205. številka. Ljubljana, v soboto 10. septembra. XX. leto, 1887 Uhaja vsak dan sveeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerike dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., zm jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravn ifivo je v Rudolfa Kirbisa hifii, .Gledališka stolba". 0 pravn is t.vu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vseučiliški shod. Že zjutraj dohajali so udeleženci v Ljubljano Ob polu dveh popoludne podali so se vsi prišli velikošolci na kolodvor, da vsprejmejo zadnje došlece. Okolu 4. ure popoludne odpeljali so se v vozovih na Vodnikov rojstni dom v Gornjo Šiško. Pokanje topičev in mnogobrojno ljudstvo pozdravljalo je prišlece. Dospevše goste pozdravil je g. Matijan pred hišo z zastavami okrašeno. Ko so sedli velikošolci okrog miz, spominjal se je predsednik slavnostnega odbora g. drd. med. Janko Marolt prvega našega pesnika, na kojega bivšem domu je marsikomu prvič dana prilika prežiti par veselih ur. „Slava"-klici sledili so naudušenemu govoru. G. pevci zapeli so na to „Liepa naša domovina" in pokanje topičev odmevalo je raz grič nad Žibertovo hišo. Po oficijalnem predstavljanji in se-znamovanji, povzame besedo g. cand. jur. Josip Kušar, ter opomni vse pričujoče, da bodo gotovo vsi vedeli varovati svojo čast, posebno na današnji dan, ki je kočljiv radi tega, da odhajajo baš danes re-servniki na dopust ter bi se marsikoja krivica utegnila od strani naših nasprotnikov urezati na rovaš akademikov. (Dobro-klici.) Zatem vršila se je prosta zabava. Napivalo se je še častitim gosp. gostom, pričujočemu krasnemu spolu, šiškarjem. Burni živio- in slava-klici zadoneli so hipno in pokanje topičev odmevalo je z gričev, kajti v družbo, že zbrano, prišli so zastopniki naše sicer tožne, a n i k e d a r izgubljene Koroške. Ko ae je obče naudušenje poleglo, napil je predsednik akad. društva „Triglava" gosp. Fr. Ge-strin, novodošlim gostom. Govor vsprijet z nau-dušenimi živio-klici tožnemu Korotanu. G. nadučitelj Govekar govori v imenu Šišenske Čitalnice ter kliče gostom: „Na zdravje!" G. drd. med. J. Marolt naroča v svojem govoru, da izrazi g. predgovornik simpatije slov. akademikov Šišenski Čitalnici. V imenu koroških Slovencev govori cand. iur. g. Vekoslav Kraut, ter poudarje v uprav pesniš- kem govoru, kaka radost ga je prešinjala, ko je stopil prvič v slovensko stolico, na slovenskih tleh. Končujoč svoj govor napija v to, da bi shod slov. vseučiliščnikov obrodil v bodočnosti lep sad in da bi se onih lepih idej in idejalov, katerih se bodemo gotovo navzeli, če jih še nismo sedaj, lastili vedno, tudi v pozni starosti, kakor vodja Korota-nov čest. g. Einspieler. Ako bode slovensko razum-ništvo istotako ravnalo, potem Veselih Časov srečo bo užival. Imel bo jasne dneve narod moj! (Živio! Slava!) V imeni Primorjanov gosp. stud. iur. Jos. Abram v nadi, da se bode tudi zasijalo solnce sreče v Primorski, če ne prej, vsaj tedaj, ko bode mlajši zarod z vso svojo naudušen ostjo stopil v boj, v ne brezuspešen, temveč v buren in gotovo da plodonosen boj. G. profesor Petelin poudarjal je v svojem govoru, da bi se držalo dijaštvo vedno onih idejalov, katere goji sedaj in kakeršno je gojilo — seveda v manjšini za njega bivanja v Gradci. Le s temi idejali zmagamo. In hoc signo vinces! G. drd. med. J. Marolt govori v smislu gosp. predgovornika ter zagotavlja, da bodo vsi dijaki gotovo s skrbnostjo varovali svoje uzore in dalje razvija v svojem govoru, da bode slovensko dijaštvo, ki je ob jednem slovansko, vedno borilo se za one ideje, katere kot svoje svetosti zagovarj a vse slovanstvo. G. cand. iur. J. Kušar nazdravlja Šišenski čitalnici in njenemu podpredsedniku g. Govekarju. G. Govekar zahvaljuje se za napitnico in ob-ljubuje, da bode vedno ostal, kar je — iskren Slovenec. (Živio!) KomerN. Zvečer ob 8. uri začel se je v salonu „Pri zvezdi" komers, ž njim pa pravo dijaško življenje. Prisotnih je bilo kakih 60 veliko šolcev, nekoliko „starih hiš" in „pomahanih glav", ter drugih povabljenih gostov, ki so bili tako srečni, da so še dobili prostora. Oficijalnemu delu k omersa predsedoval je med. drd. J. Marolt, kateri v prvem na- govoru pozdravil vse iz Kranjske, Koroške in Primorske došle kolege — štajerski velikošolci na ko-mersu neso bili zastopani, — ter napije koroškim Slovencem, osobito pa velikošolcem s Koroškega, ki so došli v razmerno brojnem številu. Potem je predsednik zaporedoma napijal prof. dr. Kreku, podpiratelju velikošolske mladine, iskrenemu Slovencu in Slovanu in slavnemu učenjaku, drž. poslancu dr. Ferjančiču, velikošolcema iz Trsta, Trudnu in Abramu, J. Zabukovcu, J. Ku-šarju, predsedniku trgovske in obrtne zbornice, poleg njega pa so govorili, oziroma odgovarjali in napijali: stud. jur. Vekoslav Kraut iz Koroške beli Ljubljani, dr. Ferjančič značajni slovenski akademiji, prof. dr. Krek mladini slovenski, dr. vitez B1 e i w e i s Trsteniski ljubezni domovinski, „Slovenije" častni član dr. Vošnjak akad, društvoma „Sloveniji" in „Triglavu", J. Kušar ml. dr. Tavčarju, stud. jur. Gestrin dr. Vošnjaku, dr. Ferjančiču in dr. Tavčarju itd. Komersa zabavnemu delu pa je predsedoval g. Kušar ml., ki je z obilnim humorjem na splošno zadovoljnost vršil svojo nalogo. Vrstili so se razni govori in napit-nice s pevskimi zbori in čuli smo par izbornih čveterospevov, bila je v obče zabava tako živa in mikavna, kakor je možno le ondi, kjer se shaja velikošolska mladež v svojej mladeniški nauduše-nosti in v svojej kipečej radosti. Povodom veliko-šolskega shoda izdal se je poseben ilustrovan list z naslovom „Krokar," ki se je včeraj prav dobro razpečaval. „Krokar" obsega 12 str., ima mnogo doutipnega berila, stoji pa samo 20 kr., zatorej, prijatelji šaljivega gradiva, le hitro posezite po tej jedini številki „K r okarj e v i". Slavnost Trstenjakova. (Dalje.) Trst. — Najsrčnejša voščila k petdesetletnemu delovanju za Jnaš narod. Bog Vas ohrani še mnogo let. Slovanska čitalnica. Metlika. — Z bregov Kolpe slava in mno-gaja leta! .Čitalnica Metliška. .... Nedeljsko pismo. Z nenavadno doslednostjo pripeka solnce dan na dan, ni je moče z neba, ajda usiha, čebelarji tožijo in se praskajo za ušesi, poljedelci tarnajo, da je vreme jako neugodno repi in korenju, kajti ,,IIuda suša je nastala Gora vode ni dajala." V takei ddbi je tudi za listkarja huda. Nikjer kaj pikantnega, nikjer kaj novic. Vesel mora biti, ako opazi v kakem listu „morskega soma", ki je pa po svojem domovinskem listu in po svojega želodca vsebini pravi pravcati „morski volk"; še veselejši pa, kadar dobi od kakega prijatelja, recimo iz »Hude luknje", dobro, a prav zani-nimivo pisemce, dobro pisano, kakor iz lastnega srca vzeto. Ni mu treba mučiti si na dalje možganov, besedo ima mesto njega prijatelj njegov, ki potem govori tako : Nikarte misliti, gospod urednik, da to pismo pišem ravno tam v zloglasni „Hudi luknji", skozi katero ste se menda tudi Vi vozili, vračajoč se od slavnosti literarnega orjaka, Davorinu Trstenjaka. Jaz pišem od drugod, Vi že veste od kod, ali to ostani mej nami. Namenil sem se, da bodeni več- krat pisal, pa vedno z naslovom „ Iz Hude luknje", da se bodo dopisov mojih bolj bali — ka-li ? Meni se je divna „Huda luknja" nad prepri-jaznim Velenjem jako prikupila; vozeč se po njej, polotila se .me je misel, bi li ne bilo umestno, da bi bili v 4. dau septembra Slovenjograške nemčurje stlačili v to hudo luknjo — župana tudi! Prištedili bi si bili potem smeh, ki nas je posilil, ko je blaziran Slovenjogradčan, gledajoč nas z odprtimi ustmi, laskavo rekel: „Schuut's, das sind ja einige recht intelligente Gesichter!u Da je ta junak Še samec, svetoval bi mu, da si za soprogo vzame ono gospodičino gosko, ki je ob bivanji Čehov v Ljubljani vskliknila: „ D i e Leute sind ja ziemlich gut angezogen." Človek bi jo res kar v „Hudo luknjo" potegnil, in če jaz doživim kdaj 70 let, ne bodem priredil slavnosti drugej , nego v „Hudi luknji." Po vabil pa bodem jedino in jedino le župana Sloveujo-graškega. Čisto sama bodeva sedela pri banketu, on pa mi bode neprestano propovedoval, da sva na nemških tleh, da je »Huda luknja" nemška in da se imenuje „Boses Loch." Ta propoved županu Tomscheggu ne bode delala preglavice, avtomatično bode ponavljal, kar je pridigoval v gostilni Glin-therjevi v Slov. Gradci, seveda še le zvečer, ko je bil vzduh že čist rudečih srajc. Pridigovati mi bode moral, kakor v Slovenjem Gradci, da moja srajca ni od pristne sokolovine, da nam ponuja desnico v spravo pod tem pogojem, da prepustimo Slovenjograško okolico nemštvu in povedal bode morda naposled celo kaj zanimivega iz zgodovine svoje hiše. Tako bodeva v Božjem strahu praznovala in napijala šolskemu nadzorniku Ambrožiču, „šulfernja-kom" in drugim spakedrauim prikaznim, pa nama ne bode treba hoditi tja gori na Stari grad, kjer sem na angeljsko nedeljo pošteno v potu svojega obraza prekorakal vseh 14 štacijonov, kar meje vr-nivšega se v Stari trg stalo šest kozarcev izvrstnega Petričevega piva. Temu županu bi Slovenjo-Gradčani pravo za pravo morali dati ukor, oziroma „consilium abeundi", kajti razen njega ni nas izzivala živa duša in Slo-veujo Gradčaui so pokazali, da so veliko bolj omikani, nego Celjani. Saj veste kako pobalinske nesramnosti so uprizorili ob prihodu Sokolov Celjani, mej katere štejemo seveda tudi mlajši „šmok", ki ga imajo brumni Celjani permanentno za zabavljanje, katerega je pa baš toliko treba, kakor one na-pitnice dr. Tomscheggu zvečer, katera se je pa vsleil burnega zabtevanja morala premeniti v zdravico mestu Slovenjograškemu. Pač pa je bila umestna napitnica g. Gabrška z Vranskega ua Slo- Št. Jurij ob Južni železnici. — Naj Bog da živeti Vam mnoga še leta, Žele Vam iz srca Šentjurska dekleta. Ljubljana. — Presrčno čestitata Vam Anton Zamuda, finančni tajnik, Jakob Preilika, profesor. Vojnik. — Slava slavnemu župniku staro slavne starotrške tare! Tone Brezovik, Starotrški rojak. Kado vlj ica. — O petdesetletnici Vašega knji ževnega delovanja kličem! Bog Vam daj še mnogo let delovati v čast našemu narodu. M urnik. Karlopago — Današnjemu slavnostnemu danu raduje se na krsnoj dalmatinskoj meji in če* stita Vam Grabonosec Leopold Potočnik, gvardijan kapucinov. Velike Lašče. — O dvojnem današnjem prazniku Vašem Vam čestitam od vsega srca, Bog Vas živi! Profesor Leveč. Ajdovščina. — Nekdanjemu Iliru iz Štajerske, osvetlitelju slovanskega lica kličeva prigodom petdesetletnice njegovega književnega delovanja mno gaja leta I Dugulin, Krkoc, duhovnika. Ruše. — Davorinu in njegovim čestilcem slava! Kmetsko bralno društvo v Rušah. Dunaj. — Neutrudljivenm delavcu na narodnem polji, neustrašijivemu boritelju za vseslo-vausko idejo, izvrstnemu pisatelju in očetu štajerskih Slovencev slava in mnoga leta. Dr. Mirko Ploj. Hudolfovo. —■ Svojemu nekdanjemu učitelju velecenjenemu zgodovinarju, jezikoslovcu in starino-slovcu Trstenjaku čestitam i/, vsega srca in kličem! Bog čuvaj in ohrani to diko slovensko še innogaja leta ! Profesor Ivan Poljanec. Slatina. — Odbor Slatinskega katoliškega političnega društva kliče od Sotle slavljencu slava ! Dekorri predsednik. Litija. — Gorečemu rodoljubu neutrudlji vemu pisatelju kličem o njegovi sedemdesetletnici mnogaja leta! Svetec. M u r a u. — K Tvojemu sedemdesetemu rojstnemu dnevu vse dobro od tvojega starega prijatelja. Strodl. Ljubno. — Slavnemu učenjaku, neutrudljivenm pisatelju, slovečemu zgodovinarju in starino-slovcu, svetlej zvezdi na slovstvenem polji slovenskem, i/glednemu duhovniku, kličejo k njegovi sedemdesetletnici : Mnogaja leta, združena s (vastjo in slavo! Svojmir Kassel in Alojzij Soba abiturjeuta, Rastislava Šare, Vladiboj Šare. Mozirje. — Iz src mladih Slovenk vsprej-mite, slavno zaslužni gospod, najiskreuejše spoštovanje! Mili Bog naj Vas ohrani še mnogo let! Roza Svetlinova, Pavla Hofbuuer, Marija Goričar, Viljemiua Hofbuuer. Trst. — Prestavnemu starinoslovcu in pisa telju slovenskemu srčno častitata k dauašnjej svečanosti in mu naudušeno kličeta: Slava! Živio! Krizman, Gomilšak. vencev solidarnost, katero smo pri Davorinovi slavnosti zopet zatrdili. Slovenji Gradec ima z ostalim svetom jako slabe zveze. Temu je menda pripisovati, da so nekateri hišni gospodarji še malo primitivni in da nemajo prostorov, kamor hodi človek „zavoljo sebe", a toli tolerantni pa so vender, da so gospodom, stanuj očim v jedni sobi s podstarosto „ Savinjskega Sokola" zapeli slabotno podoknico. Bilo je to jako ljubeznivo m "pogumno, saj je jeden izmej njih sam dejal: A bos, ibrer san ja nur drei, bir san aber viere!" Še nekaj mi je na srci. Izredno mi je ugajalo uradništvo. Pri banketu občeval sem z dvema uradnikoma okrajnega glavarstva, oba govoi ita lepo in pravilno slovenščino, tudi tamošnji sodnik jako dobro govori naš jezik. Njemu nasproti pride mi na misel drug sodnik, nikakor preveč duhovit, iz blaženega področja Heinricherjevega, ki si ne da odpraviti razvade in še vedno nalašč lomi jezik „rešpehtarjeve kuharice" , ki ste ga nekoč nazivali „primojduševski jezik". No hvalimo Boga, da taki sodnički ne zahajajo na narodne veselice in shv-nosti, marveč pohajajo le navadne gostilne, kjer poslušajo, ali sami pripovedujejo pridige a la dr. Toinscliegg. Na svidenje v rHudi luknji!" S. Ljubno. — Slava Tebi, velikan učenosti! Narodnjaki ua Ljubnem. Gradec. — Narodnjaku-učenjaku čestita k njega jubileju Narodna Čitalnica Graška. Ljubno. — K njegovi, radi plodovitega delovanja veselje prouzročujoči sedemdesetletnici od požarne brambe in občine Ljubenske najsrčnejša vo-Šila! Mnogaja leta, krepki Živio! Matija Sternad. Ljubljana. — Slavnemu starinoslovcu in prijatelju srčeu pozdrav. Rodbina Bleivveis-Trsteniški. Gornjigrad. — Starosti slovenskih učenjakov in prijateljev še mnoga leta! Dekani j a Gornjigrad. Ptuj. — Ker ni moči ustno izraziti čustev svojih, blagovolite vsprejeti nastopni iskreni vsklik. Iz vse duše svoje Vam kliče stričnik Vaš: Bog mili Vam vrni, kar ste storili za dragi naš dom in Vas čuvaj in ohrani še mnogo, mnogo let! Josip Sattler. Divača. — Slava vrlemu narodnjaku Rodoljub s Krasa. Mozirje. — Mozirska občina Vam udano častita o priliki Vaše pisateljske petdesetletnice ter Vam kliče: Slava! Na zdravje! Mnogaja leta! Župan Oroslav Skruba. Ljubljana. — Učenjaku, ponosu našega naroda, velja naš pozdrav. Čitalnica Ljubljanska. Mozirje. — Bolehnost pouzročuje, da se ne morem osobno udeležiti slavnosti Vaše, kličem Vam torej po žici: Ohrani Vas Bog še mnogo let! Lipold Mozirski. Mengiš. — Slovenskih zgodovinarjev in stari noslovcev očetu »lava! Anton Kobler. Mozirje. — O priliki petdesetletnice Vašega veleslavnega delovanja za žitje in narodno zavest Slovencev se veselimo z Vašimi častilci ter kličemo : Krepko živeli še mnoga leta! Odbor Čitalnice Mozirske. Pirš, predsednik; Škofiek, tajnik. (Dalje prlb.) Politični razgled. Motranje dežele. V Ljubljani 10. septembra. Ogre jezi, da se na f'eskem širijo agitacije proti kupovanju ogerskih pridelkov. Organ Tisze „Nerazet" hudo zategadel napada ne le Čehe, pa tudi Taaffejevo spravljivo politiko. Ogerski list se predrzne celo trditi, da sedanja sistema škoduje državnim in monarhičnim interesom in opozarja avstrijske odločilne faktorje, da naj dobro premislijo, kam bode sedanja politika državo privela, ko so že Čehi sedaj tako predrzni postali. Seveda Madžari mislijo, da sami sinejo vse, drugi pa nič. Ko so v Pešti napadali skupno vojsko in njenega poveljnika, je bilo dobro, če se pa le kak Slovan gane, je pa takoj vse po konci. Shod goreti Jen v »tri jskih obrtnikov v Linci, katerega se je udeležilo kacih 1000 osob, se je izrekel za ločitev trgovskih in obrtnih zbornic. Člane obrtne zbornice naj bi volile obrtne zadruge. Hoppicher je priporočal , da bi se osnovali državni obrtni soveti, deželni in okrajni obrtni soveti po vzgledu šolskih oblastev. Nadalje se je izrekel obrtni zbor, naj se odpravi krošnjastvo , pooštre predpisi o dokazu sposobnosti, naj se upeljejo izpiti za mojstre, odpravi obrtno delo po kaznilnicah, ter sklenil je peticijo, da se nadomesti sedanji poročevalec za obrtne zadeve v trgovskem ministerstvu z drugim. Predsedstvo shoda se je pooblastilo, da sklepe, kot deputacija predloži cesarju. % nanje države. Bivše bolgarske regente Stambulova, Mut-kurova in Živkova je knez odlikoval z redom za hrabrost 1. razreda. — Opozicija bode začela izdajati več Časopisov, v katerih bode pobijala sedanjo vlado. Dosedaj opozicija ni mogla izdajati svojih listov, ker je bilo obsedno stanje. Knezu sovražni elementi se bodo sedaj jeli svobodneje gibati in kmalu bomo lahko se preverili, da Koburžan nema naroda za seboj. Rusi se celo nadejajo, da bode v kratkem narod sam pregnal Koburžana, kakor je Battenberžana, kar se pa morda tako hitro še ne zgodi. Od kar so regenti dali postreliti ruske pristaše v Ruščuku, je opozicija v Bolgariji jako previdna postala in bode tako dolgo mirovala, da bode zagotovljena, da ustaja ne bode brez uspeha. — Uradni list je objavil ukaz bivšega vojnega ministra Petrova, v katerem se majorjema Nikučevu in Uva-iijevu izreka oster ukor, ker nesta ukljub povelju prišla v polni paradi k vsprejemu kneza Ferdinanda. — Bolgarski emigrantje pošiljajo vladi prošnje, da se jim dovoli povrat v Bolgarijo. Muogo takih prošenj je vlada že povoljno rešila. — Mej bolgarsko vlado in duhovščino utegne uavstati resen razpor, ki utegne mnogo škodovati vladi. V Carigradu živeči bolgarski eksarh Josip nikakor neče podpirati vlade, in Stambulov ga je zategadel sedaj odstavil in mu zopet priznal prejšnjega eksarha Antimosa m ga poklical v Sofijo. Antimosa je bila sinoda odstavila 1878. leta. Večina duhovščine se bode potegnila za Josipa, ter ne bode Antimosa hotela priznati. — Vlada je prestavila mno^o okrajnih načelnikov iz političnih uzrokov, odpustila pa sedanja vlada še ni nobenega višjega uradnika. Večina francoskih listov se raduje, da je mobilizacija za poskušnjo tako ugodno izpala. Ko bi bili 1.S70. leta Francozi tako pripravljeni, kakor so sedaj, bi jih Nemci ne bili premagali. Opozicijski listi pa opozarjajo na nekatere pomankljivosti. Tako je četrti dan mobilizacije 59. polk poslal dvesto .svojih reservistov iz Foixa v Agen, ki do tja neso dobili niti orožja, niti uniform. Drugi listi pa vedo povedati, da so reservisti v več krajih klicali: „Vive Boulanger!" kar v nekem oziru ni baš dokaz stroge discipline. Po ukazu nemškega cesarja zborovali bodo letos okrajni zastopi v Alzaciji io Loreni od 21. dne novembra do 3. dne decembra. Letošnji zasedanji okrožnih zastopov začneta se dne 17 in 19. decembra. Najvažnejša naloga okrajnih zastopov bode volitev deželnih odbornikov, katerim letos poteče triletni mandat — Na Saksonskem bodo 18. oktobra volitve za deželni zbor. Agitacije bo se že pričele, posebno svobodomiselna stranka že sklicuje volilne sliode. Socijalisti se veliko ne brigajo za volitve, ker ni dosti upanja, da bi kje zmagali, kar za deželni zbor ne velja splošna volilna pravica. Ko se je zaključil katoliški socijališki kongres v Llittichu bil je zvečer velik shod belgijskih delavcev, kateremu je predsedoval Reimski kardi-nal-nadškof, in katerega sta se udeležila Liittiški in Tournavski škof. Dosedaj se še ni nikdar pri-godilo, da bi bil kak škof predsedoval shodu delavcev. To je pač tudi znamenje časa. Ko je prišla v angleškem parlamentu na vrsto uprava irskih kaznilnic, so irski poslanci hudo napadali vlado, da zapira narodne vodje iu s političnimi zločinci v ječah ravno tako dela kakor z navadnimi tatovi. Nek poslanec se je izjavil, da nobena civilizovana vlada tako podlo, živinsko in nesramno ne postopa s svojimi nasprotniki, kakor angleška. On bi želel, da pride dan, da bi mogel on sedanjega ministra za Irsko zapreti za šest mesecev. Drug poslanec se je pa izjavil, da, ko bi op moral toliko potrpeti, kakor so njegovi tovariši, prihranil bi si golido umazane vode ter je v zbornici ministru vrgel v obraz. Dopisi. Iz Uorlce 9. septembra. [Izv. dop.] „Slovenski Narod" je objavil ob svojem času iu ob raznih prilikah jako obširne in jasne člauke ter dopise o stanji in razmerah bolnišnice u s m i« 1 j enih bratov v Gorici. Tudi je sedaj stvar zna;ia in je prebivalstvo obeh narodnostij na Goriškem dobro presojuje in pravično obsojuje Italijani, kakor Slovenci zdaj že dobro vedo, komu je jedino še mari, stvari prikrivati in očitne neugodnosti zagovarjati. Po vsem tem je jako obžalovati, da se je našel celo slovenski dopisnik, ki je šel na led, in ki je vsled tega popolnoma napačno poročal o neprijetni zadevi v „Slovenci", št. 185, z dne 17. avgusta t. 1. v dopisu z Goriškega. Zaradi stvari najbolj, potem v lastno obrambo hotel sem z dopisom od 23. augusta g. dopisniku v „Slovenci" obširneje odgovoriti. Ker se mi ni sprijel ta dopis v „Slovenci" nadejam se, da mu da prostor slavno uredništvo „Slovenskoga Naroda", katero z dopolnitvami doslej v listu priobčenih podatkov ustreže na prvem mestu zlasti slovenskemu občinstvu na Goriškem. Omenjeni dopis „ Slovencev" z Goriškega pravi mej drugim: „16. julija je bila zopet zdravstvena komisija v Goriški bolnišnici usmiljenih bratov radi že znanih pritožeb dr. Rojca, kateri je poslal svoje obtožbeno poročilo ob onih dozdevnih pomanjk-ljejih in nedostatnostih na justično ministerstvo na Dunaj.4 Dalje: „dr. Rojcu se bodo pa vse njegove neutemeljene pritožbe v prihodnji sesiji deželnega zbora pobijale točka za točko!" Istina je, da sera poslal svoje poročilo o tukajšnji bolnišnici »usmiljenih bratov" — poročilo, katerega sem prebral nad dve tretjini 10. januvarija t. 1. v seji visokega dež. zbora, in katero sem priobčil pod naslovom „Svojim volilcem" — in pa 27 originalnih dokumentov 1. junija t. 1. visokemu ministerstvu notranjih zadev na Dunaj. Ni istina, da sem v onem obtožbenem poročilu navajal o bolnišnici usmiljenih bratov „dozdevue po-manjkljeje in nedostatnosti" in „neutemeljene pritožbe", temuč sem navedel kažnjive samovoljnosti, in nepostavne pomanjkljeje in nedostatnosti, katere sem z dokumenti in paragrafi utemeljil iu dokazal. I. Javna bolnišnica mora imeti namreč statut, kateri potrdi vis. c. kr. namestništvo. Ker ga pa tukajšnja bolnišnica usmiljenih bratov nima, jej je slavni dež. odb. v svojem poročilu na* vis. deželni zbor od dne 10. julija 1884. tajil javnost, kar nasprotuje c. kr. min, odloku od 3. jauuvarja 1876. Dalje v prilogi. '^H Priloga „Sloveuskenio Narodn" St. 205. 10. septembra št. 18950, s katerim min. odlokom je bila namreč tukajšnja bolnišnica usmiljenih bratov proglašena za javno, občno bolnišnico z vsakdanjo prehranitnino 3 gold. za 1, 1 gold. 40 kr. za II. in 70 — (reci sedemdeset) kr. za III. razred. Tu naj omenim, da so bili deželni odbor od zdravniške enketne komisije, deželni poslanci obeh narodnosti j po meni opozorjeni, da je bolnišnica usmiljenih bratov javna in torej protipostavno brez statuta Deželni zbor je potrdil ono poročilo, koje je odobrilo tudi c. kr. namestništvo, in bolnišnica usmiljenih bratov je ostala še dalje brez statuta, kar škoduje deželnemu interesu in humani tet i. In to je, kar jaz zahtevam, da naj se uvede. II. S to bolnišnico je združena blaznica; da je res blaznica in ne samo opazovalnica, sem dokazal s tem, da jo priznava oskrbništvo samo za tako v vseh svojih letuih poročilih, ne da bi temu c kr. namestništvo oporekalo; potem s tem, da dežela ne odpošilja blaznih v druge blaznice, ampak da jih je Še sama izvlekla iz Tržaške blaznice, iz Ljubljane in celo iz Pariza, in pa ker imajo samo naši blazni v tukajšnji blaznici več preskrbovalnih dnij nego v bolnišnici vsi bolni skupaj. No! vsled naredbe notranjega ministerstva od 14. maja 1874. § 21, mora imeti vsaka blaznica, bodisi javna ali zasobna, statut, potrjen od c kr. ministerstva notranjih zadev; a blaznica usmiljenih bratov tudi tega nima; in jaz zahtevam iz dobrih uzrokov, naj se statut postavno uvede. III. Navedel sem v pritožbi, da ne stanuje noben zdravnik v bolnišnici; dalje da je do leta 1883. samo dr. Perco zjutraj obiskoval bolnike za letnih 400 gold., in da so bili do onega leta blazni ne le brez zdravnika za umobolne (brez psihijatra) ampak celo brez vsake zdravniške pomoči ako-pram je potegnilo bolnišnično oskrbništvo nad 6209 gold. na račun zdravnika. Sploh pa ne zdravi blaznih niti danes psihijater, ki bi moral po postavi celo v blaznici stanovati iu bi koristil celi deželi, ki je brez njega. Za vse to sem navedel dokumente in postave. Dalje sem visokemu ministru naznanil, da v konventu nimajo ne zdravnika, ne okulista; o psihijatru pa niti govora ni; za to imam v rokah uradni dokument IV. Vlado sem opozoril, da bolnišnično oskrb ništvo krivo navaja v svojih letnih poročilih itd. min. odlok, ki izrecno zahteva, da je prihranitnina v vseh razredih za domačine in tujce jednaka, torej v III. razredu 70 kr. na dan. Ako pa boln. oskrbništvo nasproti min. odloku dobiva od naših bolnikov III. razreda direktno le 40 kr. (tujci, katerih je vedno tretjina, in pa finančna straža, plačujejo direktno 70 kr.) in od naših blaznih III razreda 50 kr. na dan, si doplača boln. oskrbništvo primankljaj do 70 kr. iz zapuščin naših pradedov, z dohodkom javnega zaloga za uboge itd., s katerimi dohodki bi moralo ono vzdržavati vsak dan 27 bolnikov brezplačno, česar pa ne stori. V. Opozoril sem vlado, da bolnišnično poslopje dežela vzdržuje, da dežela garantuje bolnišnici za dohodke ubozih bolnikov III. razreda, da ima de žela besedo pri urejen j i takse, a vendar da nima nikakeršne kontrole pri dohodkih in stroških in da ima oskrbništvo javne bolnišnice še celo zdravnike v svoji oblasti, kar je nezaslišano, in da ni hotelo oskrbništvo dati potrebnih dat za preiskavo, niti gosp. dež. glavarju, akopram sem jaz izračunal, da so znašali zavodovi dohodki 1882. leta 39.644 gld. 79 kr. in ne 35.759 gld. 93 kr , kakor navaja oskrb ništvo v svojem nepopolnem poročilu od 1. 1882. VI. Na podlagi obrisa, kateri mi je v ta namen pripravil in uročil vis dež. odbor leta 1886, in ki obsega staro iu ono leta 1883. dozidano bolnišnično poslopje, sem vladi dokazal, da je celo to razširjeno poslopje pretesno za število bolnikov od leta 1882, ker ne pride na bolnika po oni štetvi niti celih 15 m8 prostora, namesto vsaj 35 m3; da je pritličje za bolnike postavno nesposobno in ne zdravo, brez primernih odprtij, brez primerne venti lacije in primerne svetlobe; da je veliko sob celo brez pečij in da nutvašnica v vsakem obziru nasprotuje zdravi pameti in postavnim zahtevani; da v zavodu nemajo niti kletij za led itd. Ako bi pa to ne bilo resnično, nisem jaz temu kriv, ampak dež odbor, ki bi mi bil potem uročil napačen plan. VU. Na podlagi priloženih dokumentov sem vis. ministerstvu dokazal, da boln. oskrbništvo ne vsprejema vseh bolnikov, kakor to postava zahteva, da oskrbništvo brez zdravnikovega vedenja bolnike odpušča, da je oskrbništvo kopičilo v jedno in isto sobo skupaj ranjence, sihlitične boluike, pelagrozne, tuberkulozne in celo blazne in da je vsem skupaj stregel jeden in isti postrežnik; daje terjalo oskrbništvo od posameznikov nepostavno, preveliko pre hranitnino, da neso bili boluiki primerno postrežem,-da neso dobivali od zdravnika predpisanih zdravil, da je bila večkrat jed tako slaba, da bi je ne bila jedla niti žival, da so posvetni strežap i tudi usmiljeni bratje z blaznimi prehudo ravnali itd. Te dogodke, mej katerimi so celo kažnjivi, in ne postavu osti naj vis. c. kr-ministerstvo po §.-u 84. kazenskega po-s topnik a preišče in ovrže, potem bode dežela in podpisani njen poslanec zadovoljen, ne pa, ako pisec pravi, „da je komisija strmela, kako je mogoče dajati bolnikom za borih 40 kr takšen vsakdanji živež in zdravila, kakor menda nikjer drugod — mej tem ko morajo v Trstu plačevati 84 kr." Ako pa primerjamo razmere Tržaške z našimi, moramo priznati, da bi tukajšnja bolnišnica res lahko izhajala nasproti Tržaškej le s 40 kr.. mej tem ko ji pride ne 40, ampak 70 kr. na dan od vsakega tujca in našinca III. razreda. Sicer pa imamo mnogo javnih, posvetnih, boljše urejenih bolnišnic, kakor je naša, ki izhajajo z dosti manjšo prehranitnino. In taki kažnjivi prestopki so uzrok prevelike in zelo škodljive konkurence javne Tržaške bolnišnice, ki je lečila leta 1882 naših bolnikov 1473, mej tem ko je došlo onega leta v tukajšnjo javno bolnišnico usmiljenih bratov samo 632 naših bolnikov, In leta 1883 je lečda Tržaška javna bolnišnica 1336 naših bolnikov, ki so imeli skupaj 45 099 oskrbovalnih dnij, mej tem ko je bilo onega leta v tukajšnji javni bolnišnici usm. bratov samo 578 naših bolnikov. Ta in še druga žalostna facta, katerih nečem navajati tukaj, pač pa pri morebitni sodnijski obravnavi, naj mi postavni organi temeljito ovržejo, sicer ni moje postopanje „nepotrebno žaljenje vodstva usmiljenih bratov", ampak žalibože je postopanje koga drugega žaljenje ubozih davkoplačevalcev in človekoljubja. Za ta moj trud mi pisec podtika javno nepo-nepoštene namene. Moj namen je pa povsod, v interpelaciji, v brošuri in v pritožbi na vis. c. kr. ministerstvo javno izrečen: Jaz zahtevam od javne bolnišnice usmiljenih bratov, da zadostuje vsaj postavam, ker zadostujemo mi njej denarno; dalje od visokega c. kr. ministerstva, da naj stvar preišče po §. 84. kazenskega postopnika, da zadosti zahtevam človečnosti in deželnemu in javnemu blagru. To zahtevati sem že postavno dolžan kot praktičen zdravnik in še posebej pa kot deželni poslanec Zato imenujem pisca v tem ozira zlobnega obre kovalca. Jaz tudi ne rušim narodne discipline mej slovenskimi poslanci — in samo za to smo na izrecno zahtevanje dr. Abrama solidarni — ker ni šlo tukaj za narodnost, ampak za javni interes in še posebe za interes cele naše dežele, in kar je še najvažnejše, za človekoljubje, ki ne spada k narodnosti. Tudi se nisem uprl, da bi to dosegel, proti slovenskim, ampak proti vnem deželnim poslancem, akopram v slovenskem jeziku, ne glede na trud, na moralno in materijalno škodo, katero sem si s takim postopanjem naklonil. Sicer pa sem se potegoval tudi drugikrat javno, kedar je šlo za blagor ljudstva, a zmirom le iz znanstve nega in clovekoljubega namena ; tako mej drugim leta 1878 pri neki epidemični bolezni, ki je zadela naše mesto m.-okolico, in leta 1879 pa pri Goriškem pokopališči. Iz tega naj čitatelji sodijo, s kako pravico oznanja pisec s svojega visokega stališča, da objav ljam »dozdevne" pomanjkljivosti in nedostatnosti bolnišnice usm. bratov" ter da ulagani „neutemeljene pritožbe na vis. vlado, ki uzrokuje nepotrebno žal jenje vodstva usm. bratov. Menim, da moje posto panje je utemeljeno na dejanskih razmerah in dejanjih, katerih do zdaj uiti vlada niti deželni zbor nista mogla tajiti, in da torej žaljenje vodstva usm. bratov je jaku potrebno v korist žaljenim de želnim koristim in žaljeni človečnosti. Dr. Aleksij Roj c, deželni poslanec. Domače stvari. — (Gosp. dr. Janezi č,) koperator v Komendi, imenovan je profesorjem na bogoslovskem semenišči v Ljubljani. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 12. zvezek. V njem nadaljuje se roman „Zorin' — (Dramatična šola) prične se v četrtek one 15. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih čitalničnih. Oglase vsprejema društveni regisseur jutri v nedeljo dne 11. t. m. od 9. do 11. ure do-poludne v čitalnici v I. nadstropji. — (Vojaštvo) povrnilo se je od manevrov pri Postojini v Ljubljano. Včeraj dopoludne došli so topničarji, popoludne po 1. uri pa z godbo domači 17. pešpolk baron Kuhn. — (Utonil) je na malega šmarna dan v Malem grabnu 7 letni sin Andrej ribiča Čižmana. Deček šel se je kopat in našel v globoki vodi smrt, čemur pa nikakor ni bila uzrok „brezskrbnost očetova", ker je ribič Čižmau v obče skrben oče in se mu tudi v tem slučaji ne more niti trohice očitati. — (Včerajšnji mesečni semenj) bilje slabo obiskan. Živine prignalo se je le 533 glav iu sicer: 151 konj, 189 volov, 145 krav in 48 telet. Precej živine nakupili so Lahi, največ konj, katere so v Milan poslali. — (Velik požar) bil je v četrtek v Zalogu pri Cerkljah. Pogorelo je 12 stanišč z gospodarskimi poslopji. Pogorelci bili so večinoma zavarovani pri »Slaviji" in pri „Graški vzajemni zavarovalnici — („Handbuch flir Stadt- und Land-Verzehrungssteuer-Ueberwachungs -Or- gane.*) To je praktična poučna knjiga za dacarje, ki je ravnokar izšla in katero je spisal tukajšnji užitninski uradnik Ignacij Stupica. Knjiga bode dobro služila dacarjem in sploh onim, ki imajo posla z užitn--•©* i>--■ wr „LJUBLJANSKI ZVON" m toj i (192—126) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Umrli so v Ljubljani s V deželne j bolnici: . 9. septembra: Liza Vidic, delavka, 32 let za božjastjo. Meteoroldgiono poročilo. 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. ■*£ o. nO ti 7. zjutraj 2. pop. 9. »večer 73542 mn. 734 32 um. 734 80 mm. 15 4" C 27 4 C 19 4 C brezv. si. jz. si. jz. megla j «w. jas. 000 mm. 8. sept 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737 86 mn. 739-00 mm. 739 82 mn. 15-4n C 25-6 C 20 6UC al. jvz. z.jvz. si. jvz. jas. jas. d. jas. 0 00 mm. 9. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 740 11 mm. 738-26 mm. 737-88 mm. 14-6» C 240J C 18-8° C hI. svz. si. vzh. si. vzh. d. jas. d. jas. obl. 1 HO ara dežja. Srednja temperatura 20-7°, 20-5° in 191fl, za 5-2°, 5'2° in M" nad normalom XD-CL3n.a,3slssi "borza, dne 8. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta..... gld. 81 10 Srebrua renta..... „ 82T>0 Zlata renta...... „112 75 5°/0 marčna renta .... „ 9620 Akcije narodne banke . . „ 884- — Kreditne akcije...... 282 90 London........ „ 126 05 Srebro........ „ —'— Napol......... . 996 C kr. cekini...... „ 592 Nemške marke..... „ 61 '65 4°/0 državne srečke iz I. 1854 960 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 . - gld danes 81- 25 82- 70 112 75 96-40 883 — 283-30 12605 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. ■!'/,' zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfov e srečke.....10 r Akcije anglo-avstr. (tanke . . 120 „ Trammway-druit velj. 170 gld. m. v. b 9 95 Vi ~~" n 5 92 — . 61-52'/, 130 gld. 20 kr 168 , 100 „ 75 87 „ '» 104 „ 50 120 n ■ 125 , 25 n 100 „ 25 , 178 j, n 20 „ 50 113 „ 20 229 „ 60 , Ivan Smetana, c. kr. žandarmerijski rit-mojster n deželni žandarmerijski poveljnik ?a Kranjsko, naznanja potrtega srca v svojem imenu ui v imenu vseh ostaiili sorodnikov, da je llog Vsemogočni poklical dne H. septembra popoludne njegovo iskreno ljubljeno soprogo IVANO SMETANO, roj. WERNER po dolgej tožkej bolozri in'23 letnem srečnem zakotni k večnemu počitku ua oni boljši svet. Pogreb bode v soboto dne 10. septembra popoludne ob 6, uri iz h'Se žalosti v Gradišči št. 2 na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice brale se bodo v več cerkvah. (644) V Ljubljani, dno 8. septembra 1887. Poslano. Najbolj razširjeni časopisi po vsej Evropi objavili so spomladi I. 1887. naslednjo novico: (Vsled čajovega pnknš;inja zbolel ) Rnski trgovec s čajem, Molcbanov, na Kitajskem, ki premore milijone, je zdaj v Parizu, kamor se je prišel zdravit paradi njegove živčno ali nervne bole/.ni. Petdesetletni mož boleha vsled pokušanja čaja na očeh in živcih. Peča se pa že dlje nego četrt stoletja z izvažanjem čaja v Evropo; vsled njegovega posredovanja pošiljajo veB čaj po karavanah na Rusko in od todi še le v druge dežele. Pridelovanja čaja je na Kitajskem prepovedano Evropcem, a kljubu temu so tu vsled njegovih trgovinskih zvez neizmerne pokrajine njegova last. Ravno late nasledke kot čaj ima tudi kava; obstoje pa isci v svojstvih kotlVina in thei'na, ki so v svoji kemični sestavi popolnem slični. schutz-m/ffiKE Pijte Ubald pl. Trnkoczy-jevo hmeljevo slak bo, ■T Zdravilna kava. tir « I. Dosegli In ohranili il boste zdravje. II. Redili aH živili boste telo, kakor njemu to najbolj ugaja. III. Prihranite al v denarji pri goi Važno in neobhodno potrebno za htlettejel*1 želodci, prsih, jetrih, ohistih in nveiJe-, <*■ .dojenčke, otroke, slabotne, za ženske pred, i», otročjej postelji, prebolele, malokrvne 1.1, f. V. t' Zamotek s V* kilo vsebine velja samo 30 kr. Dobiva se v (612—3) LEKARNITRNKOCZY zraven rotovža v LJubljani. kuM Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ Muw*iMtajal€'i na tirolbno tiitlte sinaten r alt a t. Pomočnik z dobrimi spričevali vsprejme se takoj v trgovini s špece-rijo in železnino na deželi. — Pobližje pri upravništvu »Slovenskega Naroda". (643—1) rtQM_ ki se more vrniti od 1 do 10 let v majhnih UCllcir■ mesečnih obrokih, reelno, diskretno in po mmummmummmmmaCQni, toda le 300 gld. in več, dobe na posodo kavahrji, častniki, indnstrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in ded-ščine, duhovniki in dame tu in na deželi. Naslov: F. Cturre, kreditni zavod, Gradec. (515—22) Dober postransk zaslužek. Agente za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje vsprejme dobru in .i«»k«> priljubljen« avtitrijHka družba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod iiIm N. 1867" poslati temu listu. (70—r.o, Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji v pri c. kr. konc. Anchor Line, Duu«), I., Kolovrratriug 4. knjige za vse učilnice in šolske DrtDrave Pouk v angleščini, franeoNeiiii In privaten pouk v predmetih IjudNke aole. Ana Bold, (640—1) Hv. IVlnt eesta hI. 97. Št. 13.817. procistj^i (t^O) J>JL<3Mtiii tVff tki. V7* glas. <632—2) V zmislu §. 6 zakona z dne 23. maja 1873 (drž zak. štev. 121) se naznanja, da bo prvotni Imenik porotnikov za ISSN. leto od lO. do Is. t. m. v magl »trat nem eka-pedltu is položen, da ga vsakdo lahko pregleda in svoje ugovore naznani. Porotniškega posla so po §. 4 omenjene postave oproščeni : 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so pod« vržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko bo poklicane k vojaški službi; 4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Mestni magistrat Ljubljanski, v 1. dan septembra 1887. Oznanilo. Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja na ltojanelli v Črnomeljskem okraji vršila se bode zmanjševalna licitacija dne 8. oktobra 1SS7 zjutraj ob 10. uri na Bojancih. Vsb delo cenjeno je na 2831 gld. 50 kr. in se bode skupaj le jed« nemu samemu podvzetniku oddalo. Kdor hoče licitirati, uložiti mora vadij v znesku 280 gld. IJ c i taci jsk i pogoji, proračuni in stav-U*f0> naiuti.,,ležw-pni,(..k*. okr.-Šolskem svetu v Cfnamljivivggktare«aJniipregl*«/ <. fdne 6, (aepteiab(a/J 391. (645—1) Oznanilo. Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja za dvorazrednico na Mtrekljevcl v sodnijskem okraji Metliškem vršila se bode zmanjševalna licitacija dne S. oktobra t. 1. ob 10. uri zjutraj v Strekljevci. Vse delo z vodnjakom vred cenjeno je na 9563 gld. in se bode le jednemu samemu podvzetniku oddalo. Kdor hoče licitirati, mora uložiti vadij 475 gld., vender bode moral prevzemnik ta vadij pozneje na 950 gld. povišati. Licitacijski pogoji, proračuni in stavbeni načrti leže* pri c kr. okr. šolskem svetu v Črnomlji vsaktereinu na ogled. C. kr. okr. šolski svet v Črnomlji, dne 6. septembra 1887. i646—1) Oznanilo. Zaradi oddaje razširjenja šole v Starem trgu, 8odnijski okraj Črnomelj, vršila se bode zmanjševalna licitacija dne 3. oktobra t. 1. ob 10. uri zjutraj v Starem trgu." Vse delo cenjeno je na 6193 gld. 10 kr. in se bode skupaj le jednemu samemu podvzetniku oddalo. Kdor hoče licitirati, uložiti mora vadij 600 gld. Proračuni, stavbeni načrti in licitacijski pogoji zamore vsakten pri c. kr. okr. šolskem svetu v Črnomlji pogledati. C. kfr. okr. šolski svet v Črnomlji, ( dne 6. septembra 1887. (647—1) Oznanilo. Zarodi oddaje zgradbe šolskega poslopja v liožaltovein, sodnijski okraj Metlika, vršila se bode zmanjševalna licitacija dne lO. oktobra t* 1* ob 10. uri zjutraj v Božakovem. Mojsterska dela z materijalom vred cenjena so na 2885 gld. 68 kr. Vožnjo in ročna dela, razen delavcev za mort delati in nositi ga, prevzela je šolska občina. Kdor hoče licitirati, položiti mora vadij 280 gld. Proračuni, licitacijski pogoji in stavbeni načrti leže pri c. kr. okr. šolskem svetu v Črnomlji vsakteremu na ogled. C. kr. okr. šolski svet v Črnomlji, dne 6. septembra 1887. (648—1) Pri J. Modic-i v Novi vasi pri Rakeku «e vNprejme učenec ali učenka za prodajalnico z mešanim blagom. — Več se zve pri zgoraj podpisanem. (6>8—2) MarijinceljsteHce^i za želodec, J katerim se ima na tisoče ljudij zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo Bredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, nrak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabasa-nje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-, „. cat 2 gld., 5 tncatov samo 8 gld. j TROPFEM j nub ECHT bei aijotk,:ki:r trnkdczv laibach 1 stuck 20 ANA SCHUKLE "VegroTT© ulice št, © otvori (621—3) poučevanje klavirja W*W~ dne I <». septembra. "^Hl Svin-ilo! Opozarjamo, da se te istinite Marijacetjske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczv zraven rotovža na Velikem trgu v Ljubljani. (611—.S) Prodaja »LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v Ljubljani. i/mT~~ Razpošilja se vsak dan po poŠti. 4 Zobozdravnika Paichel-a ► < ustni in zobni preparati, i 4 4 4 4 4 (l stno oilna esenca in zohni prašek.) Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, ubranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnvnje *«ob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena steklenici zobovodne esence 1 gl., Mkateljel lobneK« praška 60 kr. (238—4')) Dobiva se v ordinacijakem prostoru pri Hradcckcga mostu v Kolderjevi hiši I. nadstropje, pri le It ur J i Nvoboui i u trgovci Karlngcr-Jt. Eoks & Drops, in vse druge trgovinske in fine sladčice izdeluje FRANC ŠUMI, Kongresni trg št. 13 (pri Fisckerji) v Ljubljani. (292—11) J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešioke, ptične črviče, splob vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega aledn. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (369—9; Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč bo za muogoBtraneko zaupanje mojim častitim kupovalcem in naročevalcem izmej mestjan-stva in velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za jesensko in zimsko sezono v zalogi najboljše angloiko, francosko in moravsko blago in se priporočam tedaj velečastitemu p. n. občinstvu za narejanje oblek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče cene postrežbe. Z velespoštovanjem f. i assi:kiia\%, v Ljubljani, Gledališke ulice it. 6, v Pau-schin-ovej hiii. (665—5) Spedicijski bureau n ces. kr. avstrijske državne železnice N».pr»H JOSIP STRASSER kolodvora. v iniprufcu na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja r vse kraje. Natančneja izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bdeti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstra lijo itd. itd. (104—27 Rotterdama | vozijo vsako nedeljo in J prekrasni parniki od ces. kr. Amsterdama j avstrijske vlade loncesijonovane nizozemsto-ameriške jarnifte flrnžbe v Novi Tort. Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. s« Kisla voda, kopališče Radence Ji Vsled obilneg; ogljenokislika, natrona, lithiom-je rađvanjska kisla voda kot, BpeciHkum 0 prt svojo jako obilo ,,natro-litliior.-kialino". (iarodovi poskusi s.i dokazali, da ju ogljcno-kisli „Litliion" pri protitiii najboljSe naja;oliiTPJše zdravilo. enem sirup, kateri se s parom BSO&ouje in kuha, je popolnem čist ter gf izdeluje iz najlepših «lulate-cih kranjHkih gorNkib malene. Ta sok se ne pokvari veliko let in obrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako ho ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja se v steklenicah po 1 kilogr. 80 kr., lO steklenio 7 gld. 50 kr. Manjša steklenica velja 40 kr. Naročaje se (5—7) r lekarni Plccoli-Jevt, na Dunajskej cesti v LJubljani, obratno pošto proti povzetju ali predplačilu zneska točno in vestno razpošilja. {rotinu, kamnji v želodci, me-urji, ledvicah, zlati žili, bratno-rici, brahoru, zlatenici, želodčnih boleznih, kataru. Kopi'lji, slaimranja, restatraeija ceru>. Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani. rasen eksportne^a piva II NAJBOLJŠI |»K?1B ZA CIGAREtp LE HOUBLOrj Francosk fabrikat |CAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svari! (Jako krepko P plvo> • I (Doppelbier) | j iz pivovarne bratov Koslerjev v stekle- * 1 nicali po 6/10 litra. (463—28) Z ' J,itht*'t ifji* naj se ceniki. "f 3 A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani, t Ta papir priporočajo dr. J. J. Pobi, dr. E. Ludvvig, dr. K. Lippmann, jirofcBorji kemija mi DuuaJHkcin vseučilišči, in sicer uradi svojti izvrstne kvalitete, nturat čistosti in ker mu neso piiljane nikake zdravju škodljive reci. ■ 5 ■alf M I 7. r.i8 Bcrar.(» BUDIMSKA afcćczv G R E N Č I C A. J Kot gotovo uplivujoče čistilno sredstvo priporočajo najslavnejši zdravniki pri trebušnih boleznih, zastajanjl krvi, zlatej žiii, boleznih na jetrih in ledicah ter fikrofuloz-nih boleznih, mrzlici, protinu, spuščajib, zapiranji itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in prodajalnicah mineralnih voda, kakor t vidi v lekarnah in droguerijah. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. (307—14) L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. OotOVO in hitro uplivajoče sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani Irdcj kozi na podplatih in petah r roti hradovicam in vsem drugim trdim i/.i-a-kom kože. — Uspeh zajanneir. --Cena škatljiei 60 kr. a. v. Glavna razpošiijalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meiulingu pri Dnnaji. Pristnega imajo v I^iibllaul .f. Svvoboda, U. pl. Trnkoo7»y; v itu«loilovem D, Rlsolli; v Celovei A. Egger, W, Thnrmwald, 1*. Birnbaeher; v Brezah A. Alebinger; v Reljakii F. Scholz; v Hoils- bt>rgu A. lluth. Priateu sumo. če imata navod in ohliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: I.ntierjev obliž (lli»si« r) za iurlHte". (608—2) 5i3 4 2 S CD 3 t* § I 71 i I—> ^3 E3 ^ ti \ ^-l«ir'--liiT^r-J-t!—Im^'i-1 ■'-"rrr^'T ■• - *i '.""7a. "i'",rr •T.r:;;r-i am,iw.B3 MARTIN POVERAJ, civilni in vojaški ".7: ^ najnovejša zaloga oW Cela obleka za gospode od gld. 8.— ■ fc Nalonskit M n *0.— | » PoudadaiiNka Hiikuja . m T.r»o " Hlaee M Cela oltleka za dečke . Naročbe se hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni eeni. Uzorci se pošdjajo na zahteranje na ogled Zaloga vsakovrstnega sukna. V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. 619 20 Gostilna v najem. Gostilna v Litiji, prav blizu kolodvora, obstoječa iz 3 gosti Inih sob, t kuhinje, 2 kleti. 2 sob zh prenočevanje tujcev in 2 sob za stanovanje krčmurja, kakor tudi ledenice in mesnice, se da na 1 ali več let v nitjem ali se pa lil*« pro«iii. Sobe so razen steklene, porcelanaste iu kuhinjske posode popolnem s pob fttvom preskrbljene. Natančneje poizve se pri Antonu Kopri* ni k ar j i t U ti f i I*. B. (642—1) plahte sa vozove v ratlioDih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji O. kr. priv. Južne železnice, v LJubljani, Dunajska cesta it. 15. «401—19 Dva prvošolca vsprejmeta se v stanovanje n srednjo hrano, kjer se tudi dobi ia primeren honorar inštruktor. — Natančneje pri postreaeekn tJregorJI Jesenko **t. ST7._(630 31 Blizu realke se pri solidni rodbini jemljo na hrano dečki ali deklice. Kaj ve! se izve na Starem trjru *tt- -** nadstropje. (614—3) Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa za žage, tesarije, stavbene mizarije in mizarije za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, zaboje in stole; stroje, ki se gonijo specijalno z roko ali nogo: ploščate in krožne žage l'.aml und Kreissiige*), stroje za ž lobanje in dolbenje (Friiss- und Stemm-Maschinen) prodaja kot specijaliteto (722—25; G. T6niiies-ova tovarna za stroje v Ljubljani. Nadalje se še priporoča za popclne zgradbe tovarn, izdelovanje transmisij s kolesi za jermene iz kovanega železa in z zvezami po najnovejših sistemih, skrbce iz železa in kovine. Na tukajšnjem lepem kraji, na Starem trgu št. 21, daje se v najem obširna prodajalnica z dvema magazinoma in se proda lepa popolnem nova oprava za špecerijsko prodajalnico. Kaj več se izve ravno tam. (631—2) JI AZIENDA", avstro-ogerska družba za za- ? avstro-ogerska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent. I proti elementarnim škodam in nezgodam. Ravnateljstvo: na DUIMAJI, I., VVipplingerstrasse štev. 43. vseh navadnih a) preti Škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in iz-praznenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobl-Ijah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah ; b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela oh žetvi in košnji na poljskih ali Človeško življenje v kombinacijah: Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem; zavarovanje za doživetje, preskr-bovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za od-gojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. /ast.opNtvn družbe. V Budimpešti, \Vienergasse 3 in SchifigasBe 2; v Gradci, Albrechtgasse 3; mosta, Batnstrasse, Hotel „GoldeneB SchifF"; v Lvovn, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4; na Dunaji, L, Hohenstaufengassu 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajno agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pf>le ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja. Zastopstvo v LJubljani, Slonove ulice št. 53, pri JOSIPU PltOSENC-i. (8 .»> travniških pridelkih v gumnih in stogih; c) proti škodam, ki jo napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. Ino- Vsein, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo železuino, naj bode priporočena zaloga železja in vseh v to stroko spadajočih stvarij ANDR. DRU8K0VIČ-a, poprej JAKOB M uiti r. v I^ji*t>lja,iii, IVIestiii trg- št. lO, kjer se dobivajo v velikem izboru in prav nizki ceni okova za okna in vrata, što rje za štokodoranje, drat in cveki, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland in Komun cement, sklejni papir (Dachpnppe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezni deli. Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo. l*«i>«'hiio po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedeljstvo, kakor mlatilnice. same ali z vlačilnikom (Gopel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. (528—9) s33 li — —-----— J wmms~ »virOTlllD hifclO 11 ZlvljanJB 1 LOD.OIIL Filijala sa Avstrijo: Filijala sa Ogersko: Dunaj, Giselastrasse št. 1,1 Fešta, Franz -Josefsplatz v hiši društva, št. 5 in 6, v hiši druStva. Društvena aktiva.................. frank. 94,408.165-62 Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1886 ... „ 18,558.201-15 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot.............. „ 177,816.462-50 V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za........".......... „ 61,584.975'— novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na nloženih ponudbah več kot. ....... „ 1.452,748.304-68 Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, H. nadstropje pri druićLo Ze&clikotAm. (407—d Za lovsko sezono! Največja izner orožja, z jamstvom, tla Je dobro in dobro strelja, kot lovske puške, salonske puške, revolverji, kakor tudi vse priprave za lovce in municije dobiva se po ceni pri (535—6) Franu Kaiser-ji, puškar in prodajalec orožja, — Ljubljana, Židovske ulice. Tudi se poprave najhitrejše in najcenejše izvršujejo. FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah sopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzor o 1 lakiranja ln navod rabi dobe s« v vseli zalogah Dobiva se v LJubljani uri IVANTJ FRA.N OHRISTOPH, LTJCKHANN-u; — v Beljaka pri izumitelj in jedini izdelovatelj prisrnega Katk. Fiirst Bonn. (516-8) svetlega laka za tla, PRAGA & BEROLIN. ^"elilca, zaloga. (D VELIKO ZALOGO ima FERD. BILINA & KASCH Ljubljani, Židovske ulice št. 1 pristnega ameriškega, nepremočljivega Hyatt-perila (Celluloid perila) z lepim leskom in belo barvo, katero vsakdo lahko siini čisti, Bpiraje je z mrzlo vodo in nalašč za to prirejenim milom in s krtačo. Stoječ vratnik za dame velja 10 kr. ff ., za gospode in dečke v modnej tasoni velja 2r» kr. Zavihan ovratnik v modnej lasmi i velja 40 kr. l*ar inaaMet za dečke, dame in gospode v vseh modnih fanonah velja CO kr. Ovratniki za duliovnike s kolarom in vojaški ovrutniki dobivajo se po različ-nih cenah. (*umli zatikaiec za vratnik iu za za vrat velja 2, 5, 10, 15 kr. l'.tr gumbov zatikalcev za manšete velja 4, 10, 20, 40 kr. Kob ■!.>atl-inila velja 6 kr. Ma»'tt