D13 STROKOVNI ČLANEK Zdravniški vestnik, priloga | Pomen in pasti znanstveno-raziskovalnega dela v medicini Avtorske pravice (c) 2024 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco. Pomen in pasti znanstveno-raziskovalnega dela v medicini: v čem se znanstveno-raziskovalno delo v medicini razlikuje od drugih naravoslovnih in družboslovnih znanosti The relevance and pitfalls of scientific research in medicine: how scientific research in medicine differs from other natural and social sciences Pavel Poredoš,1 Alojz Ihan,2 Aleš Blinc,1,3 Radko Komadina,4 Božidar Voljč,5 Dušan Šuput,6,7 Marija Pfeifer,8 Nada Irgolič,5 Borut Štabuc9 Izvleček Slovenska medicinska akademija (SMA), katere poslanstvo je tudi spodbujanje znanstveno-raziskovalnega dela, je orga- nizirala okroglo mizo o pomenu in stranpoteh znanstveno-raziskovalnega dela v medicini. Sodelujoči so poudarili, da je znanost vodilna sila razvoja na vseh področjih življenja, vključno z medicino. Znanstveno-raziskovalno delo neposredno koristi medicinski praksi in omogoča bolj kakovostno obravnavo bolnikov. Medicinska znanost je v primerjavi z drugimi vedami v posebnem položaju, saj je večina raziskav povezana s poseganjem v telesno integriteto človeka. Zato mora biti pod drobnogledom nadzornih struktur, ki skrbijo za varnost in etičnost ravnanja na tem področju. Potrebno je pred samim začetkom etično oceniti vsako medicinsko raziskavo, kar opravlja Komisija za medicinsko etiko RS. Znanstvena dejavnost v medicini je glede financiranja v neenakopravnem položaju z raziskovalnim delom na številnih drugih področjih, saj so klinični zdravniki in zdravniki na obeh medicinskih fakultetah lahko raziskovalci le manjši del svojega delovnega časa. Celo na terciarnih ustanovah so raziskovalci entuziasti, ki opravljajo raziskovalno delo v svojem prostem času. Zdravniški VestnikSlovenia Medical Journal 1 Klinični oddelek za žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 2 Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 3 Katedra za interno medicino, Medinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija 4 Splošna bolnišnica Celje, Celje, Slovenija 5 Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko, Ministrstvo za zdravje, Republika Slovenija, Ljubljana, Slovenija 6 Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 7 Slovenska Medicinska Akademija, Ljubljana, Slovenija 8 Sanatorij MD medicina Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 9 Klinični oddelek za gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija Korespondenca / Correspondence: Pavel Poredoš, e: pavel.poredos@kclj.si Ključne besede: napredek medicine; raziskovalno delo; stranpoti raziskovalnega dela; umetna inteligenca Key words: medical progress; research; research bias; artificial intelligence Prispelo / Received: 21. 12. 2023 | Sprejeto / Accepted: 6. 3. 2024 Citirajte kot/Cite as: Poredoš P, Ihan A, Blinc A, Komadina R, Voljč B, Šuput D, et al. Pomen in pasti znanstveno-raziskovalnega dela v medicini: v čem se znanstveno-raziskovalno delo v medicini razlikuje od drugih naravoslovnih in družboslovnih znanosti. Zdrav Vestn. 2024;93(3–4):D13–7. DOI: https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3529 eng slo element sl article-lang 10.6016/ZdravVestn.3529 doi 6.3.2024 date-received 6.3.2024 date-accepted General practice, medical training Splošna medicina, zdravniško izobraževanje discipline Professional article Strokovni članek article-type The relevance and pitfalls of scientific re- search in medicine: how scientific research in medicine differs from other natural and social sciences Pomen in pasti znanstveno-raziskovalnega dela v medicini: v čem se znanstveno-raziskovalno delo v medicini razlikuje od drugih naravoslovnih in družboslovnih znanosti article-title The relevance and pitfalls of scientific research in medicine Pomen in pasti znanstveno-raziskovalnega dela v medicini alt-title medical progress, research, research bias, artificial intelligence napredek medicine, raziskovalno delo, stranpoti raziskovalnega dela, umetna inteligenca kwd-group The authors declare that there are no conflicts of interest present. Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni konkurenčni interesi. conflict year volume first month last month first page last page 2024 93 3 4 D13 D17 name surname aff email Pavel Poredoš 1 pavel.poredos@kclj.si name surname aff Alojz Ihan 2 Aleš Blinc 1,3 Radko Komadina 4 Božidar Voljč 5 Dušan Šuput 6,7 Marija Pfeifer 8 Nada Irgolič 5 Borut Štabuc 9eng slo aff-id Department of Vascular Disease, Division of Internal Medicine, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični oddelek za žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 1 Institute of Microbiology and Immunology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 2 Department of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Katedra za interno medicino, Medinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija 3 General hospital Celje, Celje, Slovenia Splošna bolnišnica Celje, Celje, Slovenija 4 National Medical Ethics Committee, Ministry of Health, Republic of Slovenia, Ljubljana, Slovenia Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko, Ministrstvo za zdravje, Republika Slovenija, Ljubljana, Slovenija 5 Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 6 The Slovenian Medical Academy, Ljubljana, Slovenia Slovenska Medicinska Akademija, Ljubljana, Slovenija 7 Sanatorium MD medicine Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Sanatorij MD medicina Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 8 Department of Gastroenterology, Division of Internal Medicine, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični oddelek za gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 9 D14 SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Zdrav Vestn | marec – april 2024 | Letnik 93 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3529 1 Uvod – Poslanstvo Slovenske medicinske akademije Slovenska medicinska akademija (SMA) je novembra 2023 organizirala okroglo mizo o pomenu znanstveno- -raziskovalnega dela v medicini in o pasteh raziskova- nja, če le to ni vrednoteno nevtralno. Tako SMA sledi poslanstvu, ki je opredeljeno v njenem ustanovitvenem aktu. Eden od razlogov za ustanovitev Slovenske medicin- ske akademije leta 2017 je bilo namreč tudi intenzivnejše spodbujanje razvojnega in raziskovalnega dela v sloven- ski medicini. Z ustanovitvijo se je Slovenija pridružila preostalim 23 evropskim državam, v katerih medicinske akademije že delujejo. Predstavlja etični in strokovni vrh Žal je tudi medicinska znanost neredko izpostavljena dejavnikom, ki ogrožajo njeno nevtralnost in objektivnost, ker je v ospredju tekmovalnost in interes institucij, od katerih je raziskovalno delo finančno odvisno. Prihaja do improvizacij in hitenja z objavami delnih rezultatov še pred zaključkom kompleksnih raziskav. V akademski sferi so vedno večji pritiski, saj so objave, čeprav tudi za lase privlečenih rezultatov, pogoj za napredovanje. Raziskovalec je neredko odvisen od finan- ciranja raziskav od sponzorjev (zlasti farmacevtske industrije), ne pa od neodvisnih finančnih virov, kar lahko vpliva na verodostojnost rezultatov. V zadnjih letih se klasičnim raziskavam pridružujejo raziskave, ki uporabljajo umetno inteligenco. Analiza rezultatov, ki jo opravi umetna inteligenca, je neprimerno hitrejša in natančnejša, a ne vedno pravilnejša. Tudi uporabo umetne inteligen- ce spremljajo pasti. Ni namreč vedno jasno, ali je besedilo napisal človek ali umetna inteligenca, kar odmika odgovornost za objavljene rezultate. Poleg tega se na internetnih zapisih pojavljajo tudi izmišljotine, ki postavljajo pod vprašaj verodo- stojnost poročanja o ugotovitvah raziskav. Znanost je gonilo razvoja medicine, mora pa biti vrednotenjsko nevtralna in temeljiti na preverjenih dejstvih. Abstract The Slovenian Medical Academy (SMA), whose mission is also to encourage scientific research, has organised a roundta- ble on the relevance and pitfalls of scientific research in medicine. Participants stressed that science is a driving force for development in all areas of life, including medicine. Scientific research directly benefits medical practice and allows for better patient care. Medical science is in a unique position compared to other sciences, as most research is related to in- terventions in the physical integrity of the human body. It must therefore be under the scrutiny of oversight mechanisms that ensure the safety and ethicality of conduct in this field. A prior ethical assessment of all medical research is required, which is carried out by the Medical Ethics Committee. Scientific activity in medicine is in an unequal position compared to research in other fields since clinicians, in particular, are researchers only for a small part of their working time. Even in tertiary institutions, researchers are enthusiasts who perform research in their spare time. Unfortunately, medical science is also often exposed to factors that threaten neutrality and objectivity, as the focus is on competitiveness and the interests of the institutions on which the research depends financially. Improvisation and even falsification of research results may occur. There are ever-increasing pressures in the academic sphere, and the publi- cation of even far-fetched results is a prerequisite for promotion. Researchers are often dependent on research funding from sponsors (especially the pharmaceutical industry) rather than independent financial sources, which can affect the credibility of the results. In recent years, research using artificial intelligence has joined the ranks of conventional research. Although artificial intel- ligence’s analysis of results is incomparably faster and more accurate it also has pitfalls: it is sometimes unclear whether the text is written by a human or by an artificial intelligence. In addition, there are also fictions in the records, which call into question the credibility of research findings. Science is the driving force behind the development of medicine, but it must be value-neutral and based on verified facts. organiziranega zdravništva v državi. Njeni člani so doma in v tujini uveljavljeni zdravniki in zobozdravniki, ki po- leg kliničnega dela izvajajo tudi raziskovalno in izobra- ževalno poslanstvo. Z ustanovitvijo Akademskega raziskovalnega cen- tra v okviru SMA se še posebej spodbuja raziskovalno dejavnost v medicini. Ker je uspešno raziskovalno delo nujni del vrhunske zdravniške prakse, je temeljna stro- kovna stanovska organizacija slovenskih zdravnikov izredno zainteresirana za delovanje dobro organizirane in transparentno financirane raziskovalne dejavnosti na področju medicinske znanosti. D15 STROKOVNI ČLANEK Zdravniški vestnik, priloga | Pomen in pasti znanstveno-raziskovalnega dela v medicini 2 Znanost gonilna sila razvoja medicine Znanost je že od nekdaj gonilna sila razvoja na vseh področjih, vključno z medicino. Je sestavni del vsakda- njega življenja in skoraj vse, kar uporabljamo, je na nek način proizvod znanosti (1). Globalizirana znanost je v navezi z javnim šolstvom v zadnjih dveh stoletjih omo- gočila neverjeten razvoj tehnologije, s tem pa dostop do številnih dobrin in življenjskih možnosti za večino ljudi, ne le za ozke oblastne elite (2). Znanost neposredno koristi tudi medicinski praksi s pomembnimi odkritji, ki so prestala vsa preverjanja in izboljšujejo obravnavo bolnikov ali preprečujejo razvoj bolezni. Takšna odkritja so, glede na število znanstve- nih objav sicer razmeroma redka, vendar pa kakovostno raziskovalno delo koristi medicinski praksi tudi posre- dno (3). Dober medicinski raziskovalec mora temeljito poznati svoje področje, imeti mora dobre mednarodne povezave in je prisiljen biti na tekočem z razvojem svo- jega področja (4). Kdor svoja dela objavlja v kakovostnih mednarodnih znanstvenih revijah in ocenjuje članke svojih kolegov iz tujine (angl. peer review), dobro ve, kaj je na njegovem področju »vroče« in katera znanja in metode je vredno prenašati v domače okolje (5). Zato je raziskovalno delo med nujnimi stebri kakovosti zdrav- stvenih ustanov (3-5). 3 Položaj medicinske znanosti v primerjavi z drugimi vedami Medicinska znanost je v primerjavi z drugimi znan- stvenimi vedami s področja naravoslovja, tehnike in družbenih ved v posebnem položaju, saj je zdravnik pra- viloma le manjši del svojega časa tudi raziskovalec. Večji del je lečeči zdravnik svojih bolnikov in je zato še pose- bej pod drobnogledom nadzornih struktur, ki mu pos- tavljajo ostre meje in tako skrbijo za kakovost, varnost in etičnost ravnanja na tem področju. Že leta 1979 sta filozofa Tom Beauchamp in James Childress v delu The Principles of Biomedical Ethics opredelila štiri vrednostna načela, ki v zdravstvu po etični plati označujejo znan- stveno-raziskovalno področje (6). To so načela avtono- mije, dobrobiti, neškodljivosti in pravičnosti. Usklajena so z vrednotami spoštovanja življenja, poštenja, objek- tivnosti, nediskriminacije, odgovornosti, dostojanstva, preglednosti, zaupanja in etičnosti ravnanja. Te principe Komisija za medicinsko etiko RS vključuje v ocenjevanje predlaganih raziskovalnih projektov, kajti večina zdrav- stvenih raziskav je povezana s posegi v telesno integrite- to in s tem povezanimi tveganji. Zato je vedno potrebno pred vsakim začetkom etično oceniti vsako medicinsko raziskavo. Prav tako pa je medicinska znanost zaveza- na molčečnosti, kar na neki način dodatno otežuje delo raziskovalca. Na področju znanstvene dejavnosti v medicini se so- očamo še z drugimi izzivi, zaradi katerih ocenjujemo, da je medicinska znanost v neenakopravnem položaju. Sis- tem ocenjevanja raziskovalnih dosežkov za pridobivanje projektov in habilitacij ne razlikuje med zdravniki, ki so raziskovalci samo manjši del svojega delovnega časa, ter med polno zaposlenimi raziskovalci različnih naravo- slovnih inštitutov. Posledica tega dejstva je pomanjkanje raziskovalnih in razvojnih sredstev za klinične raziskave, ki bi bile pospeševalec razvoja novih kliničnih praks. Znanstveno-raziskovalno delo je vrednoteno kot de- lo javnih uslužbencev. Mladi raziskovalci v medicini so hkrati tudi specializanti, kar pomeni, da njihovo razisko- valno delo ni organizirano in morajo hkrati opravljati dve ali celo več dejavnosti. Celo na terciarnih kliničnih ustanovah je znanstveno-raziskovalno delo neredko le privesek, ki ga posamezni navdušenci opravljajo v svo- jem prostem času. 4 Stranpoti znanstveno-raziskovalnega dela Danes je del javnosti, tudi med raziskovalci, kritičen do znanosti, kajti nevtralnost in objektivnost znanstve- no-raziskovalnega dela sta neredko ogroženi zaradi raz- ličnih dejavnikov: tekmovalnosti, interesov institucij, in- dustrije, od katere je izvedba raziskave pogosto odvisna finančno. Tako se je danes znanost znašla včasih tudi v situaciji, da je veliko več kot le raziskovanje (2). Včasih prihaja do improvizacij in tudi do objavljanja dvomljivih rezultatov ter do teptanja moralno-etičnih standardov. Veliko znanstvenikov dela zunaj univerzitetnega okolja v industrijskih sektorjih, kjer vladajo ekonomski interesi. Poleg tega so na področju akademske sfere vedno večji pritiski, zato so objave, četudi za lase privlečenih rezulta- tov, pogoj za napredovanje. Velja namreč t.i. pravilo »pu- blish or perish«. Tako se posamezniki v želji po uspehu brezglavo zapodijo v raziskovanje in ne uspejo ohraniti kritične distance do znanstveno-raziskovalnega dela. Pri vsem tem medicina žal ni nikakršna izjema. Znanstveni- ki so neredko odvisni od številnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo delo (7). Raziskovalec je neredko odvisen od financiranja raziskav, sponzorjev, kar lahko vpliva na verodostojnost in nevtralnost raziskav. V medicini imamo opravka z bazičnimi raziska- vami, ki so po večini financirane iz nevtralnih finanč- nih skladov, in s kliničnimi raziskavami, ki jih v veliki meri financira farmacevtska industrija oz. deloma tudi D16 SPLOŠNA MEDICINA, ZDRAVNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Zdrav Vestn | marec – april 2024 | Letnik 93 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3529 proizvajalci medicinske opreme. Brez tovrstne finančne podpore bi bilo znanstveno-raziskovalno delo na podro- čju medicine in s tem njen napredek zelo omejen. Toda pri tem se znajdemo kaj hitro na spolzkih tleh in lahko prihaja do t. i. konflikta interesov, kar se kaže v ne do- volj kritičnem ocenjevanju rezultatov raziskovalnih del. Dogajalo se je, da se negativni rezultati raziskav sploh niso objavljali. Pogodbe s farmacevtsko industrijo so bile neredko take, da je kar farmacevtsko podjetje odločilo, ali prepusti članek v objavo ali ne. Dejstvo pa je pri tem, da farmacija sponzorira večino raziskovalnih člankov o učinkovitosti nekega zdravila, pri čemer se pa sploh ne ve, koliko študij je bilo dejansko narejenih in ali so bile objavljene vse ali samo nekatere. Zadnja leta sicer velja, da mora farmacija objavljati vse študije, vendar se čas zaključka raziskave ob objavi ne zabeleži. Problem so tudi t. i. nekatere postmarketinške ra- ziskave zdravil, ko je lahko v ospredju predvsem pro- mocija določenega zdravila in želja, da se uvrsti na trg. Znanstveno-raziskovalnega dela včasih tudi ne spodbu- ja radovednost in iskanje odgovorov na nepojasnjene zakonitosti delovanja različnih sistemov, temveč gre za uresničevanje ambicij posameznikov ter zadovoljevanje zahtev za doseganje določenih položajev. 5 Raziskave v medicini in umetna inteligenca V zadnjih letih se klasičnim medicinskim raziskavam pospešeno pridružujejo raziskave, ki uporabljajo meto- de umetne inteligence, zlasti strojno učenje, globoko učenje in napredni jezikovni modeli (8). Število obja- vljenih medicinskih znanstvenih člankov z metodologi- jo strojnega učenja je bilo še leta 2015 manjše od 1.000, leta 2020 pa je že preseglo 12.000. Eksponencialna rast tovrstnih raziskav se seveda nadaljuje. Metode umetne inteligence postajajo nepogrešljive pri analizi velikih po- datkovnih zbirk, pri analizi vedenjskih vzorcev prebival- stva, pri iskanju povezav med kliničnimi značilnostmi preiskovancev in biološkimi označevalci (zlasti genet- skimi, ribonukleinskimi, beljakovinskimi), pri analizi slikovnih preiskav, pri napovedovanju strukture in funk- cije beljakovin na podlagi aminokislinskega zaporedja in prostorske razporeditve (8-11). Dejansko ni nobenega področja raziskav, kamor metode umetne inteligence ne bi pospešeno prodirale. Analiza podatkov, ki jo opravi umetna inteligenca, je neprimerno hitrejša od klasične analize, ki jo nadzoruje človek, in v večini primerov bolj natančna (12). Problematično pa je, da pri metodah t. i. globokega učenja ne vemo, kako je umetna inteligenca prišla do rezultata (13,14). Pri uporabi naprednih jezi- kovnih modelov se pridružuje problem, da brez jasne oznake deklaracije, da gre za rezultat uporabe umetne inteligence, (ponekod je izjava že obvezna), ni več jasno, ali je besedilo napisal človek ali umetna inteligenca. V besedilih, ki jih oblikujejo veliki jezikovni modeli, se po- leg resničnih trditev, ki temeljijo na preverjenih dejstvih, pojavljajo tudi izmišljotine, poimenovane kar »halucina- cije« (15). Izmišljene vložke je težko prepoznati, saj de- lujejo zelo prepričljivo in se povsem logično vključujejo v besedilo. Lahko si zamislimo, kakšen problem bi oz. bodo predstavljale »halucinacije« v znanstvenih člankih, predlogih znanstveno-raziskovalnih projektov ali pri ocenjevanju raziskovalnega dela. 6 Zaključek Znanost je vsekakor gonilo razvoja tudi v medici- ni. Slovenska medicinska akademija se zaveda pomena znanstveno-raziskovalnega dela, zato spodbuja aktivno- sti, ki omogočajo kakovostno znanstveno-raziskovalno dejavnost. Znanstveniki se morajo ukvarjati z raziskava- mi, ki so plod čiste radovednosti in veselja do odkrivanja neznanih in nepojasnjenih zakonitosti. Prava znanost je in bi morala biti vrednostno nevtralna in imeti opravka samo s preverjenimi dejstvi. Kritično znanstveno raz- mišljanje mora biti tudi sestavni del vsakdanje klinične prakse. To omogoča izbiro najbolj kakovostnih in pre- verjenih metod obravnave bolnikov z različnimi bolez- nimi. Za doseganje teh ciljev pa so potrebni podatki, pri- dobljeni s pomočjo kakovostnih in nevtralnih raziskav, ki bi morale biti financirane iz neodvisnih virov in ne od naročnikov. Morali pa bi biti tudi previdni in dovolj kritični pri interpretaciji znanstveno-raziskovalnih do- sežkov in pri njihovem uvajanju v vsakdanjo prakso. Izjava o navzkrižju interesov Avtorji nimamo navzkrižja interesov. Literatura 1. Goldenberg J. what is the role of scince indeveloping countries? Science. 1998;279(5354):1140-1. DOI: 10.1126/science.279.5354.1140 2. Saunders J. The practice of clinical medicine as an art andas a science. West J Med. 2001;174(2):137-41. DOI: 10.1136/ewjm.174.2.137 D17 STROKOVNI ČLANEK Zdravniški vestnik, priloga | Pomen in pasti znanstveno-raziskovalnega dela v medicini 3. Selby P. The impact of the process of clinical research on health service outcomes. Ann Oncol. 2011;22:vii2-4. DOI: 10.1093/annonc/mdr418 PMID: 22039140 4. Alliance for Life Sciences. White Paper on combining research, teaching and medical practice. Brno: CEITEC; 2023 [cited 2024 Feb 12]. Available from: https://alliance4life.ceitec.cz/white-paper-on-combining-research- teaching-and-medical-practice/. 5. Kelly J, Sadeghieh T, Adeli K. EJIFCC. 2014;25(3):227-43. PMID: 27683470 6. Beauchamp T, Childress J. The Principles of Biomedical Ethics. Oxford: Oxford University Press; 1979. 7. Naylor CD. Grey zones of clinical practice: some limits to evidence- based medicine. Lancet. 1995;345(8953):840-2. DOI: 10.1016/S0140- 6736(95)92969-X PMID: 7898234 8. Pugliese R, Regondi S, Marini R. Machine learning-based approach: global trends, research directions, and regulatory standpoints. Data Sci Manag. 2021;4:19-29. DOI: 10.1016/j.dsm.2021.12.002 9. Haug CJ, Drazen JM. Artificial intelligence and machine learning in clinical medicine, 2023. N Engl J Med. 2023;388(13):1201-8. DOI: 10.1056/ NEJMra2302038 PMID: 36988595 10. Rajpurkar P, Lungren MP. The current and future state of AI interpretation of medical Images. N Engl J Med. 2023;388(21):1981-90. DOI: 10.1056/ NEJMra2301725 PMID: 37224199 11. Gomes B, Ashley EA. Artificial intelligence in molecular medicine. N Engl J Med. 2023;388(26):2456-65. DOI: 10.1056/NEJMra2204787 PMID: 37379136 12. Rajpurkar P, Chen E, Banerjee O, Topol EJ. AI in health and medicine. Nat Med. 2022;28(1):31-8. DOI: 10.1038/s41591-021-01614-0 PMID: 35058619 13. Lin S, Li Z, Fu B, Chen S, Li X, Wang Y, et al. Feasibility of using deep learning to detect coronary artery disease based on facial photo. Eur Heart J. 2020;41(46):4400-11. DOI: 10.1093/eurheartj/ehaa640 PMID: 32818267 14. Kotanidis CP, Antoniades C. Selfies in cardiovascular medicine: welcome to a new era of medical diagnostics. Eur Heart J. 2020;41(46):4412-4. DOI: https://doi.org/10.1093/eurheartj/ehaa608 PMID: https://pubmed.ncbi. nlm.nih.gov/32822487 15. Lee P, Bubeck S, Petro J. Benefits, limits, and risks of GPT-4 as an AI chatbot for medicine. N Engl J Med. 2023;388(13):1233-9. DOI: https:// doi.org/10.1056/NEJMsr2214184 PMID: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/36988602