PBIHOHSKI DHEVHIK iiiiimmmiiiiimii m ur-"——■ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ZA DIJAŠKO MATICO je v tednu za našega dijaka darovalo Planinsko društvo v Trstu 10.000 lir Leto V . štev 266 (1356) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, petek 11. novembra 1949 Cena 15 lir fogosl. in sovjetsko tatšržanfe preti OZN ®°GRAD, 10. (Tanjug) — toifeu današnje «Borbe», v rQn se primerja delova-' ^jetske delegacije z ju-‘°vansko na sedanjem zapili generalne skupščine > ie med drugim rečeno: diplomatsko delovanje ^stske zveze v zadnjem ča-^azuje, dg je sovjetska JhjllasDrotna sodelovanju taž°di na podlagi enako-„j*i ter da je prešla na zakulisnega baranta-M-kimi silami ter da •e mogoče napore, da J*t*ino izvajala metode , ^Plomacije, proti kateri bedami sama zaganja. politika sovjetskih vo-*v n; ostala brez posle-glede sovjetskega stališča . OZN. Sovjetska delega-na generalni skup-i; danes različno stališče f-tates Iz- leti !®a, ki ga je imela na 5 1946 1947 Medtan bJušoslavija nadaljnje z P*5’! Sovjetske zveze, z PS tistih načel, ki jih je skupaj z njo takrat, « Se sovjetska vlada še ni v nacionalističn h vo-. 7 katerih se sedaj naha-|Jugoslavija je vedno na ^ Pozicijah kot nekoč za r^bo vsega tistega, kar za-9 Svobodo in svoboden različnih narodov in načela Pravnost) v mednarr.d-bfecsih, načela, ki je pod-J PUrnegg mednarodnega ^'0vanja.» te1 omenja »Borba«, da je ^ka vlada Je med vojno 9 Z razdeljevanjem Balta vplivna področja z 10 Britanijo ter da je pro-St'obodo prebivalstva Slo- Koroške za 150 m lijo-fearjev. Nato poudarja glede grikega vprašaje sovjetska vlada po-feripravljeno žrtvovati lino botbo grškega svoji politiki bararta-padojn. Tako je so- leča prek šila načelo lijJ med narodi, načelo, ^ 1,9 vsebuje samo marksi-k *Uivpč tudi ustanovna v2N~ ™ poudarja «Borba», da vlada bila le z —.... —iprotna zlorabi j a-B^°darske pomoči za po-Kj zasužnjevanje neza-razvitih držav, v pra-? se sama zelo rada po-,l ^§a sredstva. svojem novem stalili.!9 ie sovjetska vlada nuj-d;,a v številnih vpraša-2 a istih pozicijah kot za-tsi fealtc;onarni krogi. Tak-se ie zgodil na sefi«/ zasedanju gene alne l0e 0ZN med razPra" % sredstev za informn-^j&tsk:, V delegacija šie ie ^"‘‘a zavzela stališče, ki j ° nasprotno stališču, ki \Savzela lani 111 ie gla' L. sliuPaj z ZDA proti di-“ Sled. ™ o oso V, evetniškit >i, Si, e obsodbe kih in propa-lažnih *cii Prj vprašanju od-(L* pravic in dolžnosti so ifc T' sovjetski predstavni-(( *lisko sprejeli isto sta-hijj,01 2DA in se izrekli )n c*ddi izjave, čeprav so ■tol U®' na^in opravičili. v*ia pa ni nih v no-lti v zunanji politiki _ itris svojega socialistič-t|j (lačaja. Jugoslavija je v 1 fatnia od prvega dne l enakopravnosli naro-ka brani tudi da-X Flavija branj to na-X še nadalje upira V utenske vlade nad gr-,S ^hokrati ter bra-i pra-^eSa ljudstva, da si 1 svobodo. Jugoslavija hačelnega stališča v iji,'7Jslva grških Ijjg v‘dirano. s° ie borila ijr k* 2 borbo v OZN ‘ jt. 0riiatnih narodov Ou njihovo borbo za svobodo, za spoštovanje njihovih pravic. Jugoslavija se proti vi vmešavanju v notranje zadeve drugih narodov. Jugoslavija obsoja gonjo vojnih hujskačev, poskuse izpodkopavanja temeljev OZN in se bori za spoštovanje pravic in dolžnosti držav, o čemer je predložila načrt izjave. Ona se bori za razorožitev in za prepoved atomske energije v vojne svr-he, bori se proti zlorabljanju informacijskih organov za netenje vojne in proti širjenju klevetniških vesti. Jugoslavija se bori za gospodarsko pomoč s strani mednarodnih organizacij, ki pa izključujejo možnost političnega pritiska. V vsem povojnem razvoju, do ia pred resolucijo Informbiroia, je Jugoslavija ostala vedno socialistična država, neodvisna in svobodna, ki branj svojo enakopravnost in enakost v načelih mednarodnega sodelovanja.. In ravno Sovjetska zveza je tista — zaključuje «Borba», — ki je zakrivila odklon in obrnila hrbet ne samo marksizmu, temveč tudi ustanovni listini Organizacije združenih narodov.« PROTI SKRBNIŠTVU OZN NAD BIVŠO ITALIJANSKO KOLONIJO ERITREJO FLRJ ostaja zvesta načelu spoštovanja pravice malih narodov do samoodločbe Sprejet je sklep o neodvisnosti Libije od 1. januarja 1952 dalje; Somalija bo 10 let pod skrbništvom OZN, nato pa neodvisna država LAKE SUCCESS, 10. - Kakor smo že včeraj pisali, se je po splošni debati o vprašanju bivših italijanskih kolonij začelo glasovanje posameznih resolucij, Politični odbor glavne skupščine, je kakor rečeno, zavrnil sovjetsko resolucijo o tem vprašanju. Na predlog jugoslovanske delegacije so glasovali o vsakem delu sovjetske resolucije ločeno. Za prvi del te resolucije, ki zahteva takojšnjo neodvisnost Libije, so glasovale Jugoslavija, ZSSR, države Vzhodne Evrope in 14 drugih delegacij. 24 delegacij je glasovalo proti, 3 pa se jih je vzdržalo. Drugi del resolucije, ki zahteva umik tujih čet iz Libije ter likvidacijo vojaških baz, je bil zavrnjen z 31 glasovi proti 11 in 11 vzdržanimi. Jugoslovanska delegacija je glasovala za ta del resolucije. Jugoslovanska delegacija pa je glasovala proti tretjemu delu sovjetske resolucije, ki predlaga skrbništvo OZN nad Eri- Ameriški sindikati CIO v službi monopolov NEW YORK, 10. (laniug) — Te dni se-je končala v Clevelandu 11. letna skupščina industrijskih organizacij (CIO), ki se je razvijala v znamenju nebrzdane gonje zoper napredno krilo. Na pritisk predsednika Mu-raya in tajnika Carryja je skupščina izključila napredke sind.kate električarjev in sindikate industrije kmetijskih strojev ter sklenila odstraniti komuniste in napredne sindikalne borce z vodilnih mest v sindikatih. Da bi popolnoma onemogočilo vpliv naprednih sil, je izsililo desničarsko vodstvo predlog o ustanovitvi komisije. ki naj razišče namišljeno rušilno dejavnost nadaljnjih 10 naprednih sindikatov, v katerih je včlanjenih več kot pol milijona delavcev. Skupščina je pozdravila pobudo za sklicanje sestanka v Londonu, kjer bodo ustanovili novo mednarodno sind kalno organizacijo. Skupščina ie pohvalila tudi ekspanzionistično politiko ZDA na Daljnem vzhodu ter priporočila vladi, naj se poslužuje taktike vzpostavljanja navidezno neodvisnih držav, kot je to že storila na Filipinih. Izražajo; popolno solidarnost z notranjo in zunanjo politiko ivashingtonske reakcije, vztraja vodstvo Kongresa industrijskih .organizacij . očitno na tem, da postavi to največjo ameriško sindikalno organizacijo brez kakršnega koli prikrivanja v službo ameriških monopolov. O LONDON, 10. — Britanski državni vrednostni papirji so zabeležili nov padec na londonski borzi. Pred kratkim so te vrednotnice zgubile nad 50 milijonov funtov svoje vrednosti. Po mnenju lista «Daily Tele-graph« je ta padec vrednosti posledica nezaupanja v gospodarske in finančne perspektive Velike Britanije. trejo, ker ostaja zvesta načelu da se vrne Somalija Italiji. «Mi spoštovanja pravice malih narodov do svobodnega odločanja. Jugoslavija ne more privoliti, da bi se eritrejsko ljudstvo postavilo pod skrbništvo OZN, ker bi to preprečilo uresničenje teženj eritrejskega ljudstva in priključitev k Etiopiji. Ta del sovjetske resolucije je bil tudi zavrnjen. Za četrti del sovjetske resolucije, ki predlaga skrbništvo OZN nad Somalijo pod pogojem, da ta postane samostojna po petih letih, je glasovalo 12 delegacij, med katerimi tudi jugoslovanska. 34 delegacij je glasovalo proti, 9 pa se jih je vzdržalo. Tako je večina političnega odbora zavrnila tudi celotno sovjetsko resolucijo. Odbor je nato s 54 glasovi in 2 vzdržanima sprejel paragraf, ki določa neodvisnost Libije v teku 1. januarja 1952. Odbor je tudi sklenil, imenovanje posebnega komisarja OZN, in posebnega odbora iz predstavnikov Francije, Velike Britanije, ZDA, Egipta in Italije, da ((pomaga prebivalstvu, da ustanovi vlado«. Končno je odbor z 58 glasovi in 1 vzdržanim sprejel predlog, da postane bivša italijanska Somalija neodvisna in suverena država. Paragraf, ki določa, da bo Somalija postala neodvisna v 10 letih, pa je bil sprejet s 55 glasovi proti 4. Danes pa bodo glasovali o prehodnem režimu v Somaliji. Predložen je bil osnutek, ki priporoča. skrbništvo Italije nad Somalijo, toda temu se posebno upirajo arabske države. Argentina pa je predlagala spremembo, naj bi Italiji pomagal posvetovalni odbor, ki bi ga sestavljal; Egipt in Kolumbija. Irak pa predla, ga, naj bi v tem odboru bila tudi Abesinija. Med debato pred glasovanjem je abesinski delegat ponovno poudaril utemeljenost zahtev abesinskega in eritrejskega ljudstva za priključitev Eritreje k Etiopiji. Izrazil je začudenje, da sovjetska delegacija, ki vedno poudarja načelo rravice narodov do svobodnega odločanja, predlaga, naj bi se Eritreja postavila pod skrbništvo OZN, kar je v nasprotstvu z željo, ki jo je izrazilo eritrejsko ljudstvo. Glede Somalije je nato abesinski delegat izrazil zaskrbljenost Etiopije glede odločitve, Gospodarski položaj Italije vedno slabši lobodo NwaželneSa stališča ni t !rs n''i' *-ehaj, ko je S* £ osvobodilno giba-Sr> ■ 2aradi «višjih ci» uMj )^ekklh voditeljev in ih, ,lzdajstv;l grških vodi- m za in Pod pokrovitelj* 8oslavija podpira uradnikov V. tl]. va ostavko v proti zakonu, ki 1 Sunlr„mviU Položaj dr-nkc‘onarjey. k [ V mianoovi viaai PEKING, 10. Agencija talske družbe ter osrednje družbe za zračni promet uprlo proti kuomintangovi vladi ter se izreklo za osrednjo vlado kitajske ljudske republike. Na ozemlju kitajske ljudske republike je do sedaj pristalo 11 letal od 24, ki jih družba po. seduje. V Peking so z letalom prispeli ravnatelji in voditelji obeh družb. Aretacija komunistov v Argentini in Čileju BUENOS AIRES, 9. — Sodišče je obsodilo 079 komunistov, kj so jih aretirali pri manifestacijah ob priliki proslave 32. obletnice Oktobrske revolucije, na kazni od 4 do 30 dni zapora, V Santiagu v Cileju so aretirali glavne komunistične voditelje. Oblasti so zahtevale preklic parlamentarne imunitete za komunističnega senatorja Salvadorja Ocampo. O GORIŠKI PREFEKT V RIMU V torek je odpotoval v Rim goriški prefekt dr. Palamara, da bi poročal na notranjem ministrstvu o položaju v naši pokrajini in o svojem delu. ALBANSKE METODE preseljevanja državljanov FLRJ «Nova Kitajska« javlja, da se je v britanski koloniji Hong Kong 4 tisoč delavcev in uradnikov skupno z ravnatelji le- TIRANA, 10. (Tanjug) — Albanske oblasti nadaljujejo z aretacijami in z zlostavljanjem jugoslovanskih državljanov, ki živijo v Albaniji in zahtevajo, da se vrnejo y Jugoslavijo. 31. oktobra t. 1. je albanska policija aretirala v Tirani G jugoslovanskih državljanov, med katerimi so: Mirko Sildija. Vasil Dubravko s sinovi in Ra-dislav Batekič, deček star 7 let bolan na pljučih, ki je pravkar odšel iz bolnice. Starši tega dečka so bili izgnani iz Albanije v začetku leta. Tudi neki podpolkovnik albanske varnostne službe je osebno sodeloval pri zlostavljanju. Vseh šest aretiranih jugoslovanskih državljanov je ostalo dva dni brez hrane. Albanske oblasti so uporabile vsa sredstva, da bi preprečile vmitev v Jugoslavijo teh državljanov. Skupina Jugoslovanov, ki je morala biti repa-triirana, je morala 4, novembra čakati ob določeni uri na avtomobil, ki bi jih moral odpeljati na mejo. Zaradi slabega vremena so morali čakati pet ur, pri čemer jim albanski policaji niso dovolili da bi vedrili. Kočno je na posredovanje .jugoslovanske delegacije avtomobil prišel. Ko so re-patriiranci prispeli pozno zvečer v Skadar so jih zopet pu-sLli čakati v blatu in albanski policaji so jih pozvali, naj gredo čez mejo sami. Ista usoda je zadela skupino 20 jugoslovansk' družin iz Skadra istega dne. Potem ko so čakale te družine dva dolga dni so jim albanski policaji povedali, da ne smejo vzeti s seboj nič drugega kot samo ročno prtljago. Poplave v Emiliji FERRARA, 10. — Na jadranski obali Emilije piha silovit veter združen z velikimi nali vi. Mala vas Goro je v nevarnosti, da jo poplavi morska voda. Odredili so evakuacijo prebivalstva. smo mala država«, je dejal, «več ko enkrat je naša država utrpela tujo invazijo, več ko enkrat smo bili pod tujo okupacijo. Zaskrbljeni smo nad dejstvom, da so fašisti, znani zaradi svojih zločinov v Abe-siniji, v odseku za kolonije italijanskega zunanjega ministrstva. Danes je delegacija je predlagala, naj bi Somalija prišla pod neposredno varuštvo OZN, kar pa je politični odbor zavrnil' s 35 glasovi proti 7 in 26 vzdržanimi. Po dolgem razpravljanju je danes politični odbor z 48 glasovi proti 7 (slovanske države in Etiopija) in £ 4 vzdržanimi priporočal, naj se bivša italijanska Somalija postavi pod ski-bništvo OZN, pri čemer naj bi jo upravljala Italija za dobo 10 let, dokler’ Somalija ne postane neodvisna. Nato je odbor z 48 glasovi proti 1 in 10 vzdržanimi sprejel predlog, naj Italiji pri upravljanju Somalije pomaga posvetovalni svet iz predstavnikov Kolumbije, Egipta jn Filipinov. V splošni debati še pred glasovanjem je jtigoslovanski delegat Bebler glede Somalije dejal: Ko je pododbor predlagal italijansko skrbništvo nad Somalijo, sploh ni upošteval želje somalijskega prebivalstva. Nasprotno pa predlaga pododbor italijansko skrbništvo nad Somalijo za dolgo dobo 10 let in je celo nevarnost, da bi se italijansko skrbništvo podaljšalo čez to dobo. Socialni odbor je. včeraj sprejel francosko resolucijo za imenovanje visokega komisarja za begunce, ki bo prevzel funkcije mednarodni organizacije za begunce. ko bo ta prenehala z delovanjem. Odbor za skrbništvo pa je izglasoval resolucijo, ki poziva države, ki opravljajo neodvisno ozemlje, naj na teh ozemljih uvedejo uporabo domačega jezika. Dal je nalogo UNESCO naj preuči primerne ukrepe, da se bo v šolah teh dežel čim’-prej uporabljal jezik domačega prebivalstva kot učni jezik. Posebni politični odbor pa je nadaljeval razpravljanje o nadzorstvu nad atomsko energijo. Sovjetski delegat Višinski je dejal, da je pravi namen ameriškega načrta zvaliti na Sovjetsko zvezo odgovornost za neuspeh pogajanj. Dejal je, da je ameriški načrt prav za prav stari Baruchov načrt, ki je nesprejemljiv. Višinski je tudi navedel Trumanove izjave, da ZDa se ne bi obotavljale pred uporabo atomske bombe «za obrambo demokracije«, ter je pripomnil, da ta izjava pomeni, da ameriška vlada odklanja postavitev atomskega orožja izven zakona. V zvezi s sovjetskim predlogom je Višinski izjavil, da so vrata Sovjetske zveze odprta za inšpekcio »tovarn, ki proizvajajo atomsko energijo, ter pripomnil, da temelji ameriška zamisel p nadzorstvu na gotovosti, da imajo ZDA atomski monopol. Dejal je med drugim: ((Sovjetska zveza uporablja a-tomsko energijo v miroljubne namene, toda če bo potrebno, bomo imeli toliko bomb, kolikor jih bomo potrebovali«. Pred socialnim odborom je sovjetskih delegat Eanjuškin odgovoril na zadnje izjave jugoslovanskega delegata Vladi-mira Dedijeran in dejal, da je ((Titova klika« šla mimo sovjetske note, ki je zahtevala prenehanje ((preganjanja sovjetskih državljanov v Jugoslaviji«. Dedijer je odgovoril, da je ponosen, da pripada ((Titovi kliki«, ki predstavlja 16 milijonov ljudi in ki je zavrnila pritisk Sovjetske zveze. tudi cenzuro na tisk in radio. Te ukrepe so podvzeli zaradi tega, ker je predsednik parlamenta izročil včeraj popoldne vladi noto, v kateri javlja, da namerava skupina liberalr.-ih poslancev takoj predlagati ustanovitev komisije, ki naj uvede preiskavo o postopanju predsednika republike Mariana Ostina Pereza, ki da je kršil ustavo, ter naj se Perez postavi pod obtožbo pred senatom. O PRAGA. — Včeraj pta bila ameriški novinar John Fisher in njegova žena, ki sta dopisnika lista ((London BTnancial Times«, obveščena, da morata treh dneh zapustiti CSR. Oba sta bila v Pragi že od osvoboditve CSR. O BUENOS AIRES — V tovarni razstreliva «Los Polvorinos« v bližini Olavarria je nastala eksplozija, pri čemer je bilo 8 mrtvih. Volitve v ljudske odbore se vršijo po vsej FLRJ Volivna pravica je splošna Volitvs so splošne, enake, direktne in aktivno in pasivno votivno pravico od 37 leta dalie tajne z BEOGRAD, 10. (Tanjug) - V novembru in decembru mesecu t. 1. se bodo v vseh republikah FLRJ vršile volitve za krajevne odbore razen v LR Hrvat-ski, kjer so se volitve že izvršile. Člani ljudskih odborov in poslanci zvezne ljudske skupščine ter republiških ljudskih skupščin bodo voljeni na splošnih, enakih, direktnih in tajnih volitvah. Vsi državljani obeh spolov, ki so dovršili 17 leto starosti imajo aktivno in pasivno volivno pravico. V stari Jugoslaviji ženske niso imele volivne pravice, prav tako ne mladina od 18 do 21 let. Plenumi ljudskih odborov pa bodo izvolili izvršilne ljudske odbore, ki. bodo izvrševali funkcije državne oblasti. Ljudski odbori si predpisujejo neodvisno svoje statute, svoje proračune in svoje gospodarske načrte. Oni vodijo krajevno gospodarstvo, gradnje in u. pravljajo z javnim dobrorn. Razen tega se ljudski odbori bavijo z razvojem kulture in vzgoje na svojih področjih, s zdravstveno zaščito in socialnim zavarovanjem. Zadnje volitve v ljudske odbore so se vršile leta 1947. Danes je v Jugoslaviji 151.313 članov ljudskih odborov od katerih' je čez 40.000 članov KPJ. Ljudska fronta kot splošna politična organizacija ljudstva, ki jo vodi KPJ, bo izvršila pri teh volitvah kakor je. tudi na prejšnjih, zelo važno vlogo. Ljudska fronta predlaga na vseh volitvah v vseh krajih enotno listo. V vseh ljudskih republikah so frontne organizacije začele z volivno kampanjo. Na zborovanjih Ljudske fronte so bili imenovani za kandidate tisti delavci, ki se odlikujejo v raznih področjih proizvodnje, novatorji, najboljši aktivisti itd. Na volivnih konferencah se razpravlja o imenovanju kandidatov in o dosedanjem delovanju članov ljudskih odborov, uresničenje gospodarskega načrta in predanost za graditev socializma v državi. Pozdravne DrzoMe ttaliiansHih tehnikov LJUBLJANA, 10. — Delegacija italijanskih tehnikov, kj je več dni bivala v Jugoslaviji, je pred svojo vrnitvijo v Italijo poslala sekretarju glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije Božičeviču naslednjo brzojavko: «Ob odhodu iz Jugoslavije izražamo globoko hvaležnost za bratsko gostoljubnost in iskreno občudovanje vaših velikih ustvaritev«. Predsednikom glavnega odbora ESJ Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine pa je poslala tole brzojavko: ((Ponovno se posebej zahvaljujemo za vaš bratski sprejem in vam želimo popoln uspeh pri vaših občudovanja vrednih naporih«. O BEOGRAD — Jugoslovanska lahka industrija je dokončana in prekoračila proizvajalni plan za mesec oktober za 10%. Živilska industrija je prekoračila plan za 6%, tobačna Pa za 12%. O BEOGRAD. — V nedeljo 13. novembra bosta v Beogradu igrali avstrijska in jugoslovanska nogometna reprezentanca. Zadnja seja Ireh zunanjih minislrov v Parizu scHumalPoniEGEiTciiESOiliiiu mio Francija bo morala pristati na nove koncesije; zahodna Nemčija naj bi postala steber nove organizacije ameriške Evrope - Acheson potuje v Frankfurt, Bonn in Berlin PARIZ, 10. — Danes zjutraj je imel francoski zunanji minister Schuman kratek razgovor z Bidaultom, ravno v trenutku, ko se je sestal svet treh in razpravljal o sprejemu Nemčije v tako imenovani Evropski svet, Toda o tem ne more Schuman dati dokončnega pristanka, ker bo o celokupni fra moški zunanji politiki razpravljal 22. novembra francosk’ parlament. Popoldne so se sestali na četrti seji trije zunanji ministri in dokončali s preučevanjem vseh vprašanj na dnevnem re du, posebno glede Nemčije in Kitajske. Glede ene same točke pa je moral Schuman sklicati izredno sejo svojega ministrskega sveta, da o tem poroča, Schuman je poročal vladi o vprašanjih, ki jih sedaj preučujejo na konferenci freh zu-nanjih ministrov, in kakor javlja poročilo «je vladni svet sprejel sklepe v zvezi z navodili, ki jih je zahteval Schuman«. Trije ministri so na popoldanski seji. sprejeli zunanje ministre Beneluxa in jim poročali o poteku razgovorov. Ob 20.40 pa se je začela četrta seja treh ministrov, ki se smatra, da bo zadnja. Po seji bodo izdali poročilo. Glede Francije se izjavlja, da je Schuman že na pmri seji obvestil ostala dva zunanja ministra, da sklepi konference ne bodo za Francijo dokončnega obveznega značaja, dokler jih ne.odobri francoski parla-ment. Znano je namreč, da je v Franciji velik odpor proti politiki sedanje vlade, ki vodi kapitulantsko politiko v vseh vprašanjih zunanje politike. A-meriški zunanji minister Acheson je v Pariz prinesel program, na podlagi katerega naj bi zahodna Nemčija postala ste- ber nove organizacije ameriške Evrope. Po splošnem mnenju bo Schuman tudi temu diktatu podlegel. Poluradni komentarji v tisku že poudarjajo, da je treba naklonjeno gledati na zahteve zahodne Nemčije. Francija bo torej, kakor se se prddvideva, morala pristati na nove koncesije, od Nemčije pa ne bo imela nobene koncesije. Jutri bo Acheson odpotoval v Nemčijo, in sicer v B'rank-furt, v ponedeljek pa bo prispel v Berlin. V nedeljo se bo ustavil v Bonnu. Glede koncesij, ki naj bi jih Adenauer, predsednik «vlade», zahodne Nemčije, dal Franciji, se izjavlja, da je največja koncesija investicija kapitalov v nemški industriji. Toda te ka-pitale, ki jih Francija danes nima, bi ji posodila Amerika. Francoska «korist», bi torej bila ta, da bi Francija investi- rala prav za prav ameriški kapital. Razširile so se že govorice, da bo Adenauer v kratkem odpotoval v Pariz, toda te govorice za sedaj zanikujejo. Medtem pa je imel »minister« za gospodarstvo zahodne Nemčije razgovor s francoskim finančnim ministrom Petschejem. Po razgovoru je izjavil novi. narjem, da gta razpravljala v splošnih potezah o bodočih pogajanjih za podpis francosko— nemške trgovinske pogodbe. Glede teh razgovorov je predsednik gocialdemokratične stranke Schumacher kritiziral francosko politiko glede Nem-gije in dejal, da morajo «vsa-kikrat popustil Nemci«. Kar se tiče vprašanja demontaže nemške industrije, je Schumacher dejal, da se Francija pri tem ne kaže prijateljica nemškega ljudstva in da se upira ukinitvi teh demontaž. Glede Posar- ja je Schumacher dejal, da to ne sme priti izven okrilja Nemčije. Schumacher je dejal glede francosko-nemških odnosov med drugim: «Sedaj ni nobenih odnosov med nemškim in franco. skim ljudstvom, pač pa obstajajo le odnosi med dvema kapitalističnima oligarhijama. Sedaj smo priča borbi za dividende. Zbližanje nastaja na področju težke industrije.« Schumacher je končno kritizira) Adenauerja, ker trdovratno molči o nemških predlogih zunanjim ministrom, ki so se sestali v Parizu. Kakor se je vse do sedaj videlo, pa je vsa ta opozicija neka udomačena opozicija, ki u-glajuje pot ameriški politiki v Nemčiji, ki stremi za tem, da napravi iz zahodne Nemčije svojega vojaškega zaveznika proti komunizmu. PROSLAVA 10. NOVEMBRA V vsej Jugoslaviji je ljudska mladina svečano proslavila 10. novembe^dan mednarodne napredne mladine BEOGRAD, 10. (Tanjug) — Jugoslovanska mladina svečano praznuje 10. november, mednarodni dan napredne mladine, v znaku herojske borbe mladine proti fašizmu. Po vsej državi se vršijo slavnosti in zborovanja Nocoj bo v Beogradu veliko zborovanje, v Zagrebu pa se je vršilo zborovanje sinoči, s katerega so zborovalci poslali brzojave Svetovni zvezi demokratične mladine in Mednarodni zvezi z študentov. V teh brzojavili protestira ljudska mladina proti diskriminacijskim metodam nekih vodite- iiavzi FRANKFURT, iji 9. — Kakor poroča agencija ADN, ie bilo konec oktobra v zahodni Nemčiji v obtoku 7477 milijard mark. Tega zneska niso do sedaj še nikoli dosegli. Kakor poroča banka za zahodno Nemčijo, se je denarnj obtok samo v zadnjem mesecu oktobra zvišal za preko 500 milijonov mark. Obsedno stanje v Kolumbiji BOGOTA, 10. — Kolumbijski adio je sinoči javil, da so v državi proglasili obsedno stanje. Se prej so policijske sile obkolile parlament in odredile, da vsi uradniki takoj zapustijo svoje mesto. Vhod v palačo je vsem prepovedan. Uvedli so Si&r Tudi Ahil je bil Rus -vrt v svoji borbi za prvenstvo ruske znanosti in ruske kultu--re na svetu sploh, nam sovjet-sW listi odkrivajo vsak dan nova razodetja. Starim tehničnim iznajdbam, ki so jih izumili Rusi, ter znanstvenim od-icritiem ruskih heretikov slednjega veka, se sedaj pnrdu-iujejo ruski kulturni pnvaki. V časopisu «Znanost in življenje» nam na primer V. A. Ri-basov v članku «Ruske zene v znanosti« dokazuje kot zgo-dovinsko dejstvo, da je Evro-zina hči kneza Uihajla Vsevo-lodoviča Cernihovskega, spoznala vso filozofijo, retoriko, vs0 gramatiko in vse modrosti, čeprav ni nikoli hodila v atensko akademijo Jk™alu d?do zapisali, da ni hodila niti v šolo), dalje, da je Prvo zensko šolo v Evropi v Rusiji v nekem samostanu odprla vnukinja Jaroslava Modrega. Prva pismena francoska kraljica in sploh prva pismena zena v Franciji je bila Ana- hci ,Ja." roslava Modrega, a, Evpraksi-la hči ruskega kneza Misti-slava, ki je bil sin Vladimira Monomaha, je naPls“}°- v četku 13 stoletja traktat, v katerem je objavila različne medicinske. podatke zn prvič osvetlila določene probleme ženske higiene itd. itd. O ruskem lesu in ruskem katranu, ki sta premagala špansko «nepremagljivo armado«, kakor je dokazoval profesor leningrajske univerze Mavrodin, smo že pisali. Toda presenečenj bo verjetno še precej V najkrajšem času smemo prričakovati da si bodo Rusi prilastili tudi zasluge za zmago v desetletni trojanski vojni, ker je «bil les za znamenitega trojanskega konja posekan na Kavkazu ali na Krimu, utore j nekje v današnji Rusiji. Primera se bo zdela marsikonih drzna, toda glejte do kakšnega odkritja je že prišel ruski književnik Aleksej Jugov v tretji številki almanaha «Krims: uLegenarni heroj Ilijade Ahil, ki je obenem z drugimi voditelji grških plemen oblegal Trojo in se tam .proslavil, je bil Rus» Kandidat zgodovinskih ved Ševčenko, ki je o tem almanahu pisal recenzijo pa piše. kako članek Jugova podžiga vse, katerim je draga zgodovina . domovine: Ahilov lik, ki navdušuje človeštvo že 3000 let, to je lik prarusa, enega naših velikih junaških prednikov«, Ijev Svetovne zveze demokratične mladine do jugoslovanske mladine. Danes so se tudi začele proslave mednarodnega univerzitetnega tedna. Jugoslovanski študenti so se obvezali da bodo med tem tednom še več doprinesli za zgradnjo države. Dne 17. novembra, na svetovni univerzitetni dan, se bodo na vseh fakultetah in visokih šolah FLRJ vršile svečane proslave in zborovanja ljudske univerzitetne mladine. V brzojavu, ki ga je. poslala beograjska mladina Svetovni zvezi demokratične mladine je med drugim rečeno: «Jugoslovanska ljudska mladina bo kljub sovražnemu zadržanju voditeljev Zveze nadaljevala s krepitvijo vezi in z bratskim sodelovanjem z napredno mladino vseh dežel v borbi za mir, za neodvisnost, za demokracijo in za boljše življenje mladine. Ped vodstvom KPJ in tov. Tita, ki so nas vzgojili v resničnem inter-nacionalističnem duhu. bo naša mladina nadaljevala z borbo do novih zmag v graditvi socializma v Jugoslaviji in tako najbolje doprinesla k krepitvi miru in enotnosti demokratične mladine v svetu«. Na svečani manifestaciji v Beogradu je govoril član centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Jakša Bučevtč V Ljubljani pa se je vršila slavnostna prroslava, na kateri je govoril tajnik ljudske rrda-dine Slovenije Janez Kočevar. Krstna predstava nove slovenske opere v Mariboru V nedeljo 6. novembra je bila v mariborski operi prvič izvedena nova slovenska opera cVišnjani«, ki jo' je skladatelj Heribert Svetel napisal po libretu E. Govekarja in režiser- ja E. Gotovina. Libreto zajema snov iz znane Jurčičeve ((Kozlovske sodbe v Višnji gori«. — V glavnih vlogah so nastopili E. Merlak, M. Gregorin, J. Igli-čeva, A. Tumova, M. Kristančič in M. Dolničar Dirigiral je avtor sam. O delu bomo v kratkem še poročali. Iz lugoslavije šz Beograda V Beogradu so danes odkrili spominsko ploščo slavnemu učenjaku — srbskemu geografu Jovanu Cvijiču. Novi tllmi Pred kratkim so dokončali film «Povesti tovarn», ki prikazuje prehod industrijskih pod-jetij Y roke ljudstva. Dokončujejo film «Jezero» o graditvi velikih hidroelcfctričnib central na rekj Neretvi v Hercegovini. Dovršen je prvi jugoslovanski športni film umetniškega značaja, ki ga je izdelalo hrvaško filmsko podjetje »Jadran film«. Dalje snemajo v najlepših predelih Jugoslavije «Cudoviii meč«. Iz Slovenife V podnožju Triglava, y najlepšem predelu Slovenije so beograjski univerzitetni študenti odprli svoje osrednje odma-lališčc. Prva skupina 34 študentov je že prispela. Iz Bosne 11.000 delavcev — komunistov in članov Ljudske fronte je odšlo v bosanske rudnike v pomoč tamošnjim rudarjem za izvršitev proizvodnega načrta. 2e več kot 3000 delavcev se u-deležuje akcije za povečanje proizvodnje v Ljudski republiki Bosni in Hercegovini. Skoro vsi sq člani alf kandidati KPJ. TRZAŠ I DNEVNIK Odprto pismo iv. okraja ASižz m e bomo nikdar dopustili Mednarodm zvezi demokratičnih zena da bi ukinili slovenske razrede! Poiožai med uslttnci IHAM ie se vedno zelo razgiban KOLEDAR Qieda(i^Če - 'dčim* - 'Radio* Petek 11. no.embra Mariin, Višnjica Sonce vzide ob 8.50, zato ob 16.39. Dolžina dneva » Luna vzide ob 20.42. zatone ob 12.27. Jutri sobota 12. novembra Avrelij, Davorin Antifašistične iene IV. okra-in odločno protestiramo v znak solidarnosti z našimi jugoslovanskimi tovarišicam'., ki jim je bila z ukrepom sekretariata MFDZ prepovedana udeležba na plenarnem zasedanju v Moskvi. Značilno je, da so jugoslovanske tovarišici bile redno izvoljena v izvršilni odbor MFDZ na 11. kongresu leta 1948. v Budimpešti i.i imajo zato vso pravico prisostvovati sedanjemu plenarnemu zasedanju n Mookvl. Nikakor ne moremo razumeti, da bi samo sekretariat MDFZ brez plenuma smel izključiti jugoslovanske delegate. Taki in podobni ukrepi nos jo jasen pečat kominformizma in njegove politike. Kar pa se tiče obrekovanja Jugoslavije, postavljamo praznim frazam in lažem resnična dejstva v odgovor: Jugoslavija si je z narodnoosvobodilno borbo pridobila velikanski ugled v svetu in tu so žene mnogo prispevale. Prav zaradi tega je ASIZZ Tržaškega ozemlja ponosna na slavno zgodovino svojih jugoslovanskih sester in ne bo dopustila, da bi jih kdo blatil. Naš odgovor na kominformistično obtožbo, češ da je Jugoslamja zašla v imperialistične vode, bi bil enak Odgovoru tov. Tita, ki je rekel: «Hočenio ostati v dobrih odnosih z vzhodom in zapadom, pri tem pa ne nameravamo popustiti v nobenem od srojih načel. Prevet smo zaposleni z zgraditvijo naše petletke in s soc.al zacijo driave.s Antifašistične žene IV. okra- ja smo trdno prepričane, da bo Jugoslavija dokazala vsem, da je primerjanje njene države z raznimi imperialističnimi in fašističnimi državami neumest. no ter da sploh ne odgovarja resnici. Končni uspeh vszh naporov vlade Jugoslavije bo odločilen pri presoji, ali je njena pot prava. Zahtevamo, da se na bodočem plenarnem zasedanju MFDZ razčisti vprašanje sovražnega odnosa sekretariata MFDZ do AFZ Jugoslavije kakor tudi nekaterih voditeljic nacionalnih sekcij in to v prisotnosti jugoslovanskih tovarišic. V nasprotnem primeru je znak, da je MFDZ zašla s poti svojega poslanstva za ohranitev miru v svetu. Obsojamo nedemokrat čni po. sto pek zgoraj omenjenega sekretariata ter mu izražamo ne-zaunanje. Š. F. ... N. Pred dnevi smo v našem časopisu omenili, da se širijo govorice, da nameravajo šolske oblasti odpustiti 23 slovenskih učiteljev ter da nameravajo prav tako ukiniti kar 29 slovenskih razredov, ker da ni baje v njih ((zadostnega* števila učencev. No, danes lahko že rečemo, da to niso samo govorice brez kakršne koli utemeljene podlage, temveč da so to na žalost vesti, ki odgovarjajo resnici. Kako utemeljujejo odgovorne oblasti .ta krivični in nedopustni ukrep proti slovenskemu šolstvu? Nič manj kot z besedo — Slednja! Torej, če je treba žtediti (a odgovorne šolske oblasti ne povedo, v čem obstaja prav za prav ta štednja) je seveda za te gospode najbolj prikladno pričeti s «štednjo» — ne daj bog, da bi se ta štednja dotaknila seveda italijanskih šol. Odgovorne oblasti računajo, da bodo z odpustom naših slovenskih učiteljev prihranile letno kar sedem milijonov iir. Gospodje, ki so izračunali ta «veliki» prihranek, so morda naredili račune tudi za italijanske šole? Najbrže ne, drugače bi se g. polk. Marshall, kj je odgovoren za šolstvo, ne izrazil tako mirnodušno, da je treba štediti prav na slovenskih šolah, ker namreč že italijanske preveč stanejo!! Ne bomo prehajali v polemiko, v kolikšni meri je ta novi ukrep odgovornih šolskih oblasti krivičen, in kako vse drugačno je postopanje odgovornih oblasti do italijanskega šolstva in do vprašanja nadste. vilnih italijanskih učiteljev — pri slovenskih šolskih razredih pač pa hočemo poudariti, da slo- vensko demokratično prebivalstvo Tržaškega ozemlja ni pri-ravljeno za nobeno ceno mirno prenesti ta ponovni napad na slovensko šolstvo, temveč da je trdno odločeno braniti svoje pravice proti vsem napadem. Slovensko demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja si je za ceno ogromnih ir.tev priborilo pravico do uporabe materinega jezika in do svojih šol — od te svoje pravice ne bo odstopilo. C e so si reakcionarni krogi ob podpori odgovornih o-blasti zadali nalogo kršiti osnovne pravice slovenskega prebivalstva, potem naj si zapomnijo, da bodo pri tem naleteli na odločen odpor vsega demokratičnega, prav posebno slovenskega prebivalstva, ki namerava izvršitev teh nakan na vsak način preprečiti. Obiščile razslavo tržaškega slikarja Černigoja Slovensko demokratično ljudstvo je dostojno proslavilo 40. obletnico umetniškega delovanja zaslužne igralke Angelce Rakarjeve s predstavo v Škednju Opozarjamo občinstvo na slikarsko razstavo Tržačana prof. Cern goja v galeriji Scorpione. Umetnik razstavlja poleg olj, akvarelov in risb tudi nekaj posnetkov v mavcu. Razstava, ki bo trajala do 20. novembra je odprta vsak dan od 8 do 13 in od 16 do 20. Drva so si preskrbeli za zimo Oddelek za napeljavo elektrike pri Acegatu je pripeljal h kamnolomu Faccanoni lesen električni drog z namenom, da ga bodo dali namesto prejšnjega, ki je trhel in neuporaben. Drog so pripeljali že pred tednom dni, sedaj pa je naenkrat izginil. 301etni Tuzzi Oreste iz ul. E. Toti je v imenu Acegata krajo prijavil civilni policiji ter dejal, da je bilo občinsko podjetje, s tem da sq odnesli 12metrski lesen električni drog, oškodovano za 10 tisoč lir. Policija je uvedla preiskavo. Kako je slovensko demokratično ljudstvo tesno povezano s svojim narodnim gledališčem, nam je najbolje dokazala včerajšnja otvoritvena predstava Ostrovskega komedije v petih dejanjih «Donosna služba«, na katero so prihiteli fžašJci Slovenci z vseh strani mesta v ogromnem številu. Ni bilo skorajda. Slovenca, ki ne bi bil hotel prisostvovati tej otvoritveni predstavi nažega gledališča, ki je bila obenem povezana s proslavo 40 letnice umetniške, ga delovanja zaslužne slovenske igralke tov. Angelce Ha. karjeve. Ko se je človek ozrl po nabito polni dvorani, v kateri je občinstvo z zanimanjem in napetostjo sledilo poteku igre, je ponovno občutil vso krivico, ki jo prizadevajo odgovorne oblasti našemu slovenskemu gledališču, ki je prisiljeno, da se potika po nepri- SE ENA ARETACIJA V ZVEZI S KRAJO V TOVARNI ILVA V včerajšnji številki našega časopisa smo objavili vest, da je civilna po-licija dobila nalog naj aretira še nekatere ljudi, ki so v zvezi s krajo starega železa in premoga v tovarni ILVA. Danes smo prejeli vest, da je bil poleg omenjenih štirih oseb aretiran tudi 361etni Bevk Milan iz Doline 219. mernih in pretesnih dvoranah, ker pač tiima svojega gledališča. In nehote se mu je ponovno vzbudilo vprašanje, kdaj bodo slovenskemu ljuds.vu priznali vse njegove pravice, ki sj jih je s svojo krvavo borbo priborilo. Hvaležno občinstvo je z veliko pozornostjo stodlo živahnemu poteku igre, kateri so dali igralci a svojo prepričljivo in do podrobnosti naštudirano igro še večji pomen in poudarek. Ob koncu vsakega dejanja je nagradilo vse igralce z burnim ploskanjem; seveda je bila deležna največjega priznanja prav včerajšnja slavljenka Angelca Rakarjeva, katere 40-letnemu rlodonosnemu umetniškemu ustvarjanju je bila ta otvoritvena predstava namenjena. Ob koncu predstave, ki je žela med občinstvom zasluže-j no priznanje, so se zbrali na | odru vsi igralci slovenskega | narodnega gledališča, da čestitajo slavljenki k njenemu delovnemu jubileju. Burno pozdravljeno 'ov. Rakarjevo, ki je prejela od svojih delovnih tovarišev, prijateljev in hvaležnega občinstva nešteto daril in cvetja, je v imenu SHPZ PEVSKI KONCERT NA PROSEKU i! %• ■ - ' U * »> > * **• « Pl®-'. " -/»m . X- - PRIZOR IZ 4. DEJANJA KOMEDIJE ((DONOSNA SLUŽBA« VČERAJŠNJE JUBILEJNE PREMIERE SNG V SKEDNJU. NA SLIKI JUBILANTKA ANGELA RAKARJEVA IN ŠTEFKA DROLCEVA Položaj med uslužbenci INAM | je še vedno zelo razgiban in | kot vse kaže bo prišlo še ob koncu tedna do zaostritve položaja. lii bo privedla gotovo tudi do protestne stavke vseh tamkaj zaposlenih delavcev in uradnikov. Prejeli smo pismo tamkaj zaposlenega uradnika, ki nam v kratkih besedah opisuje vzroke, ki so privedli to kategorijo delavcev, da so stopili v protestno stavko. Med drugimi vzroki r.avaja kot glavnega pomanjkanja vsake delovne pogodbe, ki bi lahko ščitila interese delavskega razreda. Ze več let so delavci in uradniki tukajšnje bolniške blagajne zahtevali, da bi vodstvo sprejelo novo delovno pogodbo, ki bi predvidevala nekakega izboljšanja v prid uslužbencev. Teda vodstvo, ki je dobro vedelo, da sedanja delovna pogodba, ki je v veljavi za to kategorijo, ne odgovarja današnjim življenjskim niti delovnim potrebam, se za te zahteve ni zmenilo ter je že v naprej vztrajalo pri svojem prvotnem stališču, češ da zadostuje stara delovna pogodba. S tem da je ostala v veljavi stara delovna pogodba niso bili seveda zaščiteni interesi starejših uslužbencev kot tudi he interesi vseh uslužbencev na splošno. Tako je postalo vprašanje rešitve tega perečega problema še belj zapleteno. U-radnik. ki se je obrnil s svojim pismom na naš list, ugotavlja, da bi morale sindikalne organizacije v tem vprašanju podvzeti mnogo bolj cdlcč-np in ostro borbo, kot so jo do. slej vodile. Pristavlja, da bi pač ne bilo treba čakati samo na migljaje, ki bi prišli iz Rima. temveč da bi morali sindikalni voditelji ob podpori tukajšnjih uslužbencev bolniške blagajne voditi odločno borbo za uresničitev vseh zahtev. Le taka borba bi po mnenju tega uslužbenca in po mnenju tuc. vseh ostalih poštenih uslužben. cev privedla do zaželene rešitve. Protestne stavke, ki trajajo v najboljšem primeru dva do tri dni, pa prav gotovo ne bedo mogle rešiti tako težkega problema. Zato poudarja ob koncu svojega pisma, da morajo vsi uslužbenci bolniške blagajne svojo borbo zaostriti ter sklicati protestno stavko, ki se oa ne bo zaključila temveč nadaljevala Zgoraj omenjeni uradnik izraža unanje, da bodo uslužbenci INAM razumeli potrebo po odločni borbi ter da bodo s svojim stališčem prisilili sindikalne voditelje, da stopijo v borbo, ki bo edina lahko zagotovila uspešno rešitev spornega vprašanja. SPOMINSKI DNEVI 1821 je bil rojen Fedor M. Dostojevski, slavni ruski pisatelj. Umrl je 9. II. 1881. Dosto- kJ®, jevski je bil rf v mojster psi- hološkega romana. Kot sin zdravnika v moskovski bolnišnici za ubege je že zelo zgodaj spoznal nižine življenja ter bedo in trpljenje uponižanih in razžaljenih)). Nekaj časa je bil uradnik v vojnem ministrstvu, a se je službi odpovedal in se posvetil literaturi. V teh letih se je seznanil z idejami socializma, se udeleževal sestankov v tajnem krožku Petraševskega, bil aretiran, obsojen na smrt, a zadnji hip pomiloščen in odgnan na prisilno delo v Sibirijo, od koder.se je vrnil v domovino šele čez 10 let. Izmed njegovih umotvorov so najbolj znani romani: ((Ponižani in razžaljeni)), aZIočtn in kazen», ((Idiota in »Bratje Ka-ramazovin. 1855 je bil rojen Stevan Sre-mac, srbski pisatelj. 1918 je bilo sklenjeno premirje v prvi svetovni vojni. 1920 je bila podpisana rapallska pogodba. 1945 so bile prve volitve v D F Jugoslaviji. PRESKRBA Vrnitev odrezkov. V teku današnjega dne morajo vsi trgovci na drobno vrniti na prehranjevalnem uradu odrezke za bele testenine. PROSVETNA DRUŠTVA FRANČIŠKA KREBELJ | iz znane Tonjačeve dru- H žir.e in H MIHAEL VOLK | iz znane Kužleve druži- = ne, oba iz Suhor.a v = Brkinih, obhajata danes š zlato poroko. K temu le- = pemu jubileju jima česti- =; tajo sinova Ferdinand in = Pepi iz Trsta ter njuni H ^ ženi in otroci. Se r.a mnoga leta! |§ iiiitimiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico daruje Rep, Volk 2.000 lir ob priliki zlate poroke svojih staršev. Za Dijaško matico so v tednu za našega dijaka darovali: osebje Ljudskega tednika: Avguštinčič Marija 200, Koren Jože 200, Kavs Franc 200, Jereb Tone 200, Mra-kovčič Nada 200, Rupel Nada 200, Ropret Ada 200, Kosovel Jože 200, S Konovtela: Gulič Štefanija 50, Gulič Emil 50, Daneu Andrej 100, Stoka Karel 100, Daneu Stefan ICO, Daneu Pavla 100, Černe Silva 100, Ban Karel 100. Stoka Jakob 100, Kapun Angela 100, Regent Marija 50, Starc Marija 100, Stoka Marija 45, Grdevič Milka -50. Starc Jože 100, PraSel Rika 100, Luksa Marija 100, Stoka Ema 100, Steka Josipina 100, Starc Ivan 200, Pertot Franc 100, Daneu Jožefa 200, Skerlavai Albina 100, Stoka Marija 50, Stoka Justina 200, Prašelj Marija 50, Starc Marija 50. Prosvetno društvo v Barkov- ljah obveš.a mešani zbor, da ima danes svojo redno pevsko vajo. Po vaji bo majhno martinovanje. Preckrbljeno bo za žejne in lačne ter zabave željne in zato naj nihče ne manjka. Nočna služba lekarn De Leitenburg, trg Sv. Ivana 5, tel. 6924; dr. Praxmarer, trg Unita 4, tel. 5478; Prendi-ni, ul. T. Vecelio 24. tel. 90-180; Sponza, ul. Montorsino 9 (Rojan).. tel. 29.690; Barabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 imata stalno nočno službo. Poziv staršem in sorodnikom padlih v NOB Vse starše in sorodnike padlih borcev in aktivistov v narodno osvobodilni borbi in v koncentracijskih taboriščih vljudno naprošamo, naj pošljejo na uredništvo našega lista slike svojcev z zadevnimi podatki, da jih bomo objavili ob obletnicah njihove smrti. Slike bomo nepokvarjene čimprej vrnili. Uredništvo ((Primorskega dnevnika* ul. Montecchi 6/III, Trs; SI.Hl/KWSKU~ i\i /i h n n tv u GI.HI1A I.ISCE xn Tržaškii uzfinjjg Danes 11. novembra ob 20 PONOVITEV komedije v petih dejanji!1 DONOSNA SLUŽBA S p-i s a l: Aleksander Nikolajevič Ostrog Proaaja vs-opnic pri , gajni kina v Skednju do 12 in od 15 dal/. O&ČMffll S«» .U a? Seja obe n.kega sveta^ ^ občine bo danes, petek ob 17. TRŽAŠKA BORZA ■ Zlati šterling 8850, šterling 1600, telegraf.® \ 668, dolar 660, šv.cprskif 153, 100 franco kih 170. avstrijski šiling 21» 1120. ROJSTVA SMRTI IN POROKb Dne 10. novembra v Trstu rodilo 9 °žr. Vno 10-je 7 oseb, porok p čredni! Cerkvene po.oke: n£[j,erto ameriške vojske Clark pr0. in gospodinja Rosa Lili"1 • p dajalec Jakopič Marto vL spodinja Maiola Marti®-ameriške policije Bolk®... ^ John in uradnica gosi” rora, kovač Montemurro« mo in šivilja Allegretu - p0. agent Blazina Mario m dinja Raguso Grazia, P° ^po-agent Blazina Mario in s ^ dinja Gabrovec Ludcvika. ^ Zalateo Virgilio in S°stT m-Maggio Carmelo. ghi Umberto in gospo1mA man Giuseppina, trga'v, jvjnj* chi Ervino in knjigo ^ Colonna Liliana, ličar r ^ gelo in frizerka Odmai jujri Umrli so: 85-letni & Giovanni. 75-!etni ' i- i (Jtovanm. /o-tetru * *--j,, jr vio, 74-letna Winter Mam rinl letna Tprieschi. vd. j če- letna Tedeschi, vd. “ j je-Amelia, 61-letna BizJ8".. guj# bulec Frančiška. 49-IeWl Remigio, 68-letni Gosi« DELNI POGLED NA PREPOLNO DVORANO, KJER JE BIL V NEDELJO V ORGANIZACIJI DOMAČEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA ZELO USPEL PEVSKI KONCERT S SOLOSPEVI STA NASTOPILI TUDI NASI PRILJUBLJENI PEVKI SLAVICA BATISTUTA IN R02ICA KOZEM. In v imenu uprave gledališča nagovoril tov. Budal, ki je v kratkih besedah orisal njeno umetniško delovanje ter ji *e-lel, da bi s svojim uspešnim delom pri Slovenskem narodnem gledališču pripomogla k vedno večjemu razvoju slovenske Uudske kulture na našem ozemlju. Njegovemu govoru je nato sledil 'e govor tov. Nakr-sta, ki je 'Ptal slavljenki v imenu gledališkega sindikata, ter ji prav tako želel še obilo usneha pri njenem delu v gledališču, Sledilo je čitanje raznih brzojavk, ki jih je tov. Rakarjeva prejela z vseh strani Jugoslavije, kjer so se posebno delovni tovariši spomnili njenega pomembnega jubileja ter ji vsi iskreno voščili še nvogo uspeha. Brzojavke so poslale uorave narodnih gledališč Ljubljane. Maribora, CeHa. Ptuja, Zagreba, Beograda, Skopja itd. Občinstvo, ki je zelo zadovoljno in navdušeno odhajalo z nadvseusnele otvoritvene predstave našega gledališča, kliče obenem z vsem slovenskim demokratičnim ljudstvom slavljenki tov.Rakarjevi š° na mnoga leta ter ji želi. da bi lahko še dolga leta delovala na našem ozemlju v korist napredka slovenske ljudske kulture. Illlllllllll II. DEL SPISAL »Zato odhajamo »Odhajaš? Nikar! Ves Bi- Popoldne je Epafrodita razburjalo. Sonce ni hotelo u oniti zanc je s teto j. V triumfu se' v Propontidi. V sebi Je čutil vrneš od pravde«. •Epafrudit je star, triumfov ne mara. Zmago naj slave suhe listine. Sedaj razumeš kup no pogodbo!« železno odločnost V:a notranjost, vsak živec, vse misli — vse je bilo napeto kakor močna tetiva, na kateri počiva strel ca, da zleti in za •Ti gledaš deset let v bodoč- dene v srce. Hodil Je nemirno I _ a. *" Srna . A r* 1A v, I 1 I A/l nosi!« •Imaš pergamente s seboj?« •S seboj in denar tudi. Pre štej!« •Zaupam ti. zel! m sreče na poti življenja. Opolnoči je vse tvoje. Dotlej se molči, da izginem. Naj ti tekne po:eni bo gastvo. Listine so pravnomočne, da jih ne izpodb je noben zakonik«. •Naj te spremlja angel To-bijev!« po atriju, se po lavljal od krasnega peristna; po taval Je pied kipom Atene, z utripajočim srcem je dal slovo Merkurju. Izprehajal se Je na videz otožen po vrtu, Vsa služinčad Je tavala kakor preplašena, zbegana, brez dela, brez misli. Leglo je nekaj težkega nad vso vilo, na vrt, na pristanišče. Vse Je čakalo nekaj velikega, v e je nekaj slutilo. Radovan Je poma- novega gradišča iu se stresal v hrepenenju in čakanju. Počasi je zakrvavelo morje. Mogočna sončna obla se je dotaknila valov, potapljala se in sunkoma utonila. Tedaj Je pozval Epafrodit vse sužnje v prostrani peristil. V vseh očeh je bila vd?jjost, na vseh licih žalost in sočutje, ko so zagledali gospoda v žalni obleki. Epafrodit je stopil mednje. Na licu mu je kraljevala slovesnost, v očeh ljubezen. Z levico je odpahnil goste gube plaš a, v desnici se je zasvetil križ, ves posut z dragulji. Vsi svetilniki so plameneli, da so temnele prve zvezde, ki so prižgale nad impluvijem. Se nikoli se ni zdel Epafrodit sužnjem tako svečan, tako velik in tako mogočen — kakor apostol. Nepoznana sila, strah in upanje, Jim je zlomila koleno, vse se je ponižalo in pokleknilo. Tedaj je dvignil Epafrodit desnico s križem: •V imenu Krirta, z zarjo jutrišnjega dne ste vsi svobodni!« Množica je ostrmela in onemela. Počasi se Je izvil iz nje ČETRTO POGLAVJE Abia'ar se je poslovil. Nje- ija! dolgo brado skozi priprta govi pogledi so objemali ste- vrata, gledal na sonce, šepetal br šča in použlvall krasoto vile molitve, bogovom obetal vno-la vrta< | vič hekatombe pod lipo Švaru- Bližala se je polnoč. Epafrodit je slonel v spal nici na mehkem bgržunu, odet v najslovesnejšo obleko. Život mu je bil maziljen, da je dišalo skozi dragoceni bisus, glava je izgubila sliko toženega. Vse Je bilo vzorno, sijajno, kakor bi bil namenjen do despota. Grk je jasno videl, da se bliža ura zmage ali smrti. Hotel je zmagati ali umreti v sijaju, ki ga je spremljal že dolga leta. Prisluškal Je oprezno, se li oglase z ulice na pol pijani, na pol veseli glasovi vojakov ki se vračajo iz tabern. Oh enajstih bi se morali oglariti pred portalom njegove vile. Ko je zaobrnil peščeno uro, je postajal razburjen. V aka minuta ga Je razdražila. Bil je preblizu smotra, na vrhuncu do zmage ali do smrti. Ena sama minuta, ena nepremišljena beseda, slučajen ukaz častnika, ki prekrene in premeni straže, določene za to noč, bi mu 'ahko razbil ves načrt, z vrha bi ga pahnil v brezno, da bi iztežka še kdaj prišel tako blizu smotra. Danes bo izrečena obsodba nad morilci zlatarja Vouka Na včerajšnji razpravi je govorila obramba vzdih, kakor bi vzdihnile prsi s katerih re Je odvalila skala. Minute so ginlle, vsa sto-Po kolenih so drseli k Epafro- ško mirna narava, ves njegov ditu. Solze so kapale na nje- močni duh je vztrepetaval. gove noge, ko so mu poljub Vstal Je. Segel je po temnem Ijalt sandale Numlda pa je delil s perl-ščem srebrne siatere. plašču, s svileno ruto ovil gla vo, čeznjo po'egnil ogl vnko in šel lz spalnice v atrij. Včeraj dopoldne se je y dvorani porotnega sod šča pred številnim občinstvom nadaljevala razprava proti morilcem zlatarja Vouka. Ker je javni tožilec že imel svoj govor, na podlagi katerega smatra obtožence za krive roparskega umora, j n zahteval na osnovi dokazov za Pieriia 30 let. za Falba 22 let in Fajdigo 16 let zapora, za ostale pa manjše kazni, je pričela govoriti o-biamba. Prvi je govoril branilec F. Presti v prid Anite Baudas. Dejal je, da je iz poteka razprave razvidno, da Baudas n; kriva dejanj, ki jih je navedel javni tožilec. Znano je, da Baudas ni vedela za vsebino zavitka, ki ji ga je Pie-ri vtaknil v torbico. Poleg tega ji ni bilo znano skoraj ničesar iz življenja Pierija Bruna. Vedno se ji ie predstavil kot dostojen in pošten človek in cma ea je zaradi teh lastnosti spoštovala. S svojim vljudnim obnašanjem je ustvaril v njej mnenje, da je mož vse drugo prej kakor zločinec. Odvetnik je za svoj© klientko predlagal, da jo opreste zgrudi pomanjkanja dokazov. Za njim je spregovori] branilec Guido Zennaro, ki brani sestri Floreani. Branilec je pričel govorit] o nesrečni ženski Mafaldj Grassi, ki je že pred časom blla obsojena, ker je ustrelila svojega moža. Zaradi tega umora je b la Mafalda obsojena na dosmrtno ječo. V zapor je šla skupno s svojo hčerko, katero je pozneje izročila v skrbstvo Virginiji Floreani, ki se je skupno z njo nahajala v zaporu. Floreani se je hčerka toliko zasmilila, da jo Je vzela za svojo, ko je zapustila zapor. Ta primer dokazuje, da je Virginija Floreani ženska z dobrim srcem Nesreča Pa je hotela, da je Fieri v zaporu spoznal Mafaldo Grassi, ki mu je povedala, kako dobra žen-sika jq Floreani, ker varuje njeno hčerko. Plerj pa je Pri tem mislil na vse kaj drugega. Komaj so ga izpustili iz zapora, že je šel k Floreani in jo zaprosil za 15 tisoč lic, ki lih bo rab'] za nakuo bencina lza svoj avto. Ker naprošena ženska n) imela denarja Si ga (e izposodila pr) svoji sestri, '■■'teri je Pieri dal pisano potr rilo, da ie denar sprejel ter se tem obvezal, da ga bo tudi vrnil. Po neka) dneh se je P1®-ri vrnil k Virginiji in ji izročil zavitek z dragulji. To je tisri zavitek, ki je obema sestrama napravil toliko gorja. Eieri jima je naročil, naj dragulje prodata. Toda tega nista storili. Ker je bil y denarni stiski jima jo v zameno za izposojeni denar dal dva para uhanov. Stvari so se medtem razvijale in sestri sta izvedeli za umor in tatvino pri zlatarju Vouku. Ker sta se bali, da bj tud; one dve ne bili v zvezi s tatvino, je ena vrg]a dragocenosti v stranišče. Javnj tožilec je obe sestri obtožil izsiljevanja. Bra. nilec ie za obe sestr] Floreani zahteval popolno oprostitev. Na popoldanskem delu razprave je za Jamnikovo govori] branilec Carlin. Dejal je, da sta se Fajdiga in Jamnikova spoznala v zaporu, kjer se je Jamnikova vanj tudi zaljubila. Ob prihodu iz zapora sta si skušala ustvariti materialno osnovo, da bi živela krliker toliko mirno in spodobno. Kmalu pa je Fajdiga spoznal Pie-rija. Njegova ljubljenka ga je svarila, naj ne bodi z njim v družbo. V obrambo Jamnikove je nadalje govoril drugi branilec Ja-ouzzi, ki je dejal, da Jamnikova ni nikoli aktivno sodelovala pri zločinskem dejanju niti ni sprejela draguljev, ki so jih ukradli pri zlatarju Vouku. Branilec Poillucci, katerega govor je bil zadnji na včerajšnji razpravi, je govoril v o-brambo Falba. Dejal je, da je javni tožilec zahteval, da ga obsodijo kot zločinca, ki je zakrivil naklepni umor. Toda to ne drži, kajti Vouka niso skušal] zadušiti, ampak so mu samo zamašil] usta, da ne bi kričal. Na koncu je branilec dejal, dq je Falbo kriv, toda ne tega, kar trdi javni tožilec, ampak da je kriv ropa, zaradi česar «a ima sodišče pravico kaznovati. Proces se bo nadaljeval da--es dopoldne ob 9. Živo apno mu ie poškodovalo oko 481etni Franc Ardito lz ul. Guerazzt 9 je zaposlen v Acetatov! delavnici. Pri delu mn je padel v oko delec živega apna ter mu a a delno poškodoval. Odpeljali so ga na očesni oddelek glavne bolnišnice, kjer se bo zdravil 4 do 8 dni. V nedeljo bodo vse enajsterice, ki sodelujejo pri prvenstvu Tržaškega ozemlja, polnoštevilno zaposlene. Nogometna enajsterica «Aurora» iz Kopra, ki ie na drugem mestu kvalifikacijske lestvice, bo sprejela v goste Svetoivančane iz Trsta. Kljub temu da je tudi enajsterica Sv. Ivana letos zelo metna, kar dokazuje njeno tretje mesto v lestvici, bo verjetno morala pustiti v Kopru obe točki in bo to njen drugi poraz. Na vsak način pa bo to najlepša in najzanimivejša tekma te nedelje, ker sta obe enajstorici znani po lepi in tehnični igri. Nekak istrski derby bo v Novem gradu, kjer bosta igrali enajstorici Novega grada in Pirana Na kvalifikacijski lestvici ima sicer Piran tri točke več od svojega nasprotnika, vendar pa mu bo verjetno na vročem igrišču na Novem gradu zelo trda predla. To predvsem zaradi tega, ker so igralci Novega grada znani po svoji borbenosti. V Trstu bosta v nedeljo dve tekmi in to na stadionu «Prvi maj» Najprej se bosta srečali «Ponzianina» in «Brtonig-la», potem pa «Monteb;'Ilo» in »Nova Gorica«. V prvi tehničnim Tržačanom «Ponzianine» ne bo težko premagati Istrane, ki so na repku kvalifikacijske lestvice. Zanimivejša in mnogo bolj borbena bo druga tekma med «Moot; bellom« in «Novo Gorico«, ker sta oba nasprotnika približno enakovredna. «Montebello» ima namreč dve točki, «Nova Gorica«, pa tri. Ce upoštevamo, da bodo igralci «MontebeUa» igrali pred domačim občinstvom, lahko stavlja-mo prognozo, da bo iz te borbe «MontebeIlo» izšel kot zmagovalec in si priboril dve dragoceni točki, ki ju zelo potrebuje. V Umagu bodo morale to nedeljo gostovati «Opčinc», kj so zadnje na kvalifikacijski lestvici. Tudi to nedeljo verjetno ne bodo uspele in se bodo morale vrniti domov s praznimi rokami ter ie nadalje samevati na dnu lestvice. V Goric; pa bo tekma med domačim moštvom in istrsko «Meduzo», Kljub temu da je na papirju močnejša «Meduza», verjetno v Gorici ne bo uspela. likim zanimanjem pričakuje. Posebno tekma v Beogradu med A moštvi. Avstrijski nogomet preživlja namreč še vedno krize ju mu že precej časa ne uspe zaigrati tako. kot je igrala nekdaj slavna avstrijska reprezentanca. V spominu nam je še vedno nedavni poraz proti Italiji, Madžarski in hud poraz na trening tekmi proti zagrebškemu ((Dinamu« (2:5). Z druge strani pa tudi Jugoslovani niso v najbolrij fo-r-mi, kljub temu da imajo odlič-. no obrambo in nekaj dobrih oosameznikov. Ta nedeljska tekma bo tudi zadnja preizkušnja za ponovno sr-čanje s Francijo 11. decembra v Firencah, ki bo odločila kdo se bo sončil in potil pod vročim brazilskim soncem, ali Jugoslovani ali Francozi. Verjetna postava Jugoslovanov bo: Šoštarič, Horvat, Stankovič, Čajkovski I, Jovanovič. Atanackovič, Vukosavljevič, Mitič, Bobek. Caikovski II, in Vukas. K tej sestavi b; mi samo nekaj pripomnili: Ce je na-oad Jugoslovanov že v dveh tekmah s Francijo odpovedal, zakaj ne bi sedni te peterico spremenili. Napad, ki si ga za-mišliamo naj bj vodil stari lis-iak Woelfl iz ((Dinama«, na desnem krilu nai bi igral Ci-mermančič iz Lokomotive, ki jp pokazal na zadnjih tekmah odlično formo, na levem pa Spličan Vukas. Naoed naj bi torei bi! takle: Cimermančič Milič, WoelfI, Bobek in Vukas Nedeliski nogometni tekmi tako v Beogradu kot ra Duna ju bosta vsekakor zanimivi in upajmo, da se bo Jugoslavija ori obeh srečanjih častno odrezala. Pred tretjo tekmo Jugosiavija-Francija V predzadnjem srečanju letošnje sezone se bodo sestali to nedeljo jugoslovanski nogo-metsJi s svojimi severnimi sosedi Avstrijci. Športni stiki med obema državama so bili to leto posebno tesni saj so se pomerili med seboj v šahu. plavanju, kolesarjanju jn sedaj še v nogometu. To pa bo tudi zadnji trening Jugoslovanov pred tretjo tekmo s Fran-cijo^ ki bo 11. decembra v Florenci, Nedeljska nogometna tekma med Jugoslavijo in Avstrijo bo prva po sedanji vojni in jo vsa evropska športna javnost z ve- Še eno ..srečanje' avta s tramvajem Včeraj popoldne po 4. uri »e je dogodila na trgu pred bolnico lažja prometna nesreča, ki ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Sprevodnik Luissini Ric-cardo iz Sv. Magdalene je vozil tramvaj št. 5 preko trga prav v trenutku, ko je skušal tramvajsko progo prečkati šofer Vecchio Amedeo iz ul, Cellini 2 Ker se je dogodek razvijal z naglico, ni šofer utegnil vozila ustaviti. Avtobus TS H 203, ki jc last avtoprevoznega podjetja ((Astre«, je tako trčil v tramvajski voz ter se pri tem nekoliko poškodoval. Orožje so tf !i na poiopan Stražniki civilne policije lz Boljunca so včeraj dopoldne ob 8.30 opravljali svojo službo Pot Jih je zanesla tudi na tamkajšnje pokopališče, kjer so pod nekim grmom našli granate večjega kalibra. Orožje Je po vsej verjetnosti v drugi svetovni vojni nekdo na tistem kraju skril in kasneje nanj pozabil. m I RADIO JUB0SL.C0SAT**” (Oddaja na srednji" v* 240 m ali 1258 W lUM*49 PETEK 11- ^ 6.30: Jutranja §la,s'Dv8j. Poročila (v ital. in s*° tjri.. Jutranja glasba. ček. 12.00: Lahki ofožrin koncert. 12.30: BrahfrflJ.’* plesi. 12.45: Porcčilii ,-ef1 slov.). 13.15: Pevski # pranistke Otte Ondin6 , lahka glasba. 13.45: univerza v slov.: Ufi). drugih planetov«. If-T orkester radia EjublJ^1. v it*1' Pregled tiska in porO"":ero=ri 14.45: Pregled tiska i" telit'.«® slov. '17:30; Aktualni L treF V slov. '17.30: AKtua»“L-V" problem; v ital. 17-4jL,rtni Pp tinsk) zbor 18.00: SP pv°r r, ital. 18.101,,. 08*5. tinski zbor 18.00: gled v ital. 10D*"z Dumky trio op. 90.18- L njri ja v ital. 19.00: Glas1* y it** igra. 19.13: Poročila ^ 19.30: Naooved časa 'T,.0dni v slov. 19.45: Igra n»£w K01, kester 20.00: Ura hrV,,aanlie ture. 20.15: Glasbene ital. 20.50: Z našim * 9ft.-ital. 21.00: Chopto^follcK* ■ 21-30: Glasbe«* ^ st< 22.00: Življenje Ju„„. ,... narodov v slov. 22 2U- gtrs1. ni solisti 22.40: R'ha.xnj Don Juan - «imft»2S v ‘a 23.00: Zadnja P°rcJL v s'8 23.05: Zadnja P°roi'/3 z* j 23.10: Objava spore d jp slednji dan v ital. in Plesna glasba. kino _______________________ J HOSSSTTI. 16.30: ROSSSTTI. 16.30: ^ - dard«, Ingrid Bergi ' rjeSP-1 V EXCELSICK. 1®C0: carSO1’1 ,, na lepotica« Greert mSn .«■» «??*} banda«, S. Grang > j f>-j FILODRAMMATICO. t tftf »Pravočasen beS»> a Davin Niven. dež«® ADUA. 15.00: DUA. 15.00: . * Tyrone Powcr, G. ,otl«*| ALABARDA. 15-00- ,v,Ili«-« tfml M kopališču«, Ester p Red Skelton. »iijet«1^ ARMONIA. nmvBin, * ^ Q. 0* otoku morskih Ps A’nton AZZUHRO. 17.19: « ! vanski«. ... ((UP°rl1 BELVEDERE. ^ene.v. ,/ Juga«, Scott, G. eBo * GARIBALDI. l3;30.,y. ,,f t> čaka«. Gene J,^L?enu P° IDEALF. 15.30: «V 'Wc 0 *Lux Film. Na pk'„t' 1MPERO. 15.15: ^ „ bom tvoja«, B. a /e ITALIA. 10.00: »B1 G. Tierne.v. l500: . KINO OB MORJU- £ M. Montetz m S* ^ris3”' MARCONI. 15.30. „) °’Brlen. ,o«eaJ A'’* MASS1MO. t6-00' ,„dre'vS' Vzhodu« Dana ^ vznouu« g Baxter. .. ((Ga«ed NOVO CINE. 3 ,.3villaln,,5t^>'', ontc' dama«, ritegoviH RADIO. 15.30: «V o« VO CINE. 'riTmvii^V do«, Olivia De .,0ntekr ODEON. 17.0°: >DEON. 17.w- j e. jVC dama«, _ Sonj« v oKOvll' rt* 'ett* KM. , »Gadje P a VIALE. «400HaVaiand- / ORvia De H/v „^0* RADIO. ' «]i Robert M tc" ^.'zelc«1 SAVCNA. 15.00: ‘ Lana Turner. V*" y pd VENEZIA. »Beznic 14.00: E VITTORIA I S T R S K DNEVNIK Uspehi obdelovalne zadruge na Krogu Vlivajo s pridom na vso okolico ®e je nanesla v oko! co | Saj je cd Pirana in tja do pod 1 ‘n še naprej proti Sič- Kaštela e.i sam vrt. Zemlja je jl se in W dal me 3e PriJeten P**> ko sem v piranskem in ladjedelnicah vi-Vrvenje delavcev, ki , "Tijno opravljali svoje de-„“>4ko prijetno sem se P» 1» ^ort°lož-1. icjer sem opa-i obnovljenih hotelov ,'"JO ondotni pomol, ki so ■ rešili N smel. V Sičjolah zanimala dela pri obno-jVMikega mostu, ki bo vezal cesto, katera vodi iz proti Bujam. Na posta-N skočil Š3 na kraj, kjer “toč deloval premogovnik. 7“ v bližini, ki nadzoru-,Jll*ajšnje objekte, mi je la b0 obnovljen tudi ■J»Mk, kar mi je zopet prepričanje, da se go-1)9 aktivnost ravno v s zalivu, posebno še ''Mevanio velik razmah prometa in produktiv-jttslin v Sičjolah., stop- i tudj drugače daje ta m* ljudstvu dovolj kruha. skrbno obdelana in ko bodo končana meliorac.jsua dela v Sičjolah na skrajnem dclji.ijem toku Dragonje, se bo njena produktivnost -2 povečala. V tem kotičku imamo poleg drugega tudi kmečko obdelovalno zadrugo na Krogu, ali kakor so ta kraj ime-ovalj preje Italijani, pri Sv. Onofriju. Tudi ta kolektiv je uspeh NOB ter agrarne reforme, ki je vrnila zemljo kmetu. Kolektiv je dosegel v tem letu dobre rezultate, saj je samo v kleteh nad 200 hi novega vina, v skladiščih pa okcli 100 stotov žita, 450 stotov ovsa, 650 stotov krompirja, precej ječmena in drugih pridelkov. Za krmljenje živine so si zadrugarji preskrbeli okoli 1500 stotov sena in otave, poleg ostale krme, ki bo po dogovoru med n šo ljudsko oblastjo in LR Slovenijo prispela iz Jugoslavije. Od svoje ustanovitve se ie tudi pomnožilo število in izboljšala kakovost živine. Ko- lektiv je imel namreč v začetku 27 glav ne posebno dobi e pasme, nasprotno pa ima sedaj 32 goved prvovrstne pasme. V ostalem ima zadruga 44 prašičev, posebej pa redijo zadrugarji že 17 lastnih. Umljivo je, da vplivajo ti uspehi kolektiva na vso okolico. Tov. Rihter Ježe, podpredsednik zadruge, mi je povedal, da so prosile za pristop k zadrugi 4 družine, ki bivajo daleč vstran od Kroga. Na žalost jih zadruga za adi pomanjkanja stanovanj ni mogla sprejeti, toda krajevni ljudski odbor bo za bodoče odp zmogel potrebi po stanovanjih in tako hudo lahko pristopile v zadrugo tudi omenjene štiri druž ne. V nadaljnjem razgovoru sem zvedel, da so najvestnejši *, drugarji tov. Gerbac Franc, k je tudi upravni in tehnični vodja zadruge, dalje Umar Anton, Kapelj Vido, Pavlič Anton, Babič Viktor, Rihter Ivan. Kapeli Ivan in Ko onika Be-nito. Glede zadnje imenovane, ga je tov. Rihter pripomnil, da velja za najboljšega zadruž. nika in delavca, čeprav ima komaj 17 let. P-epričan sem, da si bo marsikdo vzel ravno tega mladen ča za zgled. Dokaz, da je zopet mladina tista, ki pravilno pojmuje tek zgodovine ter razvoj družbe' in spoznava ravno v zadružništvu edino sredstvo, ki je uspešno, za rešitev malega posestnika xz zaostalosti ter pomagati ljudstvu, da pride do zasluženega blagostanja Moderna organizacija kmečkih obdelovalnih zadrug. ki Se pesi'žuj'jo vseh tehničnih m kemičnih iznajdb, bo v bodoče edini na.čin umnega in donosnega gospodarstva. Croznjan Po ravni sati za naš Mit . 2e nekaj časa obnavljamo staro zgradbo, ki je bila last družine Morteani, to je kapitalistov, ki so se preselili v Trst. V tej stavbi bo urejena delavnica mizarske zadruge našega kraja. S tem bo naših 8 mizarskih mojstrov, ki so člani te zadruge, dobilo možnost za svoje delovanje. Zadruga bo nakupila stroje, tako da je njen razvoj v vsakem oziru zagotovljen. Važno je namreč to, da bo dobilo v naši zadrugi zaposlitev še najmanj 20 pomočnikov in vajencev, ki delajo sedaj v Bujah odnosno po raznih vaseh. Glede na položaj Grožnjana, ki je središče vse okolice, ter glede na veliko potrebo po mizarskih izdelkih in delih, se bo nova mizarska zadruga naglo razvila. so se za ustanovitev v veliki meri zavzele. Tako bo vsekakor napredovala naša gospodarska izgradnja. Grožnjan je pokazal tudi pri prostovoljnem delu svoje vrline. Tako je nad 300 oseb delalo na raznih objektih, popravljalo ceste in pomagalo tudi pri delih zadružnega doma. Isto tako so zastavili prostovoljci svoje sile pri popravi vodnjaka in ljudskega doma. V vsa ta dela so domačini vložili nad 1800 delovnih Ur, pri čemer so se posebno izkazali tovariši Polani Modest, Sparagna Albin. Soaragna Kandid in Separovič Marija. Moramo še pripomniti, da je naše ljudstvo povezano z ljudsko oblastjo. Imamo seveda tudi nekatere, kakor Comisso Silvija, ki jim vsi ti uspehi ne gredo v račun. Toda domačini, dogodki in čas se zanj ne zmenijo, temveč sledijo svojo ravno Ljudstvo vidi v tem iniciativ- I pot za uresničenje gospodarske-nost množičnih organizacij,' ki ga blagostanja. Onim. ki še niaio fotografij za aave osebne mm Okiožna nctranja uprava v Kopru poziva vse zamudnike koprskega okiaja, ki te uo sedaj še niso slikali za rove osebne izkaznice, da te pr javijo zaradi slikanja fotograf ki ekipi, ki slika v Kopru v petek in v nedeljo IX. in 13. novembra ob vsakem viemenu od 9. do 18. ure, v toboto 12. novembra pa samo ob lepem vremenu od 9. do 15. ure. Sl.kan.e bo v bivšem foto-ateijeju Vatta, v ulici Kale-garija. Vsi tisti, ki se ne bodo po-služili te zadnje prilike za fo-tog.aflranje, ti bedo morali sami pre krbeti slike za nove !e-git matije in prip sati sami se bi posledice, če si ne toto mogli pravočasno preskrbeti nove os-bne izkaznice, V označenih dneh lahko ponovijo slikanje vsi tisti, ki to se sicer že si kali, pa to slikanje ni u pelo ler im?jo to okolnost potrjeno na odrčku z žigom KLO, ki so ga prejeli ob priliki slikanja. Povej mi, koga branil, in poven* ti, kdo si! Tednik «Delo» je objavil v svoji številki z dne 5. t.m. članek pod naslovom »Zločinke metode koprskih titofašistov», katerem poroča, da se Bandi Franc iz Prebenka ni vrnil z obiska letošnje koprske gospodarske razstave, ker da so ga, kakor so baje zvedeli, aretirali iz «neznanih» motivov. Ta aretacija naj bi po omenjenem članku bila značilen primer «kriminalnega dejanja političnih in moralnih zločinceva ljudske oblasti v■ coni B. Ni da bi odgovarjali takim člankom glede na njihov nesramen ton, ki dovolj jasno moralno kvalificira ptsca tega in podobnih člankov. Gre samo za ugotovitev, kaj je bilo na stvari. Omenjeni Bandi Franc je l-mel v Kopru dekle, ki ni hotela imeti z njim nobenega stika več, odkar je zvedela za njegovo negativno moralno in poli- tično ponašanje. 9. oktobra t. I. je prišel Bandi k njej na dom. Toda nje ni bilo doma. Izrabil je ‘njeno odsotnost in vlomil v, tično obnašanje. 9. oktobra t.l. lir, neke fotografije in skril njeno osebno izkaznico, da ji s tem onemogoči vsako kretanje. Toda tatvino so pravičasno odkrili. Taka aretacija človeka, ki ga »Delov imenuje »tovariša, predstavlja za vse te gospode okoli «internacionalizma» «... značilen primer banditskih metod tamlcajšnjih oblasti in režima, kjer vlada popolna brezzakoni-tost V kraljestvu političnih in moralnih zločincev, raznih gestapovskih voditeljev...)) itd. itd. Komentar ni, potreben posebno če se spomnimo samo na zadnji banditski napad na tov. Švaro. Iradnia mestu i SičftU iična skrb ljudske oblasti za splošne koristi tadnjj razstavi gospodar-^e«vnosti v Kopru je bil I. čjcnu za obnovo, grao-10 eltiktriiikacijo lazsmv- k# fotografski posnetek ^Sičjolah, ki je ravno fjJjTv1- Slika nam je pred- F* če leseno ogiodje ve- * Oboka, nad njim pa so- topravljen zunanji zid jz -4 obdelanega kamna. mostu, ki bo vezal I “tčan,,. Dragonje in hu- R? IsT'** ki prihaja od Kroga ^ .-^ocisa, Se Je pričela 'Mij; la meseca. Ta mosj je v času narodno-osvo- torbe. Vezal je glavna J? ki pelje iz Trsia ounos-gfciraua prot4 Bujam in ®rt'j v Istro. Začasno je po zasilnem mostu V, 0 niže. katerega Pa je tako k—»u močno poškodovala i*9 Povodenj. Ua oblast je takoj spo-ilkitrebo obnove teg'a molj9 katerem se razvija sko- ■promet, usmerjen proti K P i« Wrse priprave, poverila B Ivji predelu našega okroz kje, čim je imela -zgo- mostu stavbenemu Semedeli, ki jo 'je ■ V “'-‘O K™"! težkočami. so v glavnem kon-(jk^d-cut! ie treba samu zal m ves uel cesue pred -n za tem ob-| t lua, a. 1 .utirali. Xoua ta Oeia ne bodo trajala V! - 0 ua bodo oblasti ze ■ Pol0. i^tovnjaiko in v popol-'Cljstvo izvršilo. » Jlih tg jr težliočajn je bila grudah dv&h mostov pravilno ^iP^beroma kratkem času j-..-, zlasti če pomislimo, li vrv dei0 združeno s P- e- \ , °vico tega meseca iz- javnemu prometu, ki se spenjata ' in cez huaomnik, Vfa,tavljena iz železobetc- ,n°St iJna p° en obuk> a zaradi svoje elastič mi J*1 4elo lepo zunanjost. 5S*tr je dolg 14 in E*r® drug! pa 14 metrov. prej, ker se izboljšuje in napreduje. Tako so za izboljšanje napravili člani SIAU bujskega okraju v obdobju od 16. do 2J.10 pri gradnjah zadružnih domov, popravljanju cest in gradnji športnih igrišč 629 prostovoljnih ur. Pri teh delih je sodelovalo U5 članov SIAU. Vse to prostovoljno delo so opravili tudi če je bila trgatev v največjem razmahu. V dne od 23. do 30. oktobra pa je število prostovoljnih delavcev znova naraslo. Tudi če je gospodarska razstava v Kopru privlačevala vso pozornost in je ljudstvo šlo kar množeno na obisk, prostovoljno delo ni ; očivalo. Tako je v Momja-nu 40 prostovoljcev napravilo 200 ur pri popravljanju ceste. V Kučibregu je prav tako pri popravljanju cest 35 članov SIAU napravilo 220 ur. v Sko-rušicah pa je delalo kar 70 tovarišev, ki so napravili 540 ur pri popravljanju ceste. 7 tovarišev iz Kcštela je prispevalo 28 ur in 6 članov IV. rajona jz Buj 30 Ur pri popravljanju cest. V Materadi z vso navdušenostjo gradijo zadružni dom. zato je 15 tovarišev dalo 135 ur. Prav tako v Novi vasi, kjer ie 10 prostovoljcev prispevalo 79 ur. Več so napravili pri Marušičih, kjer je bilo na delu 13 tovarišev, ki so prispevali 123 ur. Prekosili so jih v Kraši"i, kjer je dslalo 32 tovarišev, ki so za hitrejšo izgradnjo zadružnega doma napravili 23.5 ur. Pri Sv. Lovrencu je 12 to-vari*ev dalo 85 ur, pri Sv. Ma-riii na Krasu pa 7 tovarišev 28 ur. V Bujah sta prvi in drugi rajon dala skupno samo 3 tovariše, ki so za zadružni dom prispevali 9 ur. Skupno so Člani SIAU bujskega okraja v zadnjem tednu oktobra prispevali 1.712 pro- ritvam, ki so bile na poslednjih mednarodnih turnirjih največ uporabljane. Prijave sprejemata do zaključno 17. novembra opoldne tov. Kermavner in Kravanja. Tovariši šahisti! Pristopajte kot Mani s šahovikim društvom, ki so organizirana v okviru ZDTV. V Piranu sprejemata prijave t°v- Plesničar Stojan, upravnik Dijaškega doma Pomorskega tehnikuma in Prijon Stefan, dijak 3. letnika plovhenega oddelka istega tehnikuma, v Portorožu tov. Fer-luga Franjo, upravnik Mladinskega doma, in v Kopru tov. Suša K-rel, pravni referent okrožne uprave NZ. tov. S‘r--h Stane, okrajno ljudsko sod:Joe in tov. Kravanja Pino, Kmetna-proza Koper. ORISKI DNEVNIK Im oHiefitve električnega liha Vse podeželske občine bodo po Iri dni v tednu brez luči od 7. do 18. ure Kulturni večer v Kopru OPOZARJAMO NA LEP KULTURNI VEČER, ki bo v KOPRU V SOBOTO ZVEČER, V SMAR- „ jah v nedeljo popoldne ia [ Turjak, Staraccan, Doberdob ------------ v nedeljo u 0 .\o.,nie. II. odsek obsega Goriška prefektura je včeraj izdala novo odredbo za varčevanje z električnim tokom. V veljavo stopi že z današnjim dnem in ob.ega naslednja določila: Komisar za urejevanje električnega tol a v severni Italiji prof. Bottani je izdal odlok št. 3 od 5. t. m., na podlagi katerega je prepovedano potrošnikom električnega loka od P tka U. t. m. upoiabljati tok, tudi če je napeljava pod napetos jo, v treh zaporedn h dneh vsakegj tedna cd 7 z.utraj do 18 z ečar. Prepoved ne velja za javne naprave. V sm slu določil zgoraj navedenega odloka je električna družba SEL VEG razdelila svoje področje v dva odseka in sicer: I. cd:ek cb ega raMedaje občine: Grad ška, Fara, Roman?, Zagraj, Petovlje, Ronke, Tržič, Pe*?r Soči, Določbe za potrošnike v ob-1 stroškov bodo potrošniki pla- , , , čir.ah Gorica in Gradež, kjer čevali višjo ceno po 5 lir pri ' ° P„. e7!fecyc!e ™ed seboj. Službujoči obmejni stražnik Ob stenski besedi jih zabelilo ušesa V torek popoldne so tri slovenske žene stale nedaleč od bloka pri Rdeči hiši in se razdeljuje električni činsko podjetje in Vidma, bosta objavili direktno obe navedeni podjetji. tok ob-1 kw, kadar rabijo tok za po-SFE iz i gonsko silo in po 15 lir za kw za vso ostalo porabo. Te višje Omejitveni predpisi v Gorici V dopolnilo zgornjega sporočila pokrajinske komiiije za urejevanje uporabe električnega toka sporočajo, občinska podjetja v Gorici, - da veljajo tudi v Gorici od danes U. t. m. vsi predpisi drželr.ega komisarja v odloku št. 3, z vsemi omejitvami, ki so navedene v zgornji odredbi goriške prefekture. V namenu, da bi vsaj deloma prihranili preb valstvu ne- cene bodo ve jale farno za po- trošnjo, ki preseda dovoljeno kol'žito v smi'lu zgornjega prefektumega odloka in za dobo njegovega tra anja ter jih bodo obračunavali na posebnih plačilnih obrazcih. Ker je na razpolago le omejena količma termičnega toka, priporočajo občinska podjetja potrošnikom, da z nio čimbolj varčujejo in da, kolikor le mn. rejo, upoštevam zgornje pred-p:se o varčevanju. V prakri torej vDajo do'o-eTa o cmej5'vi v Goriri ramo prilike takšne omejitve, bodo j v tol'ko, da bodo ro*roš”iki, še nadalje stavili potrošnikom j ki bodo porabTi več toka kana razpolago in v neobvezno kor pa ie dovoljeno po odloku jim uporabo termično energijo, v kolikor jo lahko proizvajajo občinska podjetja. Za kritje prefeVure za ml ečno potrošnjo, plačali višjo ceno za ta višek. ni nič rekel in vse je bilo v redu, dokler m opazil, da se žene pogovarjajo po slovensko. Tedaj pa je pristopil in jih nahrulil: «Kaj delate tu; pojdite brž od tod! Tukaj se sme govoriti samo Po italijansko))! Ne vemo, če ima ta stražnik svoj poseben zakon, kakor oni, ki je trdil, da je prepovedano govoriti po slovensko na obmejnem področju v širini 500 m. Mi vsekakor o kakšnem takem zakonu ničesar ne vemo, čeprav ga p praksi izvaja tudi gorički občinski svet, ki ne pusti na svojih sejah naš m zastopnikom govoriti p svojem jeziku. V resnici leži tudi gorički graj v. takem obmejnem pasu, saj je komaj nekaj metrov od državne meje. v PORTOROŽU ZVEČER. Koncertiralo bo 70 pevcev in pevk železničarskega društva »Tine Rožancu iz Ljubljane (tako se društvo imenuje po prvem talcu železničarju, padlem od faširtov-ske krogle, prej se je društvo imenovalo «Sloga»), z bogatim pevskim sporedom, ki bo brezdvom-no vsakogar zadovoljil. Zbor Je zadnja leta vodil profesor Mirk, ki bo z njim nastopi! tudi na vseh treh koncertih. Plesni mojster Jenko pa je poskrbel, da bo folklorna skupina izvajala več narodnih plesov. Z mnogoštevilnim obiskom pokažimo, da znamo ceniti kulturna in umetniška stremljenja naših železničarjev. u . * N, lr> sta oba enako ši- k ^‘ SlCfct 8 metrov. Pod jet-tt«Za zgradnjo uad ' v cementa in železa. K. fifadiva je bilo upo- 200 kubičnih me- 'M, ftj pomembno je to, da Nau griK*r,i i sodelovali tu. 5 sp jugoslovanske vojske, SC??ravil delovnih ur in znatno število l’Oo J10 podjetje H^pMlenih go sajno je delavcev O jj '"'vi ki so večinoma ro-\ .‘sirskega okrožja. Ne-{Ibed d "j* so se izka-^ ho sposobne in vztraj-* no pohvalo zaslužijo i vari*t Koron ka Jože, $0uš?te*a Srada, 11 l" Urbac in Milič Rudolf N * se, da se obnove teh Predvsem okoli-v«lstvo, ki se ju bo Važ- lt, Posluževalo. [w' Vldi ljudstvo tudi v bieru Vlasti resnično skrb Za splošne ko- hiHj n!i se je izkazala pri 6dll?° la napaka, da menza ni 1 lbe!a za tečno prehra- !o '‘'i »Kg a,družna i fl»l! rbp! Zaitrk 'Sl n’ if- bi' pripr'',v' šr« ^il ,pUd’ °i>rrilc: h' .............. Takšne namesto °bilnejši. "H aviti. treba v prihod- 17 ¥« sim “fcfim okraiu Sv. Lucija Nepošten pek Ljudstvo v Sv. Luciji je ogorčeno nad domač ni pekarn Fragiacomom Alveric->m. 2e večkrat je opazilo npmre*. oa imenovani t)e peč? takega kruha. kot bi ga moral. Večkrat je bjl kruh raravnost neužiten, premalo pečen, poln sm-ti in rr.rčfsa, kar kaže, da ni Presajal moke. Zarodi tega je bil Fiuiiacomo če večkrat kaznovan. Toda očitno vse to ni zaleglo, kajti zopet je zapadel v star greh. ’ Prebivalci so ga javili oblastim, ki so uved;e proti njemu upravno — kazensko postopanje. ie K>a'lualfl)uieno pred' N ltmr,vanje. ki je Si- ^At) v*j'ke usnehe. so K. .. V K,.:-,_______ . bJ|sn].v ^"iskem okraiu V' ^ 1 bnvim hltmn- 'V,,0 Pravi. žboljši koprski in piranski čahisti, se obeta vsekakor zanimiva borba. Vodstvo prireditve b° v rokah tov. dr Berginca, ki bo tudi predsednik razsodila. Srlošni študijski turnir za veihnnjp v otvoritvah se bo pričel v četrtek 17 novembra v prostorih klub VUJA. Prvih 9 potez bo obveznih, da se ša V oktobru 11. so od svojih letošnjih pridelkov odprodale naše zadruge in kmetovalci 11.360 kg fižola, 126.292 kg krompirja in 70 070 kg paradižnikov. Večino teh pridelkov je izvozilo podjetje «Fructus» v Jugoslavijo in Trst. Ostali del je ostal v Kopru za uporabo v našem okrožju. V Korpu, Izoli in v Piranu se je pričelo šolsko leto 1949-50 na šolah za obrtne vajence. Število vseh vpisanih mladeničev znaša 225. Pouk na šoli za vajence v Kopru ima umetno obrtniški in tehniški značaj, na šoli v Izoli mehanično stavbeni in v Piranu ladjedelniški značaj. Pripravljalni cdbor za novoletno jelko vabt vse množične organizacije in vse demokratično pre. bivalstvo Istrskega okrožja, naj podpre njegovo akcijo za obdaritev otrok za ta njihov praznik s podporami v blagu in denarju. Zavedajmo se, da se 12.0D0 otrok veseli tega praznika. Vsak otrok naj dobi vsaj eno še tako malo darilce. Male vesti naslednje obe n-: ivim il, Kopriva, M. ri-jan, Dolenje, Chiopris, Villa Všcentina, Ruda, Campolongo, Tapogliano in Fium c?ib. Toka ne smejo uporabljati v čaru od 7 do 18: V I. od eku v;ak ponedeljek, torek in sredo; v II. odseku vsak četrtek, petek in sebeto. Za psszmezne kategorije potrošnikov toka so z omznjenim dekretom od danes dalje določene naslednje omeTve: a) Indu trijski potrošniki morajo omejiti mesečno potrošnjo toka po,prečno na 50 odst. mesečne potrošnje v maju in juniju 1919. Ta omejitev ne velja za mline za žito in za pekarne, ki pa morajo vseeno omejiti postransko potrošnjo toka na najmanjšo količino. b) Spodaj ravedeni po'rcšn:-ki morajo omej ti me ečno potrošnjo v primeru s potrošnjo meseca decembra lanskega leta do višine, kot je navedena ob strani: javne služnosti na splošno: 90 odst.; ce-tna železnica in filobusi: 85 odst.; 7-,-ehpt potr^š-n5'' za v-e vrste rabo (razsvetljavo, domače e ektricne nsp.ave itd.) 50 odst. mesečne potrošnje, ki pa v celoti ne sme presegati 300 kw. Končno je prepovedana uporaba električnega toka za naslednje namene: ogrevanje razn!h prostorov; reklamna razsve Tava in trgovki napisi pred IS :n po 20; razsvetljava trgovskih Izložb podnevi in kadar je trgovina zaprta; razsvetljava, ki ni neobhodno potrebna tako zunaj kot znotraj vsakega zasebnega stanovanja javnih in zasebnih lokalov, izložb, razstav itd. Sli se res ne sme i/ Rezijo? 2e večkrat smo javili prune-ce, ki kažejo, kako v slovenskih krajih videmske pokrajine vedno strože kontrolirajo nedoma-Čine, ki pridejo v tiste kraje in so Slovenci. Bližina meje ne more biti v tem cziru nobeno opravičilo, ker potem bj iste določbe, ki prepovedujejo svoboden vstop v Slovensko Benečijo in gib-nje po njej Slovencem, morale veljati tudi za italijanske domačine. Doslej pa nimamo se nobenega primera, da bi tudi katerega izmed teh ovirali pri izvrševanju njegovih poslov in smo še pred nekaj meseci pisali, kako so prihajali poleti v slovenske vasi iz Vidma in od drugod potujoči trgovci, nekateri celo z avtomobili, ki so za slabo blago pulili iz žepov ubogih ljudi težko prisluženi denar. Prejšnji teden pa je neki go-riški znanstvenik in folklorni raziskovalec prišel v Ravenco v Reziji, da bi proučeval tam in v okolici šege, ob.čaje in drugo, kar je rabil za svoj študij. Ko je zvedel za njegov prihod o-rožniški poveijuik v Ravenci, ga je poklical k sebi m mu zabranii, da bj se «e nadalje mudil v tem kraju, ai[ da bi hodil po njegovj okolici. Zaman mu je skušal znanstvenik dokazati, da je njegovo delo etnološko-iolklomega značaja in da se je vedno lahko nemoteno gibal po teh krajih. Orožniški poveljnik mu je na kratko odgovoril, da ne sme hoditi po slovenskih vaseh po Re- Ne vemo, zakaj naj bi bil ta že starejši znanstvenik tako nevaren, da bi ne smel v Rezijo. Orožnik tudj ni povedal, če je podvzel ta korak na lastno pest, ali so višje oblasti mu dale taka navodila. Vsekakor u-gotavljamo, da je v predfaši-stični Italiji lahko vsakdo nemoteno hodil po teh krajih, čeprav so v njih živeli tudi takrat Slovenci in je bila državna meja tam, kjer jo imamo še sedaj. Sedaj pa bi, ped vlado vatikanske demokracije rad< odpravili tudj to osnovno svoboščino in bodo sčasoma uvedli morda še potne liste za tiste, ki bi hoteli iz ene vasi v drugo. Res lep napredek in k njemu lahko čestitamo tistemu mare-šalu, bolje, tistemu, ki mu je dal takšne ukaze. Kaj in koliko bo to pomagalo, pa bomo še videli. Iz Podgore Neutemeljena sbrb čuvarjev za Men a Zadnjič smo pisali, kako so naši partizani položili za praznik mrtvih venec na pokopališču v spomin na padle tovariše, ki tukaj počivajo. Polaganje venca se je uršilo sicer na dostojen in miren način ter z vso preprosijo in poiJoldne je pevski zbor našega društva zapel padlim nekaj žalostink. Vse to pa je našim orožnikom povzročilo precej skrbi. kdo imel pri polaganju venca kakšen govor. Orožniška zaskrbljenost se je ublažila šele, ko so' izvedli, da ni bilo pri svečanosti nikakega govora. Ge bi hoteli z našimi vestnim. z vaškimi oblastimi polemizirati, bi jim lahko povedali, da so naši partizani že govorili svojo besedo in si z nepopisnim trpljenjem in za ceno življenja najboljših med njimi dobili tudi pravico spominjati se svojih sotrpinov in tistih borcev, ki sedaj tukaj počivajo, zato da uživajo dar.es priborjeno svobodo, ki nam jo je ravno cd nas strti fašizem odrekal. Danes je svobodna beseda dovoljena m, če bi kdo menil, da to ni tako, naj pride drugič pravočasno na lice mesta in naj to. prepove. Potem bomo vsaj lahko ugotovili, kdo ima prav in kdo ne. Vsekakor pa bi čuvarjem javnega reda priporočali, da bi se s podobno vestnostjo Zanimali tudi za dejanja raznih šovinističnih tolp, ki vsako toliko nastopajo proti našemu ljudstvu, kot na primer v Gorici in Slovenski Benečiji. Koncert dunajskih umetnikov v Gorici ziji, ker je Slovenec. Pri tem I Ker niso bili navzoči p)’i spo- ....l i. „....! • ....o 7 /-»i • n /n c-f i ofl TlrtJTDZ). je ostalo in moral se je s prvim prevoznim sredstvom vrniti proti Vidmu. minski slavnosti, so poizvedovali, kako se je vse to izvršilo in posebno še, če je KAZNOVANE PEKARNE S prefektovim odlokom od 8. t.m. sta bila kaznovana y Marijanu v Furlaniji peka Basal-ciella Quinto in Orzan Alojzij. Obe pekarni, bosta morali ostati 5 dni zaprti, ker sta prodajali kruh, ki ni odgovarjal zakonskim predpisom. Predsinočnjim je gostoval v dvora-,li Ljudskega doma v Gorici Mildnerjev kvartet z Dunaja. To umetniško skupno poznamo že iz prejšnje pomladi in zato je bilo zanimanje Za ta koncert med ljubitelji glasbe še tem večje. Kvartet sestavljajo prof. Mildner, ki igra prvo violino, R. Weiden-hofjer, ki igra violo, in poleg njiju še dva nova člana in sicer A. Spilar kot ll. violina in W. Graff, kateri igra čelo. Na sporedu so bili trije kvarteti in sicer Haydnov v B-molu op. 76 št. 4, dalje De-bussy - jev v G-molu op. 10 in Beethovenov v C duru op 59 št. S. Prvi, ki ga Angleži imenujejo Zarja (Sunrise), je eden izmed najlepših in najbolj znanih Haydnovih kvartetov. Izveden je bil z veliko točnostjo in spretnostjo, v kateri pa je primanjkovalo nežnosti. Najbolj zanimiva točka vsega sporeda pa je bil Debussyjev kvartet, ki je manj znano delo velikega Fra-.icoza.Prvi in drugi del sta bila zelo dobro podana, med tem ko nas nista prepričala zadnja dva, kjer se zahteva več svoboae in oolj žametna ter delikatna zvočnost, ki je tipična za impresionizem in ki daje gtasbi nekaj tako skrivnostnega in privlačnega. «Forti» so bili morda nekoliko preostri. Trije kvarteti op. 59 Beethc-vena spadajo med njegova najodličnejša dela. Imenovali so jih »Ruskea, ker jih je glasbenik komponiral po naročilu grofa Razumovskega in je v n, ih uporabili tudi dve ruski melodiji. Tretji kvartet te skupine, ki smo ga včeraj slišali, je poln živahnosti in nežnosti v prvih dveh delih; menuet vodi k mogOčni končni fugi. Izvedba te skladbe je bila nekoliko mrzla. Rekli bi, da so štirje umetniki preveč tenko-vestno sledili partituri. Ah, kekor je Strawinsky prav povedal, kar velja v glasbi, je to, ki ni napisano na papirju. da je bil imenovan Za enega izmed voditeljev sindikalnega sedeža v Gradiški Viola nas naproša, da naj javno demantiramo to sporočilo in obenem obvestimo vse, da ni nikoli nameraval postati član omenjene organizacije. Tovarna s'n®aL mw„ Delavska zbornica nam pošilja v objavo: S kakšno resnostjo se dela v krogu obeh tako zvanih sindikalnih organ zacij («Svcbodni» in FIL), nam lepo kažeta dva najnovejša dogodka. Na prvem državnem kongresu »Svobodnih)) (vsi so d mo-kristjani) v Rimu so zaključili delo z besnim pretepanjem, ne da bi govorili še o žvižgih in nesporazumih, s katerimi so sprejeli izjave ministrov Segni-ja in Fanfanija. V Gorici pa FIL, ne vedoč, kako naj napravi, postavlja na vodilna mesta svojih sedežev osebe, k; o tem prav nič ne vedo Tak je primer delavca Viola Aroldo, ki je izvedel iz čitanja nekega «filovskega» sporočila, Zelenjadni Irg oh nedeljah zaprt Od 15. t. m. dalje bodo u* vedli na soriškem zelenjadnem trgu zimski urnik. Sprememba od dosedanjega bo v tem, da bo trg ob nedeljah zaprt Ta urnik bo ostal v veljavi do 13. mana prihodnjega Uta. Gospodinje naj pazijo, da nakupijo potrebno blago že ob sobo.ab. Seja občinskega odbora Sinoči je bila v beli dvorani goričkega županstva običejna tedenska seja občinskega odbo-•a. Med številnimi tečkami, ki so bile na dnevnem redu in so o njih razpravljali,'so bile tudi naslednje: Upravljanje dvorane Ljudskega doma in njena uporaba; stroški občinskih u-slutbencev; ureditev plačeva. nja nekaterih pokojnin; pritožba slaščičarske del"iške družbe «Isonzo» zaradi trošarine; kupoprodaja zemljišča itd. Na seji sq razpravljali prav tako o predlogu, ki so ga stavili krajevni zastopn ki italijanskega tiska, da bi se iz dohodkov bencina proste cone ustenovil noseben fond za umetnostne in literarne nagrade za i‘al'i°''ska dela. Naar,r,e nai bi nosile ime «C tta di Oorizia)). Podrobnosti seje bomo objavili jutri, ko bomo prejeli u-radno poročilo. Pršjava premoženja Finančna intendenca v Gorici sporoča, da je prejela potrebne tiskarne obrazce za prijavo premoženja italijanskih' državljanov v Jugoslaviji v smislu ministrskega odloka od tO. oktobra t. I. Vsi zainteresirani jih lahk1' dvignejo v uradnih urah v o-menjenem uradu. Opozarjamo, da je treba poslati prijave na zakladno m>istrstvo — slavno zaVri dno vods‘vn (Mtoistero del Tesoro = Direzione Generale drl T—oro 7 R-F E ' ri-u-as neje do 30. novembra. Zato naj vsak čimprej predloži prijavo. -------- 17: «Sreča je plavo-L. Turner. 17: »Pozabljiva VERDI. las ?a», V1TTORIA, žen'kn», R. Tay!or. CENTRALE. 17: «Vrtavka», Astaire in G. Roger* MODERNO. 17: «Dolina cas, R. Rearan. EDEN. 17: «Prepad», F. ■ chetti in M. Denis. F. sen- Gia- Poštni avtobus odrine kmalu po poldnevu iz ozkih ulic ter nadaljuje pot mimo livad in le. po obdelanih njiv v bohotni rasti, ki obetajo letos bogat pridelek. Preidimo nam že znane male vasi in trge, kako Fojda in Ahten. Na vrhu samotnega klanca, Monte Croce, moram izstopiti in avtobus zdrvi ni-zdol proti Nerham, čedno obnov. Ijenem trgu, ležečem na ravnini ob bistri gorski rečici Kar. nahtl. Po kratki hoji zavije cesta v Crnejo (spodnjo in zgornjo) desno od glavne ceste in pred teboj se odpre lepa zelena dolina. ki leži v porečju, obdanem z zelo zaraslimi pobočji nizkih gora, nad katerimi se dviga daleč v ozadju Stolovo pogorje v Kobariškem kotu. To dolitio namaka bistra voda, ki ji Slovenci pravijo le Rieka, in halli v Dolenji Crneji pa La-nie. Takoj ob vhodu v dolino se odcepi cesta na levo v dve vasici: v Kanallč, in dalje bolj na strmini pa leži Krn ca. Nadaljujmo pot za sedaj da. tje na desno, in še predno pridemo do laškega ali še nedavno polaščenega zaselka Dole- RIHARD Ol! 1,1. Izpreliocli od Crneje t* c z Krnico do Torlana ob Karnahti - Okolica K c in lene in v ozadju ostanke raz. | vsi ti kraji kot v zavetju in zato valin nekdanjega Crne jskega | tudi t rta rodi tu boljšo kaplji- Krajepisno - dialektološki očrt nja Crneja, vidimo na levi stra-histi priučijo modernim otvo- I ni- na griču cerkuico M. Magda- gradu iz 12. stoletja, prerasle z bršljanom, grmičevjem in travo. Cez most na Rieki, ki deli obe vasici, pridemo v Gornjo Crnejo, ki je že v slovenskem jezikovnem prostoru. Je to majhna vasica z 234 prebivalci. Više v levem kotu je selišče Gorenje ter še bolj levo ob porobju pa Dobje s cerkvico Sv. Trojice, ki je nekako ločena od vasice ter obkrožena z zapuščenim pokopališčem, kjer se iz bohotno zaraslih tal dvigajo visoke, molčeče in tajinstvene ciprese. Spodaj žubore kristalno čist i gorski potoki. Veselo gostole-nje brezskrbnih ptic izpopol. njuje to lepoto narave. Sploh je podnebje v tem ogranku milejše kot v Nad ški dolini, kajti spredaj prihaja iz furlanski ravni topel zrak, na severu pa ga varujejo gore, tako da so okoli- co: Fojdsko in vino iz ce Nem je priznano. Vsi ti kraji so bili v davnini pod oblastjo oglejskega patriarha. Civilne zadeve je opravljai njihov skrbnik s sedežem v Tr. žizmu. V času republike (t. j. od leta 1319) pa je te posle opravljal glavar (kapitan) ravno tako v Tržizmu. V sredi 17. stoletja je bila prodana juris-dikcija črnejskih grofov plemenitim Zacchi-Locatelli iz Bergama. Duševna briga za slovenski del je bila poverjena slovenskemu vikarju, čigar mesto je bilo sistematizirano, ker sta bila v Nemah poleg župnika še dva vikarja, eden za slovenski, drugi za italijanski del obširne fare. Prvi je imel vse vasice po gorah in je stanoval pri Sv Gervaziju tik Nem, toda onkraj rečice Karnahte; drug. Pa v Nemah. Tako je bil tu u- stanovljen uvicariatus sclabo-ruma leta 1542. Leta 1710. so ga prenesli v Torlan, ki je pičle četrt ure nad Nemarni, iz tega se vidi, da je bil Torlan lakrat še slovenski, medtem ko je danes popolnoma furlanska vas. Ta vikariat je posta, vil patriarh Grimani ob kanonični vizitaciji 19. avgusta 1025. Toda zaradi nasprrotstev med občani je stopil ta ukrep v ve-Ijavo šele leta 1042. Grad v Spodnji Crneji se o-menja prvič v listinah leta 1170 čigar lastniki Savorgna-m so imeli oblast tudi nad vasicami Krnica in Vizont, ta le. ži zapadno na planoti Bernar-dije nad Ramadalom. Leta 1511 so na debeli četrtek (to je oni pred pustom) uporni kmetje grad zažgali in razdejali. Ko ie leta 1718 izumrl rod črnejskih grofov, so jim sledili grofje Brusacco. Sedanji ostanki so last neke grofice iz Vidma, ki prihaja enkrat na leto pobirat od kmetov svojo «desetino». Cerkev M. Magdalene (prvotno sv. Petra in Pavla) so obilo podprli grofje darujoč ji razna zemljišča, tako da jih je cerkev v zahvalo dala pokopati v grobnicah v notranjosti cerkve. Cerkev v Gorenji Crneji se prvič omenja leta 1330. Pozneje so imeli tam neko «bratovšči-no», čigar člani so zapuščali svoja premoženja cerkvi za maše zadušnice, ki so se brale po njihovi smrti. Leta 1459. je neki duhovnik prepisal na p er ga. rtlent «in lingua sclabonicaa vse legate (obveze) in letnice članov te bratovščine. Ta pergi-ment se sedaj nahaja v muzeju v Čedadu, kjer lahko ugotovi- mo, da je bila to Bratovščina sv. Marije in so. Jakoba in da je bila ustanovljena leta 1428. Gorenja Crneja obsega tudi slovenska zaselka Gorenje ki ima 20 hiš, in Dobje z 12 hiš .-mi. Običajni priimki v teh zaselkih so Tikanja, Novak, Mat. juc, Skuntar, Žnidar, Sturm Narečje, ki ga tukaj govorijo, se nalahko odtenjuje od narečij onkraj Karnahte, po všinah v Vizontu, Viškorši, Zavrhu, ter je nemalo sličen čanebolskemu, vsaj v tem, da ima manj laških izposojenk. Zaradi zan mivosti bom navedel nekaj pr-merov. Na predvečer sv. Treh kraljev zanetijo kresove in pripovedujejo, kako se to vrši: «Otroče spraviju fratu (robido, mejo) an čanebro (brinje), an s!rče (steblo tuiščice), an naredijo paladln (grmado), an djejo — debro lieto, kar to ’cri». Golt-nike g in h radi izpuščajo, kar je vp.iv laške govorice. Torej ne gor, ampak ’or; ne hočem, amjjak očem. «\/sak pais ’ma njeha — (ta h se kakor pri nas po .vaseh izgovarja med g in h: hort, ne pa gori) — d.j-dcl: Tli u Subi-du čakarajo diferent. Tajpa-njene iTajpaneJ, an VLkurša-nje (Viskorše) majo diferent besjede. M: djema kvodar, oni pa osoumki) (kamor se deva Osla za brušenje kose). »Mi mamo šagru od svelha Jakopa, ten pride na vini a čink ' (25.) Iuja (julija) pet an duejst žetnjaka, Dva dni prej to počista hišu. Tisti dan kuhamo meso an jemo’ krop, naredimo sope (zrezejo kruh na ploščice in jih dajo v juho). Ubijemo petelina, parvo se kuha tu u kropu, a potle ga dje-nemo u padjelu (kozico). Mamo majšo (mr.šo) ali diš (ob 10), po majši pridemo tu u hi. še, a zat počnemo jesti bujie ku tu je. Popudan 'remo dou h roiarehu (rožni venec). Od rožareha ’remo pit an plesat, an to se šienta kak lup (ent. (zapojemo kako lepo pesem) A zat pride ‘or se u nošoucn (da se še napije). (Se nadaljuje), Zapiski ob robu Jmioje mat razglasa za ziodn uničenje nacističnih KomuniHacij v vojni V stolpcih moskovskih in in-jormbirojevskih časopisov je bilo do sedaj napisanih in preko njihovih radijskih postaj izrečenih toliko nevrednih, sovražnih laži in klevet na račun jugoslovanske ljudske revolucije, da bi bilo gotovo nesmiselno razpravljati o tem z Infcrmbirojem in njegovo centralo. Teda zaradi resnice, kakor tudi zato da bi se naši borci osvobodilne borbe, matere padlih herojev, žene, otroci, očetje in sestre onih desetin tisoče« padlih, ranjenih in invalidov, družine žrtev fašističnih taborišč in vsi pošteni državljani naše države še bolje spoznali pravi lik organizatorja protijugoslovanske kampanje . bomo objavili še nekatere klevete informbirojevske propagande, katerih cilj je, ne samo da popolnoma negirajo značaj osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, temveč tudi, da to revolucionarno ljudsko borbo prikažejo kot delo inozemske špijonaže, da prikaže, kako so najboljši sinovi naše države umirali v vojni proti fašizmu in imperialističnemu zasužnje-nju — na račun in kot plačanci fašistov in imperialističnih zasužnjevalcev. Skozi vse informbirojevske ocene naše osvobodilne borbe se v novejšem času vije kot rdeča nit sledeča kleveta: Vod. stvo narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji «je uničeimlo« ali rje šlo za tem, da uniči kar največje število komunistov«. To «odkrit)e« nekega birokratiziranega informbirojevskega mozga, ki je izgubil vsako ljudsko moralo, se je pojavilo že v znanih člankih španskega generala iz Moskve — Kordona, za tem pa v oddajah budim-peštanskega radia itd. Tudi uRude pravo« je šlo tako daleč, da je objavilo, kako je vodstvo jugoslovanske ljudske revolucije ubilo največji sovražnik odpornega gibanja» (najbrže zato, ker je z razliko drugih vodilo to gibanje!J. Teda rusko «Novoje vremenja» je v 44. številki iznašlo še en «do-kaz», da je «Tito brez pogovorov izpolnjeval ukaze anglo-umeriških imperialistov«. ((Karakterističen primer«, kateri daje »dokaz« za to trditev «No. roje vremenja«, sestoji v sledečem: «Pred kapitulacijo Nemčije je bil izdan ukaz za uničenje glavne jugoslovanske železniške proge Skoplje - Niš -Beograd in vrsto drugih najvažnejših komunikacij... Mostovi, viadukti in nasipi so zleteli v zrak. Stotine kilometrov železniških prog je bilo uničenih in desetine železniških postaj razrušenih. «(S temi akcijami je bila prav za prav presekana, da bi se na novih položajih utrdile in ojačile trupe, ki so se že borile proti edi-nicam lil. ukrajinske fronte in jugoslovanske armije). Zares, težak zločin! Kakor da že poprej niso uvideli, da je bila vojna v Jugoslaviji od 1941 leta in vse akcije za uničevanje sovražnih komun'ka-cij, uničevanje železniških postaj, sestavni del peklenskega imperialističnega načrta za podjarmljenje Jugoslavije! Sedaj šele vidimo, kakšen je bil doprinos raznih Rakošijev in njemu podobnih, ki so ovrgli peklenske načrte imperialistov s tem, da niso iz Moskve in Kujbiševa vrgli v zrak niti en most, niti en viadukt in niti eno železniško postajo. Razen tega, ko se je to doga, jalo, je Stalin pozival, da se borbi sovjetskega naroda pomaga na ta način, da se fašistom v zaledju uniči življenje z vsemi mogočimi sredstvi, med temi tudi z uničevanjem prog po katerih so oni vozili svoie čete na fronto proti sovjetski armadi. Danes so potrebe drugačne. Danes je za vodstvo VKP(b) najvažnejše da se ozakoni hegemonija nad drugimi partijami in državami; a ker so se Jugoslovani temu protivili je treba te. daj izvršiti revizijo ne samo marksizma, (ki ne dopušča nobene hegemonije), temveč tudi ljudske revolucije v Jugoslavi- IZPOD POREZNA IN KOJCE SLIKE IZ o gradnji SLOVENIJE socializma (Nadaljevanje in konec) BORBA ODLOČNIH IN NAPREDNIH LJUDI POD ITALIJO Pri Zakovkarju je tovariš Janez kot zelo nadarjen bajtarski fant pričel misliti, kako bi izrabil vodno moč maiega studenca. Ze njegov oče je bil zgradil majhen jez pod hišo, da bi s tokom vode nekako od-pomogel za mletje žita. Pa je moral na ukaz oblasti še jez porušiti. Sm Janez je začel redno pot š prošnjami. Moral jih je napraviti nič manj kot — 14 — eno celo na ministrstvo za javna dela v Rim. Ves postopek se je vlekel nad dve leti. Same prošnje so stale nad 6000 lir, kar je bilo za tiste čase zelo velika vsota. Moral je poleg tega plačati že 500 lir za vsako pot, ki so jo napravili inženirji iz Gorice. Pravega dovoljenja za obratovanje pa še ni imel ob začetku borbe. Ta je napravila konec tudi temu, ko se italijanski oblastniki niso več upali v te kraje zaradi o-svobodilnega gibanja. Takrat je mala centrala pričela obratovati. Služila je celo partizanom, ker je bila v zelo skritem kraju. Namestili so mizarsko delavnico, kjer je delalo 15 mi. zarjev. Z raznimi izboljšavami kot popravo voda in izboljšanjem napeljave ima sedaj luč kar 15 večjih in malih posestnikov. Polovica od teh pa lahko mlati žito, žaga drva, reže slamo in drugo. Sam iniciator teh izboljšav tov. Janez pa ima tudi mlin na en par kamnov in še krožno žago. Sedanjemu paru mlinskih kamnov namerava dodati še dva. Posestnik Pence pa je napravil poleg drugega še žičnico, ki mu v dveh dnevih izvleče na njivo toliko gnoja, kat ga je prej zvozil in nosil v 14 dneh. 2ičnico spravlja v pogon električni motor. tram, na tega pritrdil dolg drog, kateri je na enem koncu imel veliko posodo za vodo. V to posodo je po žlebu napeljal vodo. Ko je bila polna, je ravnotežje premagalo in s silo dvignilo drog, katerega nasprotni komec je udaril ob zgoraj napeto žico. Ta je bila Morali bi jo nam dati, saj smo še brez iuči». Saj je kar prav izrazila željo ljudi iz vasi. Elektriko bi radi, da bi jim svetila v še večji napredek. Tok daljnovoda, ki bo pognal v tek mogočne stroje tovarn v Sloveniji, iz katerih bodo dobili vse potrebno kme- speljana po sredi koruzne nji-1 tijsko orodje in stroje, bi bil ve in imela na vsake tri metre obešene stare kose, petrolejske posode in druge zveneče predmete. Lahko si predstavljate kakšna «godba» je nasfala sredi mirne poletne noči, da je tudi jazbez moral zgubiti živce in pobegniti pri vsej lakoti, Ta «godba» je pritegnila tudi pozornost orožnika, ki je neko noč patruljiral tam mimo. Ko je nenadoma udarilo iz koruzne njive strahovito rožljanje, zvončklanje in ropotanje, je obstal kot prikovan. Ni vedel ali bi zbežal ali streljal. Prav tedaj prilomasti iz koruze velika črna žival in jo ucvre prav mimo njega v gosto grmovje. Bil je do smrti preplašeni jazbec. V možganih »moža postave« so se slike menjale s čudovito naglico. Vse, kar je doživljal, je bilo proti vsem zakonom njegovega veličanstva Franca Jožefa I., po milosti božji in «volji narodov« cesarja in kralja avstro-ogr-ske monarhije. Smatral je za svojo službeno dolžnost raziskati stvar do konca. Raporti-ral. je na postaji, kjer je dobil nalog zaslišati posestnika Lesjaka. Dolgo se je mučil in poskušal izvedeti za kakšne prevratne in protidržavne namene je postavil to strašilo, ki kali nočni mir. Ni mogel verjeti, ko mu je tov. Lesjak vse raz-, kazal in pojasnil. Ko se je končno le prepričal, je salutiral in nekako poparjen odšel. V soncu se je svetila njegova železna čelada s kovinasto špico. Mož postave stoodstotno. Za njim pa so se kihetali ljudje, ki v3 še dolgo govorili o za samo preskrbo razsvetljave premočan. To bodo dobili kdaj kasneje od električnega voda z manjšo napetostjo, kot so jo dobili lani v Ravnah. Tako bo za vse prav in dobro. To sem ji povedal in je bila kar zadovoljna z odgovorom. Tako gradijo socializem pod Poreznom, ker vedo, da bo to zanje prav in dobro, kot je dejal tov. Lesjak. Ce je med množico zavestnih graditeljev kak posamezen sebičnež, kot dva preje omenjena, to ne zavira prav nič ostalih, življenje teče svojo nezadržno razvojno pot naprej, ki je pot v boljše in lepše. P. A. OGAREV -■'■/A q os poimiio finance TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET REKA, OREHOVSKA GRAPA. V OZADJU POREZEN (1636 M). VAS JE BILA POPOLNOMA POŽGANA IN JE ZE DELOMA OBNOVLJENA, Dela za gradnjo tržaškega velesejma so se končno pričela ((Astra« poroča, da so pričela dne 7. t. m. pripravljalna dela na zemljišču, kjer ho zgrajen tržaški velesejem v stalnih paviljonih. Gradnjo mislijo pričeti konec decembra ali januarja. Cene in indeksi v ZDA Sredi oktobra je Padel indeks proizvodnje, po podatkih lista «N . ca leta le 220.000 S&V vojni so zgradili I milijon hiš in seOa po- iCerJ>. ^ lovico novih stalnih ^ ^ ga r.olov-ca na odn'’ !i,5J časne (večidel zložil’ * Ruzuoj gradbene del" h0' pozna tudi pri uvozu^jo, disi materiala za kor zn opremo. graa A. Černigoj; TRG V PIRANU (akvarel). V sosednih hišah čujemo po-<’ bne zgodbe. Peresu se upira štiri leta po osvoboditvi, obnavljati te strahotne zgodbe. Toda so stvari, ki jih človek ne more in morda niti celo ne sme pozabiti. Izvedeli smo, da bomo v deveti sekciji naleteli na zaključ- Reportaža o graditvi Novega Beograda in Df. V. BARTOL a^t°n^bUske^ ceste ..Bratstva in enotnosti" V DEVETI SEKCIJI PRI NOVSKI (ILUSTRIRA AKADEMSKA SLIKARKA CITA POTOKARJEVA) _ . , , „ . na dela pri gradnji velike av- jt. Zgodovinska resnica ne wa iomom^e cesie, na ((finišerje», tu nebeno vlogo, a kakor vi-1 dimo, mečejo revizionisti z lahkoto blato ne samo na žive, temveč tudi na mrtve borce za svobodo Jugoslavije, ki so bili istočasno tudi borci za svobodo člcvečanstva. Po stopinjah kominformistov RIM, 9. — Predstavniki rimske federacije Nennijeve socialistične stranke so zahtevali izključitev iz stranke člana nacionalne komisije Tortorata. Obtožujejo ga, da je šel v Ju-Jugoslavijo «na pobudo in na stroške izdajalca Tita«. Mladi socialisti so dalje zahtevali, od stranke, naj vodi strogo nadzorstvo, da prepreči «poizku-se» infiltracije jugoslovanskih agentov v italijansko socialistično stranko«. ki polagajo betonske plošče na nasip, in na oddelke jugoslovanske armade, ki so zaposleni pri najtežjih delih. Iz Okučanov smo se torej odpeljali nekaj postaj naprej v Novsko. Novska je slavonsko mestece, iz katerega so v dobi okupacije ustaši napravili eno izmed svojih središč, od koder so hodili klat in požigat po sosednih pravoslavnih vaseh. Danes je v Novski štab devete sekcije mladinskih brigad, ki se od vseh strani države stekajo k miroliubni graditvi velike avtomobilske ceste, kj s svojim imenom ((Bratstvo in enotnost« simbolično označuje morda največjo pridobitev narodnoosvobodilne borbe, bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Prav kot povsod smo tudi v Novski naleteli na gostoljuben in tovariški sprejem. Načelnik odseka za rgitacijo in propagando, tov. Duško, mlad in zastaven Črnogorec, nas je takoj povprašal po naših željah. Na lem mestu naj povem, da ogledovali dela in brigade bolj ali manj na lastno pest. Res je, sem pa tja smo naprosili nekoga, da nas je peljal sem ali tja, nam razkazal to ali ono, ali nam pojasnil stvari, ki so nas zanimale. Zlasti tovarišu Potrču se je zdelo naše delo vse preveč nesistematično in vse prepovršno. Zato je prešel, ko smo se razgovarjali s tov. Duškom in njegovimi sodelavci in ko se mu je zdelo, da bomo vnovič vse preveč prepuščeni samim sebi, v naskok. Kar pogledal sem ga, ko je začelo bruhati iz njega. Dejal je. da smo ves čas našega pohoda prebili brez smortne-ga vodstva, da nam ni nihče dovolj pojasnjeval smisel in potankosti dela v brigadah itd. Tov. Duško si je smehljaje po-_id.il tanke brčice in obljubil, da bo poskrbel tudi za to. a vodiča nam je dodelil tov. 2i-voto, lepega, črnolasega Bosanca, ki nam je bil odslej ves čas za kažipot pri naših po- hodih. Pozval nar je tudi, da se pred svojim odhodom zglasimo pri njem, da nam bo dal pojasnila o vsem, kar bomo ho*eli vedeti. Se nekaj bi rad na tem mestu omenil. Voditelji in funkcionarji, ki smo jih doslej srečali na naši poti, so bili še zelo mladi, večinoma od 22 do 25 let in le redki so se bližali tridesetemu. Toda sami bi ne bili pogodili njihove ml.adosti. Vsaj kar se mene tiče, sem jih občutili za veliko starejše, kot so bili v resnici. Bili so zreli in' polni neke tihe in mirne odločnosti. Večkrat sem imel priložnost spoznati nj hovo požrtvovalnost in malone pri vseh sem zasledil pri tako mladih ljudeh sicer redko lasnost: veliko potrpežljivost in strpnost ter globoko razumevanje za majhne človeške slabo ;ti. Taka sta bila tov. Janko in tov. Bari v Novem Beogradu, taka sta bila komandant in delegat brigade «Branko Babič«, taki so bili komandanti v štabih irj taboriščih in prav taka ANGLEŠKA BRIGADA PRI DELU. sta bila tudi naša nova znanca, tov. Duško in tov. Života. Takoj pri Novski gradijo nadvoz preko stare ceste in železniške proge. Tovariš Života nas je popeljal tja. Cita si je nataknila očale in začela kritično motriti delajoče skupine ter( iskati primeren okvir za kompozicijo svoje slike. Med brigadniki sem opjzil čvrstega dečka, ki je neutrudno in zagrizeno prevažal visoko naloženo prst v samokolnici. Videti mu je bilo, da je še zelo mlad, da je morda komaj dosegel 14 leto. Gol je bil do pasu in njegovo telo je bilo mišičasto in lepo razvito, čeprav je imelo še povsem deške oblike. Nekaj v njegovih velikih rjavih očeh me je ganilo, da sem povprašal po njem tov. 2,ivoto. Tov. 2ivota ga je poklical. Deček je pogledal komandirja svoje čete in ko je čital v njegovih očeh privoljenje, je odložil samokolnico in se nam pridružil. Ves plah je videti, oči poveša v tla in mulce so mu zprdela lica. Očitno se sramuje pred nami, obenem je pa čutiti, da je ponosen na to, ker smo prav njega opazili. «Kako ti je ime?« sem ga vprašal. «Rajko», je odvrnil skoraj šepetaje. ' Doma je iz S:njeva pri Sarajevu, udarnik je in n;egov komanda' nam poja ni, da je med najboljšimi graditelji avtomobilske ceste. Izhaja iz pravoslavne družine in kot otrok je napravil vse strahote divjanja ustašev in četnikov. V brigado je prišel nepbmen. V enem samem meseCu se je nauč'1 gladko čitati in pisati in zdaj prebira ob proriem času z veseljem vse, kar mu pride pod roko. Sam je preveč sramežljiv in zato pripoveduje namesto njega njegov četni komandir, ki je doma iz iste vasi. «To je sin delavcev, proletarcev«, nam pripoveduje. «Prav za prav se zdi neverjetno, da je tako nenavadno delaven, ko njegov oče r.'i bil za nobeno pravo delo. Skorai vse je morala opravliati mati in tudi služiti za kruh. Rajko je pravo čudo. Preden je prišel v brigado, je bil zaposlen na žagi, ki je državno podietje. (Nadaljevanje sledi) ,e CripP* ..e Finančni minister nedavno obinvil f*1'** 1 moči funta šterlin0a- 1-J —100. 19W —95. l°?° —58, 1949 194.5 —38. 12. dave 31. Njegove tz;,""rVrt:' zarjajo na vi-ke nega sklada deviz, s ^jjati- \ jo na vsak nač!n j ts\' da ne s posojili mar i-e‘ da snrr>stp znmrzl' krea ji h upnikov iz 1un'ov d Kat«* . 7,na.no je, da so o ' Afr-ka in dr-'oi p’' c.Jafliie H v prid Velike Reuterjeva r>oror”Ja - ^ skih borz kažem. ,-^eg nie niso prepričale finančnih kroapv ’ nrtrc zauvanfe v britansko s”e ru- sko poVtiko ter nan j„rfl voi brtanskega Smatralo, da gd oj' drlNU* nfldaf cfr fittl* prc s Umi ukreni sicer ’• of>rel' stonnl to-tg n« d' Omejitveni ukrepij^f slednje sredstvo -jr- ■ ni tud’ -,. (iff de, vendar to se ^apiV “ ^ britanska kriza«. rav, ■ tedaj ' . t/d n im krogom le se f <""'ster' V Ižice J se uvaja vali na delovne m"0 žuje življenjski s'u”d Britanski l9f „J' znašal v drugi če odst. celotnega i-1 zadoval od 7,9 v odn. 8,8 odst. V — UPRAVA- ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. Tel. 83-51. Cene oglasov: Z ^"vsa k "mm'v hi ne v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI, St. 6, III. nad. - Telefon Stev. 93-808 OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 mm vlSI' Odg Za FLRJ' Za vsak mm širine 1 stolpe: za vse vrste oglasov po :. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco l-ll. 10 din. Tel. 11-32- Koper, ul. Battisti 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, m ■ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. inozeo11 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Izdaja Založništvo tržaškega tiska P-