebiti v resnici Burton ime —. Vsaj podobni sta si imeni.
No, in tudi drugo, kar se je sinoči zgodilo, se ujema s temi podmenami. Rollins je šel sinoči dvakrat iz koče. Prvikrat je še^, tako je pravil, za konjem gledat, pa je dolgo izostal. Drugič pa je bil zunaj, ko smo spali. Saj sva našla vrata odprta! Kje je bil? Burton je bil kje blizu skrit pa mu je šel pravit, da v hiši sedita dva človeka ,ki bi rada prodala veliko zalogo kožu-hovine. In ko so Okanande odšli, ga tudi dolgo ni bilo nazaj. Dogovoril se je, tako sumim, z Warton-Burtonom o načrtu, ki ga danes uresničuje —."
"In Burton se nama je pod krinko ponesrečenega izseljenca spet pridružil s svojimi pomočniki —V'
"Da."
"Pa čemu —? Kak načrt imajo —? Pošten ali hudoben —? Kaj misli moj brat?"
"Hm —! Premisliva nekoliko!
če nimajo slabih namenov,, kaj bi potem nameravali —?i Pač drugega ne, ko da se z napačnim imenom utihotapijo v skri-j vališče ter pogledajo in ocenijo zaloge, mi pa bi ne smeli vedeti, da je pravi kupec že tudi poleg pri ocenjevanju. Ampak čemu to —? Brezpomembno je, ker pomočnik itak lahko vidi zaloge in jih oceni!"
"Res je. Ne bo torej drugače, ko da imajo slabe namene."
"Pa kake?"
"Videti hočejo zaloge in kje ležijo, da jih o priliki poberejo in njimi, — plačajo pa
rop?"
jim branimo?" vzamejo s silo." bo! Torej imajo le hu-imene —!"
14.—V Društvenem domu na Recher Ave. se vrši proslava prve obletnice otvoritve klubo-vih prostorov.
14.—Mladinski pevski zbor Zvončki koncert v Narodnem domu, West Park.
14.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
20.—Rainbow Frolic, Y.L.S. Club v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
20.—	Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida.
21.—Mladinski	pevski zbor Slovenski dom na Holmes Ave. priredi spomladanski koncert.
21.—Spomladanska prireditev mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave.
21.—Spomladanski koncert samostojne^Zarje.
27.—Podružnica	št. 50 SŽZ plesna veselica v SND.
28.—Pevski	zbor Cvet priredi koncert v SDD na Prince Ave.
28.—Pevski zbor Adria priredi koncert in ples v Društvenem domu na Recher Ave.
MAJ
4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
4.—Skupna	društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana).
5.—Mlad.	zbor Slavčki priredi koncert v SND na St. Clair Ave.
5.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND, Maple Heights.
5.—Samostojno društvo sv. Alojzija pi'aznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom.
5.—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Clev.	Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
12.—Podružnica	št. 21 SŽZ v West Parku priredi Materin-
I sko proslavo v Jugoslovanskem
narodnem domu v W. Parku.
12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND.
12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road.
18.—Dr.	sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
19.—Materinska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
26.—Jugosl. narodni dom v West Parku praznuje 20 letnico s popoldanskim programom, zvečer ples.
JUNIJ
2.—Proslava 125. obletnice slovenskega pesnika Valentin Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941.
2.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi.
9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi.
9.—Društvo Doslužencev priredi piknik na Stuškovih farmah.
15.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Očetovska	proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida.
16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi.
JULIJ
4.—Four Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah.
14.—P ik.n i k Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi.
14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi.
21.—Social1 Club ima piknik na Stuškovih farmah.
21.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi.
AVGUST
4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovih farmah.
11.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave.
. 11.—Dvor Marije Pomagaj,
i Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob priliki 25-letnice obstanka.
25.—Zveza	društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave.
OKTOBER
6.—.Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave.
12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
26.—Slov.	zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
DECEMBER
22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave.
--o-
Tudi živali se vojskujejo
med seboj
Vsaj sumljivi ljudje so. jim trenutno ne moreva i ;ar dokazati, razen da so ; obveze najbrž lažnive in 3 bili na gornjem Turkey u."
jbati se nama jih zaenkrat treba."
,e. Nič se nama ne bo zgo-j če bi med potom začeli, ne
iejo do zalog. Svoje namere bodo šele izvršili, ko pridemo do lovskega zavetišča."
"No, to pa čisto lahko preprečiva. Rollins mora v lovski grad, ni druge pomoči, ker mora videti zaloge, sicer ne pride do kupčije. One tri pa odslovimo prej. Dopovemo jim, da bi jim bil lovski grad preveč s poti, če so namenjeni v fort Wilke.
Pa tudi med potom ne smeva pozabiti na previdnost. Kar sva si sedaj le povedala, so same sum-nje, domneve, lahko da sva se zmotila. Morebiti da nameravajo vse kaj druga in da naju čaka nevarnost že na potu. Zato jih morava ostro opazovati."
"Da. In tudi ponoči. Zato bo pol noči bedel Winnetou, pol noči pa moj brat. Oba hkrati nikdar ne smeva spati."
"In tudi okolico tabora bo treba preiskati."
"Moj brat misli na njihove konje —?"
"Da. čisto verjetno je, da nas skrivaj spremljajo njihovi zavezniki s konji."
"Zelo previdna morava biti. Ne smejo vedeti, da jim ne zaupava več." ^
(Dalje prihodnjič)
Argentinci so tako zaljubljeni v šport: da ne, je J ose Molina ob priliki zadnje igre v Buenos Aires, katero je izgubil, vrgel na tla in iz jokal.
Tudi med živalmi se razvijajo borbe, ki so včasih zelo krvave in se končajo tudi s pravim po-koljem med živalmi raznih vrst živali pa se bore med seboj predvsem zato, da si ali zavarujejo obstanek, zagotove nadoblast ali pa da si pribore tisti prostor, ki je potreben za njihov obstanek. O tej borbi me dživalmi se je v prirodopisju že mnogo pisalo in razpravljalo.
Najprej moramo ugotoviti, da se razvijajo borbe predvsem med živalmi in zvermi raznih vrst. Med temi moramo zopet ločiti dvoje vrst živali in sicer take, ki si z borbami zagotavljajo obstanek in nadoblast, - pa so za splošni razvoj harmonije v naravi zelo potrebne in tiste živali, ki se bore z vso silo za svoj obstanek, pri tem pa niso skoraj nič koristne za spolšni razvoj v naravi.
V bistvu mora vsako bitje v naravi iskati zase najprej dovolj sredstev za prehrano in sicer zase in za svdj zarod, živali sijpriskrbujejo ta sredstva na ta način, da napadajo često tak plen, ki si ga ne bi mogle priboriti brez borbe. Prav tako se morajo istočasno _že same braniti proti temu, da ne bi postale plen druge močnejše vrste živali. Ti razlogi za borbo so torej popolnoma upravičeni in zakoniti, da-si so največkrat borbe zelo krute in neusmiljene. Glad lahko pri-tira živali in zver do silnih meja poguma in drznosti. V tem ozi-ru so najbolj poučen zgled pač tolpe volkov, ki v zimskih mesecih v severnih deželah vdirajo tudi v vasi in večja ljudska bivališča ter tam napadajo ne samo domače živali, ampak tudi ljudi. Glad jih lahko privede celo tako daleč, da se volkovi po brezuspešni gonji spravijo nad prvega volka, ki opeša in ga raz-• trgajo.
Med žuželkami je borba za obstanek skoraj nevidna in tiha. Slabše bitje je obsojeno na nečastni konec brez prave borbe. Tcda mnogo hujša je borba med živalmi, ki so na najvišji stopnji živalske lestvice. Borbe med temi orjaki spremlja samo zate-glo ječanje tistega, ki postaja žrtev in zadnji smrtni boj traja včasih zelo dolgo. Planinski orel si mora dnevno prinesti v gnezdo živo žrtev, ki jo nato raztrga s svojim strašnim kljunom; dejanje, ki je neobhodno potrebno za obstoj in njegov življenjski obstanek. "Pravica do življenja" je med živalmi enako načelo, da obvelja zmeraj tisti, ki je močnejši in ta zakon je tudi pravičen, dokler gre za to, da se ohranijo posamezne vrste živali.
Toda med živalmi niso samo take, ki branijo svoj življenjski obstanek in obstanek svoje živalske vrste. Med njimi je tudi mnogo takih, ki žive na ta način, dasi organizirajo življenjski obsta-• nek na stroške drugih živali ali i pa morajo zanje delati cele kolo-| ni je drugih živali. Do takih borb j te vrste pride često pri čebelah, ko se nad roj pridnih in zdravih j čebelic vsuje sosedni izstradani
roj. Kadar napada tak nesrečni roj svojega soseda, tedaj se med obema rojema razvije prava bitka, ki ima tudi svoje strategijo, često se zgodi, da zmaga napadeni roj, vendar koliko čebelic je moralo za to zmago žrtvovati svoje življenje.
Tudi mravlje imajo mnogo sovražnikov med ostalimi mravlji-njaki v istem gozdu.' često se zgodi, da sosedno mravljišče napade soseda samo zato, da bi ga zasužnjilo. Kadar tako mravljišče napade sosedno, tedaj se to izvede po načelih "bliskovite vojne." Ujete mravlje odvedejo zmagovalke kot plen in sužnje v svoje domovanje.
Znane so tudi borbe med srnjaki tako na jesen; borba med dvema tekmecema se odigra navadno ob navzočnosti srne-neve-ste, ki mirno čaka na tistega "ženina," ki bo zmagovalec v stra-- šni borbi. Premaganec mora oditi v nekakšno izgnanstvo in kot samec končati ostale dni svojega poraza. } Vse te borbe se razvijajo pod 3 plaščem narave. S takimi borba-" mi se v naravi često dosega ravnotežje, kajti s prevelikim številom živali ene vrste bi trpele pomanjkanje živali druge vrste. S takimi borbami pa se med živalmi ohrani neko stalno enako številčno stanje in ni nikdar mogoče govoriti med njimi o tako zvani "preobljudenosti." —--o-
IZ DOMOVINE
—živa baklja na poti v cerkev. 8 letna Marija Prašnikar-jeva, hčerka posestnika v Uča-ku pri Moravčah, je šla k jutranji službi božji v župno cerkev v Moravče. Ker je bilo temno, si je med potjo svetila z gorečimi trskami. Požgala je že več trsk. Ko je prižgala novo trsko, se ji je po nesreči vnelo krilo. Naenkrat je bila vsa v ognju. V hudih bolečinah je začela vpiti na pomoč in teči. Ko je pritekla do prvih hiš v dolini, ji je zgorela ,že vsa obleka. V hudih bolečinah je padla na tla in obležala. Ljudje so ji takoj prihiteli na pomoč. Poklicali so tudi zdravnika, ki' je odredil, da so jo takoj prepeljali na dermatološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Prašnikova ima zelo hude opekline in je njeno stanje smrtno nevarno.
— Janez Božnar, kajžar od Sv. Andreja v škofjeloških hribih, po domače Kopar, in njegov 12 letni sin Urban sta v torek, 23. januarja dopoldne, blizu hiše orala sneg, kar je prihrumel po bregu od sv. OžBalta plaz snega in odnesel oba s seboj. Očeta je zaneslo med mlade kostanje in ga zasulo. Pozneje si je po kostanjih pomagal iz snega. Sina je odneslo mimo. Oče je še slišal njegov obupni klic: "Ata!" potem ga pa ni več videl. Iskali so ga 14 ur. Samih sosedov je bilo premalo, pa so šli poklicat na pomoč v dolino v Puštal. šele ob 2 popolnoči so ga našli mrtvega s plugom vred okrog 2 me-. tra globoko v snegu.
MALlOGLASi
Odda se
sobo s kuhinjo z dvema posteljama; odda se dvema pečlar-jema ali dvema mirnima osebama iz relifa. Vprašajte na 1246 Addison Rd.
Prodajalec pohištva
in raznih električnih predmetov se takoj sprejme, Slovenec ali Hrvat. Tedenska plača in komišen. Vprašajte pri Norwotl Appliance & Furnit. 6104 St. Clair Ave.
(mall, 13, 15)
Delo dobi
Mož dobi delo na farmi. Kdor se razume na delo, ima prednost. Plača po dogovoru. Vpraša se na 928 E. 222nd St.	(59)
dS dobi
dekle za hišna opravila; lahko ostane čez noč. Vprašajte na 17202 Grovewood Ave. (60)
Dvakrat nesrečen je bil holandslci parnih, lci je v bližini angleške obale najprej zadel na plavajočo mino in na to pa ga je zajel še močan morski tok in ga prevrnil.
Saši! KOLEDAR
iita mm®
gilTOIS	DRUŠTVENIH
Mi«2i 22 23	PRIREDITEV
^^26[27T28!Ž9r30
WINNETOU
F« nemškem Irrlralka K. Maj*
D '
njeg a" Našei zaloge bi rad videl, 1< 10 * V gospodar la1 h^kupč-če),7" če F
kug* naP1 tie J ne
t' ' • hit-
S'
1 L »J
K,-
Jlsl
v
.	I
Pa so?" ••31 že še zvedela." : Se ^ ! misliš, da imajo tisti tri-"V- ne namene?" J)rHv^ka vsaj nimajo. Prav za Žtij ^ nama morali biti hvale-tJotr,ik.a če tudi niso ubogi po-So v kakor pravijo, in četudi Jih nji:Vezi 2 Rollinsom, se nam ' Nt! >'. treba bati, dokler smo na
. "0|Lf Pozneje!"
»ifh. batterhand misli na na-fi e —
Oicj J. Sumil
bi, da merijo na '.^lrehandove zaloge —."
!" se je nasmehnil ^net ' "°ld Shatterhand in sli.'. sta vedno istih mi-
r%ač • Sum leži na dlanL v	si n.iibovega obnašanja
'ožit)» lJol°žaju ne more^p. raz-
, Torej
. misliš, da so tile trije
dobri - 1 Popotniki' in Rollins i '.r, ,nanciv'> Ua,"
1,1 da
vsi štirje trgovci?"
"h aH ,
"V8eka^ domenjeni?"
stranpoti na desno, hodila dolgo, prišla mimo mnogih velikih vrtov in gosposkih hiš na obeh straneh pota, ne da bi se bila uštavila razen za požirek piva, dokler nista dospela do mesta, kjer je videl Oliver na neki hiši s precej velikimi črkami zapisana "Hampton." Tukaj sta se nekaj ur potikala po poljih. Nazadnje sta se vrnila v mesto in zavila v starinsko krčmo* s prepe-relim in zabrisanim izveskom; šla sta v kuhinjo, in Sikes je ukazal obed.
Kuhinja je bila stara, nizka luknja z močnim tramom po sredi stropa; okrog ognja klopi z visokimi nasloni, na njih je sedelo nekaj možakov v jopičih, ki so pili in kadili. Za Olivera se sploh niso zmenili in kaj malo za Sikesa; ker se je tudi Sikes kaj malo brigal zanje, sta sedela on in njegov mali drug v kotu zase, ne da bi ju bila družba dosti motila.
Pojedla sta nekaj mrzlega mesa; potem pa sta dolgo sedela, in gospod Sikes si je postregel s tremi, štirimi pipami. Oliveru se je zdelo že čisto gotovo, da ne pojdeta več naprej. Izmučen od hoje in ker je tako rano vstal, je najprej malo zakimal, nato pa ga je premogla utrujenost in toba-kov dim, da je zaspal.
Čisto temno je bilo, ko se je zbudil, ker ga je Sikes potresel. Ko se je dovolj predramil, da je sedel pokoncu in se malo razgle-dal, je videl tega poštenjaka v živem razgovoru in dobrem bra-tovstvu s kmečkim človekom pri vrču piva.
"Tako? V Spodnji Halliford greste, ali ne?" je izpraševal Sikes.
"V Spodnji Halliford," je odgovoril mož, ki je bilo videti, da ga je imel malo preveč ali malo premalo pod kapo; "pa nikar po-lahko. Moj konj nima nazaj grede bremena za sabo, kakor ga je imel zjutraj, ko je šel od doma, in tako bo hitro opravil. To — na njegovo zdravje! E, je pa tudi konj, da je kaj!"
"Ali bi potegnili mene in mojega fanta do ondukaj ?" je vprašal Sikes in n|brinil' pivo proti svojemu novemu tovarišu.
"če greste nemudoma, že," je odgovoril mož, ko je spet pogledal iz vrča. "Kanite v Halliford?"
"Skozi do Sheppertona," je odgovoril Sikes.
"Jaz sem vaš mož, odkoder se peljem sam," je odgovoril oni. "Vse plačano, Becky?"
"Vse, ta gospod je plačal," je odgovorilo dekle.
"Jaz pravim," je dejal mož s pijano važnostjo, "da to ne gre, veste?"
"Kako ne?" je zavrnil Sikes. "Vi nam boste postregli; in kaj zato, če vam vrnem prijaznost z vrčem piva ali kaj takega."
Tujec se je z jako globokoum-nim obrazom zamislil v ta argument; nato'je segel Sikesu v roko in mu zatrdil, da je zares dečko, da malo takih. Na to je menil gospod Sikes, češ, šalite se; in Če bi bil mož trezen, bi ne bil mislil svoje besede zares.
Ko sta se še nekolikokrat drug drugemu poklonila, sta rekla družbi lahko noč in potem so vsi trije odšli. Dekle je pobralo vr-v če in čaše in stopilo s polnimi rokami na vrata, da bi videlo, kako se bo druščina odpeljala.
Konj, ki mu je gospodar prej napil, je bil že zunaj vprežen pred voz. Oliver in Sikes sta sedla meni nič tebi nič nanj; mož se je še nekaj minut mudil, da je konja otapljal, potem je pozval hlapca in ves voljni svet, naj mu pokažejo par, in se nazadnje skobacal na voz. Nato je ukazal
"Skočita na voz," je rekel mož. "Je to vaš fant?"
"Je, moj fant," je odgovoril Sikes, pogledal ostro Olivera in vtaknil roko kakor pozabečki v žep, kjer je imel pištolo.
"Oče hodi zate malo prehitro, j kajne, možakar?" je vprašal ko-j čijaž, videč, da je Oliver ves upe-' han.
"A, nič, nič," je vtaknil Sikes odgovor vmes. "Je vrnjen. Na, primi me za roko. Hop!"
S temi besedami je pomogel Oliveru na voz; voznik je pokazal kup vreč in mu rekel, naj leže nanj in se spočije.
Ko so prišli že mimo toliko miljnikov, je bil Oliver čedalje bolj radoveden, kam namerava z njim njegov spremljevalec. Kensington, Hammersmith, Chi-swick, Kew Bridge, Brentford — vse za, njimi; in vendar so potovali še vedno, kakor da so se šele odpravili. Naposled" so prišli do krčme, "Kočija in konji" po imenu, in malo za njo je bilo videti, da se cesta cepi. Tam se je voz ustavil.
Sikes je skočil zelo urno z voza in držal Olivera ves čas za roko; hitro je vzdignil še njega, ga srdito pogledal in se zelo značilno udaril s pestjo po stranskem žepu.
"Srečno, fantek," je rekel voznik.
"Trmast je," je odgovoril Sikes in stresel Olivera, "trmast je! Mlado ščene! Nikar mu ne zamerite."
"Jaz ne!" je odgovoril oni, sto-paje na voz. "še lep dan se je naredil navsezadnje," In je pognal.
Sikes je počakal, da je bil že dobro daleč, potem je rekel Oliveru, naj se malo razgleda, če hoče, in ga je zopet vedel dalje.
Nedaleč od krčme sta krenila na levo, potem sta mahnila po
ZA SLADKORNO BOLEZEN
LILLY INSULIN 1
Protain U-40 ......................................$1.21
10 cc
Regular U-40 ...................................... 1-08
10 CC
Regular U-20 ..:.....................................63
10 CC
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.
Robert William Wiener, blagajnik k o m un i s t i č n e stranke je bil v New Yorku obsojen na dve leti ječe, ker se je izdajal, da je doma iz Atlantic City, N. J. in na ta način dobil potni list, pod napačnimi podatki. R o j e n je bil v Radanjenko v Rusiji. V Ameriko je prišel 1914- Po prestani kazni bo deportiran.
Bob Pastor, ki se je spoprijel z Lee Savold iz l Moines 1. mama v New Yorku. Zmagovalec se bo mer prvakom Joe Louisom.	' ':/ ft ' :<.$§ • I
Prebivalci otoka Pitcairn so prisrčno pozdravili ekspe-dicijo admirala Byrda, ko se je njegova ladja North Star ustavila r pristanšiču tega otoka na pdti na južni tečaj.
Imamo naprodaj	~
5,000 GALON
OHIJSKEGA CONCORD VINA |
v vašem galonu. 59<^ salon,	E pripeljan (J9<' 8'alon
TED MANDEL, lastnik ............S
MANDELS WINERY 215 f
KEnmore 3445	S
«21 Er 222nd St. Euclid. O. S
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V
Pripravljen za napad. Manjši angleški motorni čolni 8° opremljeni s posebnimi strojnicami, ki so kar štiri stroj' nice v eni in katere se rabi za proti napade nemških bombnikov.	'
hlapcu, naj pusti konju "svojo glavo," in ko mu je pustil "svojo glavo," je delal konj z njo zelo neprijazno, zaničljivo jo je vrgel pokoncu in se zaletel z njo v nekaj oken. Ko je pokazal te umetnije in se postavil za nekaj časa na zadnje noge, se je spustil v uren dir in junaško odpe-ketal iz mesta.
Noč je bila zelo temna. Vlažna j megla je vstajala od reke in iz močvar kraj nje in se preprega-la preko pustih polj. Mraz je šel do kosti; vse je bilo mračno in črno. Besede niso spregovorili, zakaj voznik je bil zaspan in Sikes ni bil volje, da bi sprožil po-menek. Oliver je čepel sključen v kotu voza, zmeden od straha in skrbi, oblikoval čudne podobe iz orjaških dreves, ki so jim veje divje mahale sem in tja kakor v pošastnem veselju nad zapušče-nostjo vse pokrajine.
Ko so šli mimo sunburyške cerkve, je udarila ura sedem. V brodniški hiši nasproti je stala na oknu luč, ki je sijala preko ceste, da je bila videti mračna beka, pod katero so bili grobovi, zavita v še temnejšo senco. Od nedaleč je prihajalo zamolklo šumenje slapu, in listje starega drevesa je nalahno vztrepetava-lo v nočnem vetru — kakor po-
kojna godba mrličem.
Sunbury je ostal za njimi, in zopet so prišli na samotno cesto. Dve ali tri milje še, in voz se je ustavil. Sikes je izstopil, prijel Olivera za roko, in zopet sta hodila peš.
V Sheppertonu se nista ustavila, kakor je pričakoval trudni deček, temveč šla dalje po blatu in temi, po mračnih potih in pre-!ko mrzlih, širnih planjav, dokler se jima niso prikazale od nedaleč luči nekakega mesta. Napeto zroč predse je zapazil Oliver, da je bila prav pod njima voda in da gresta proti mostu.
Sikes je korakal naravnost, dokler nista bila tik pred mostom, tam pa je nenadoma krenil na levo po bregu navzdol.
"Voda!" je pomislil Oliver in je malone skoprnel od straha. "Na ta samotni kraj me je speljal, da me bo umoril."
že-se je hotel vreči na tla in se obupno boriti za svoje mlddo življenje, ko zapazi, da stojita pred
samotno hišo, vso razpalo in raz-drapano. Na vsaki strani okrašenega vhoda je bilo okno in zgoraj še eno nadstropje; a luči ni bilo videti. Podrtina je bila temna in po vsej priliki ni bival nihče v njej.
Sikes, ki je držal Oliverovo roko še vedno v svoji, se je potiho-ma približal nizkim vratom in pritisnil na kljuko. Vrata so se pritisku vdala, in stopila sta skupaj v hišo.
DVE IN DVAJSETO POGLAVJE Vlom.
"Alo!" je zaklical močan, ra-skav glas, toliko da sta stopila v vežo.
"Ne buči tako," je dejal Sikes, zatikajoč vrata. "Prinesi no kako leščerbo, Toby!"
"Aha, moj ferlakar!" je zav-pil isti glas. "Leščerbo, Barney, leščerbo! Pelji gospoda noter, Barney; pa se prej zbudi, če ti drago."
S temi besedami je vrgel zaj-
ca ali nekaj takega proti nagovorjeni osebi, da bi jo vzdramil iz spanja, kajti slišati je bilo ropot lesenega predmeta, ki je trdo padel, nato pa nerazločno mrmranje, kakor od človeka v pols-nu.
"Ali slišiš?" je vzkliknil isti glas. "Bili Sikes je v veži, pa nobenega, da bi ga počastil. Ti pa spiš tukaj, kakor da si mešaš opija v jed in nič drugega. Ali si se izčajmal ali ti je treba še železnega svečnika, da se do kraja zbudiš?"
Noge v šlapah so naglo zadr-sale po tleh, in skozi vrata na desni se je pokazala najprej br-ljava sveča in za njo postava tistega človeka, ki smo o njem že prej povedali, da mu hodijo, žal, besede skozi nos, in ki je takrat stregel v krčmi na Staffron-Hil-lu.
"Mister Sikes!" je vzkliknil Barney v resničnem ali hlinje-nem veselju; "stopite doter, sir,
---------------------------
stopite doter!"
"Ala, naprej!" je rekel | in je porinil Olivera predse, i če ne, ti stopim na pete."
Sikes je zarentačil nad to« časnostjo in bezal Olivera fS seboj v nizko, temno, zakaif izbo z dvema ali trebi poloffllJ| mi stoli, mizo in zelo sta-1'0! steljo, po kateri se je zlek^« nogami mnogo više kot z mož in kadil iz dolge lončeneJ pe. Imel je fino ukrojeno i norjavo suknjo z velikimi v bi medenci, okrog vrata ora® ruto, debel, kakor hlačevin8 rast telovnik in rumene ^ Gospod Crackit — zakaj « bil — ni imel obilo las na f niti dlake po licu, a' kar je f las, so bili rdečkasti in nasu* na dolge svedraste kodre, s katere je potegnil kdaj Pa z jako umazanimi prsti, nimi z velikimi, preprostim1' • stani.
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE
Josephine Fink
ki je preminila 11. marca, 1939
Grob teman je zdaj tvoj dom, duša je pa gori v raju; prosi le Boga za nas, da združmo se v nebeškem raju.
Žalujoči ostali:
ANTON, soprog, SINOVI in HČERE.
Cleveland, O., 11. marca, 1940.
Ameriški Domovini c
*	"V
najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
★ ★ ★
Oliver Twist
C. Dickens-O. Župančič
HRANILNE VLOGČ
TEKOČE OBRESTI PO 3%
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
6235 ST. CLAIR AVENUE