j Po poiti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ Četrt „ , 6 „ 60 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ Četrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 . i pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserata sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 79. V Ljubljani, v petek 6. aprila 1900. Letnik XXVIII. Koroški deželni zbor. Iz Celovca, dne 5. aprila. Naš deželni zbor se je, kakor drugi, vnovič zbral v ponedeljek, dne 26. marca, h te sejo je poročati, da je posl. O h o n .redlagal resolucijo, naj dež. zbor zahteva od vlade in drž. zbora, da se čim preje izvede železnica preko Tur in Kara v a n k. Predlog so je soglasno odkazal stavb, odseku. Lepo je, da se posl. Ghon poteguje za to železnico in zahteva od drž. zbora nujno delo ! Prav ! A gospodine Ghon naj bi se potrkal na nemške prsi in malce izpraševal svojo kosmato vest, kako je bil vedno zvest lomagač nemškim obstrukcijonistom, ki so kozi tri dolga leta zabranili v državnem sboru vsako, tudi gospodarsko delo ! Posl. B a r 11 m ii za km občine Pater-nion-Beljak-Rožek je odložil poslanstvo. 4. seja je bila dne 27. marca. Razna poročila in predlogi dež. odbora se brez debate izroče odsekom. — Poročilo dež. žel. sveta se vzame na znanje Poročilo pravi, da je železnica Sinčavas-Železna Kapla dobila koncesijo. Dežela doplača 120 000 kron. G. Čare je izrekel željo, da se napravi električna železnica iz Celovca v Velikovec, a se je predlog odklonil. V dež zboru zahteva sedaj posl. Plaveč, naj se vendar ozira na to v ieljo. Predlog se izroči stavb, odseku. 5. seja, dne 29. marca Posl. Honlinger in tovariši vprašajo dež. predsednika, zakaj lovska postava ni dobila najvišjega potrjenja. Isti predlagajo, naj dež. zbor sklene, kedaj naj se na deželi začne šolsko leto, in naj se nastavijo stalni okrajni šolski nadzorniki. — Mnoga poročila dež. odbora so odkažejo odsekom. — V itnenu gospodarskega odseka predlaga posl. Umlauf, naj se sprejme resolucija, predlagana od posl. Ghona o železnici preko Tur in Karavank. Resolucija se soglasno sprejme. — S prihodnjim šolsk letom se sprejme v šolo za gluhoneme 12 i jčencev več. Zato se mora nastaviti tudi en učitelj več. ? 6. seja, dne 30. marca. Razna poročila dež. odbora gredo v odseke. — Cesar Frana Jožefova cesta na južnem bregu vrbskega jezera je stala do koncem decembra 1899. 263.924 gld. Koroška hranilnica je dala za cesto 150.000 gld. — Posl. Honlinger utemeljuje svoj predlog, naj se začne šol. leto deželi z veliko nočjo, in pravi, da se dež. svet ne ozira na zahteve ljudstva. Temu i t ovarjata poslanca Jos. Lemiš in dr. Motnic, »ii pravi, da se je 233 krajnih šol. svetov izreklo za začetek šolskega leta o vseh svetih, in le 167 za veliko noč. Dr. Steinvven-der je dokazal, da je dež. šol. svet storil ravno nasprotno tega, kar jo sklenil deželni 1 zbor. — Posl. Honlinger dalje utemeljuje svoj predlog o nastavljanju stalnih okrajnih Sol. nadzornikov. To jo zahteval dež. zbor ^ e prej enkrat, a vlada je predlog odklonila, || ,ter jo stvar predraga. IV 7. seji, dne 2. aprila so je rešilo več predlogov dež. odbora ter so se potrdili računski sklepi za 1. 1898. — Obširna debata je bila o kolesarskem d a v k u ; dotični predlog dež. odbora se je odklonil in ga niso odstopili niti kakemu odseku. gotovo v večini prečitali to karakteristiko go tovega dela našega dijaštva. Tudi nasprot niki, namreč trezni, stvarni naši nasprotniki iodo priznali, da je pisan članek mirno in stvarno, da je pisec meril nasprotnike in somišljenike z enim in istim merilom. Posebno se je varoval dotaktniti se zasebnega življenja nasprotnikov, ker nima pravice se vtikati vanj, pač pa se je, da bi bil na vse strani pravičen, dotaknil celo zasebnega življenja somišljenikov in bodril, da si kolikor mogoče prizadevajmo hoditi tudi v zasebnem življenju pot krščanskega prepričanja. Na to razpravico je odgovoril »Slovenski Narod«. Pisec odgovarja na »pamflet« v »Zori« jako čudno. Karakteristične lastnosti odgovora so: piščeva megalomanija, nelogičnost, skrivajoča se v plašč visoke juri-stiške učenosti, ki zaničuje take »prismode« in »kronične juriste« s »slamo v glavi«, ka kor je nesrečni J. Š., pisec članka, — in pa strast ne »katoliškega fanatika«. Ena glavnih misli v »Zorinem« članku je, da sta mogoči le dve načeli: krščansko in nekrščansko. S tem se je pisec eo ipso postavil na versko in sicer krščansko stališče. To bi lahko vsakdo takoj vedel, ker je »Zora« katoliško glasilo. To priznava tudi »Narodov« člankar. On pa ne stoji na nobenem teh dveh stališč, ampak na tretjem, ki ni krščansko ne protikrščansko, ampak »širše in pravičnejše« stališče, ki je stališče »omikanega človeka«, ki »gleda z višjega pozorišča na verske boje«. Katero stališče je to? — Kdo ve? — Da, ko bi nam člankar sam ne povedal, bi ne vedeli: to je načelo objektivnosti in pravičnosti. To je torej trdno. A kaj čudno se nam zdi, da hoče biti člankar, oziroma vsi oni, v katerih imenu je pisal, na vsak način kristjan! Silno je nevoljen, da se očita sloveni-janom nekrščanstvo, in jezno zareži »pesjani smo, gospod J. Š., ljudožrci!« Torej on je kristjan, ali boije, hoče biti. Kako pa se to sklada s tretjim njegovim načelom? Kristjan je, pa ne stoji na krščanskem stališču, nima v življenju in delovanju krščanskeganačela. Kak kristjan pa je to? — On se celo jezno in ne-voljno in zaničljivo zadira v »Zorinega« član-karja, češ, »na strankarskem verskem stališču stoji«. To po naših omejenih, »prismojenih« mislih ni skladno, ni dosledno. Pa sodite vi !*) Tu tiči ravno ona hiba, katero smo opisali in grajali v »Zori«. Ta akademik je kristjan pa liberalec ob enem. Ne razume ali krščanstva aH pa liberalizma ne, ker nemogoče bi bilo sicer, da bi hotel biti vse ob enem. To je značilno za veliko večino našega dijaštva. Oni so deset ali še več let zadaj, oni so na isti stopnji, kakor je bil »Slovenski Narod« pred toliko časom, ko je bil strašno hud na one, ki so trdili, da ni kr ščatisk, katolišk list. No, danes je »Narod« že zadovoljen z naslovom »protikrščansk list« in tega nič več ne taji v svojih člankih, ki so v večini protikrščanaki. Da pa jo »Narodov« člankar res libera len, nam pove indirektno v zagovoru tele grama »klerikalizem mora v prah«, katerega Breznačelnost v slovenskem dijaštvu. J. Š—c. V dijaškem listu »Zori« je v 2. št. izšel članek z gorenjim naslovom. Bravci so *) Katoliški cerkev zahteva od svojih članov, da ho vedno in povsod katoliki, da pr«nica vse njih delovanje krščansko-katoliSka ideja, s kratka, ona hoče celo osebnost članov. To ima tudi pravico zahtevati saj kdor je v nji, j« prostovoljno. Ako pa rečete dati cele osebnosti cerkvi, potem izbrišite svoje ime iz krstne knjige, potem nimate pravice imenevati se ka tolika-kristjana. so poslali Slovenijani v Ljubljano po mestnih volitvah, rekši: In če oni kličejo in orijo: »liberalizem mora v prah«, naj bo nam zabranjeno isto klicati klerikalizmu. in na zadnjaštvu!! S polno pravico kličete to, a potem ne tajite vsaj, da sto liberalci! Kje se strinja to s »tretjim načelom, načelom objektivnosti« ? Pustite nas vendar vi, ki »niste liberalci«, nas klerikalce in liberalce mej seboj! Vi imate »tretje načelo«, kaj so potem vtikate v naše razmere! Pa kaj bi se šalili! V resnici je člankar liberalec, samo še zrel liberalec ni. Kmalu bo tisto varno in prijetno stališče takozvane objektivnosti se udrlo in mož bo stal na protikrščanskem stališču, kar bo kaj rad in neolepšano povedal in kar sedaj še skriva. Ta članek v »Narodu« je kaj značilen za naše »narodne naprednjake« mej dija štvom. Zato se nam zdi, da se izplača na več stvari posebej reagirati. Kaj tipična za breznačelneže je sledeča izpoved: »Kaj pa je prepričanje? Subjektivno mnenje je, — vsak misli, da ima on prav. Kdo ti pa pravi, da je ravno tvoje prepričanje pravo? Kdo hoče trditi, da je prepričanje bližnjika krivo?« To so važne besede. Torej skepticizem Torej je vsako prepričanje le subjektivno mnenje brez objektivne podlage? Jaz sem prepričan, a ne vem, zakaj sem prepričan To »prepričanje« pustimo »Narodovemu« člankarju. Tu najdemo torej skeptika, dočim je na drugih krajih članka pisec kristjan in pa li beralec. Torej v tem obstoji skrivnost »tret jega« stališča, človek je takrat najbolj ob jektiven, čo je danes kristjan, jutri liberalec pojutranjim pa skeptik, — s tem je človek vsem prav dal, obšel vsa »stališča«. Torej »Slovenija« ni proti krščanska. Ona zato ni protikrščanska, ker stoji tudi na »tretjem stališču«. »Zorin« člankar pa je napadel »Slovenijo« tako nesramno, da ji je očital protikrščanstvo. Sedaj pa prosimo, poslušajte ! Na vseslovenskem dijaškem shodu je večina zavrgla krščansko podlago »Savi«. Mi, ki imamo krščansko načelo, pravimo: Vi ste zavrgli krščansko podlago društva, ki naj deluje za ljudstvo neposredno, torej ki mora neizogibno pokazati svoje stališče na pram veri ljudstva, ki mora zavzeti katerokoli stališče, ako deluje socijalno, napram takemu socijalnemu faktorju, kakor je vera, irščanstvo, — vi, ki ste zavrgli krščansko Kullago v tem slučaju, — ste zavrgli ipso facto negativno, nekrščansko stališče; vi sto aa ob enem proglasili »Slovenijo« za svojo oficijelno zastopnico na Dunaju, torej ste »Sloveniji« pritisnili tudi oficijelni in sicer liberalni pečat. Seveda se gre zdaj za to; ali pa se ta sklep tudi izvršuje, da ima liberalni značaj »Slovenija« v resnici, ali ga nima. No, to je »Zorin« člankar jasno dokazal, da si se sklicuje »Narodov« člankar na popirje v društvu; pa še ti popirji ne bodo držali. Kajti menda stoji ravno na popirju zapisano, da je dvoboj dopuščen, ali pa celo nekako potreben. Potem imate tudi na popirju zapisano, da je Aškerc vaš častni član. Pro sim, bi si ne oskrunili učenih rok, vzemite ravno izšlo 2. št. »Kat. Obzornika«, kjer se v dveh študijah dokazuje ad oculos protikrščanstvo Aškerčevo. Ali mi potem ne dovolite sklepati, da je »Slovenija« tudi protikrščanska? Saj nimamo nič proti temu, da nitiirm UltlllliaU UO)ll I I flllB ga imate, privoščimo vam ga, — vendar recite vsaj, da se strinjate z njim v njegovem jrotikrščanstvu, kakor so pokazali to in priznali odkrito v Gradcu »Triglavani« s svojo zaupnico svoj čas. Le na eno in isto vprašanje ne odgovoriti: Da! in ne ! Sedaj pa prepišimo izjavo »Narodovega« akademika, ki je ob enem tudi dokazovanje: »Slovenija« je napram veri na tem - le stališču : »Slovenija« ne čuti v sebi nikake potrebe biti »protikrščanska«, ker še do sedaj ni imela članov druge, kakor katoliške vere, ker še sedanjih in prejšnjih njenih členov cerkev ni izobčila, in ker je slovenski narod v svoji ogromni večini krščanski narod, in bi se s tem postavilo društvo v nasprotje ž njim«. Torej zato ni protikrščanska! O teh besedah bi se dalo veliko napisati, a ker ni mogoče radi prostora, priporočamo č. brav-cem, naj obstanejo za nekaj hipov pri njih. Zlasti naj primerjajo »tretje načelo« z njimi. Sedaj pa še naprej: »a ,Slovenija' do sedaj ni (?) imela povoda in še ni čutila potrebe, postaviti se na katoliško — reete »krščansko stališče«, ker so za skrb vere poklicani drugi faktorji, ki naj s Bvojim poučevanjem in lepim življenjem varujejo in utrjujejo vero, in ker členi »Slovenije« pripadajo le slušajoči cerkvi, ne pa učeči kakor »devica« Danicaa. To so torej razlogi, zakaj stoji »Slovenija« na »tretjem staliSču«, kjer »opazuje z višjega pozorišča verske boje«.*) Kaj pa, če bi cerkev zapovedovala po osebi papeža: »liberalizem je greh, bodi katoličan v javnem, kakor v zasebnem življenju!« — kar je v resnici že pred desetletji storila (oyl-lab.) ? Ali jo slušajo ti Slovenijini »slušajoči člani«? Pa dvoboj? Ali ne izobčuje dvoboj iz cerkve? — Sploh je pa mogoče le s otre-tjega stališča« trditi, da človek ni dolžen v svoji vesti in pred Bogom vero, katero veruje, vtrjati in varovati tudi pri Bvojem bliž-njiitu, naj bo potem duhoven ali lajik. Tudi to je napačno, da misli ta »slušajoči«, a ne-pokomi član cerkve, da je samo član učeče cerkve dolžan lepo živeti in da bi petem takem imel on nekak privilegij za nelepo življenje. Zanimivo je tudi indiskretno odkritje, da ima »Slovenija« člene, ki imajo čistejši verski čut, kakor marsikateri »Daničar«. — Kakor smo že povdarili izrecno, se ne vtikamo v zasebnosti »Slovenijanov« in pustimo v miru njih razne »čute«, to nas nič ne briga. Briga nas le njih javno življenje. — S to trditvijo pa je člankar »Naroda« ob enem potrdil naše mnenje, katero ponavljamo, »da je v Sloveniji masa breznačel-nežev«. Ako je »Slovenija« liberalna, kar smo dokazali in kar bo vsakdo potrdil, (saj vse to pisanje »Narodovega« člankarja je lo tako radi lepšega in pa radi agitacije, nekaka vaja jo, ali pa zrelostni izpit za bodočega predsednika »Slovenije«), tedaj so vsi b »čistimi verskimi čuti« v njej — brezna-čelni. Žrtve bo liberalnega terorizma. Kaj pomaga občni zbor, kaj odbor, ako pa recimo deset strogih liberalcev vse vlada? Mirabeaujev izrek je znan, da deset ljudi, ki vedo zakaj se gre iu ki imajo načelo, užene 10.000 ljudij, ki stojijo — da se izrazim po -Narodu« — na »tretjem stališču«. ------ o j Žalostna 'Slovenija«, ako sloni njeno načelno življenje na tek dokaz h! O nekaterih „Slov»-nijanih« imamo viSje mnenje, zato se bojimo, da se l,od„ _ vzdignil protest proti takemu društvo kom-promitujočemu dokazovanju. . u; ,vi y.*< 1 nisi* v- niiy.mo_fiEtg.CT...vftUftlV »Jeli vsaki, ki javno ne pridiguje krščanstva, že sovražnik Kristusove vere?« vprašuje »N.-ov« člankar. Odgovorimo: ni potreba direktno javno pridigovati krščanstva, pač pa javno priznavati krščanstvo kot merilo vsega delovanja. Krščanstvo ni samo za doma ali pa za nedeljo, ni pisarniška suknja, katero obesi uradnik na kljuko, ko gre iz pisarne. To ravno hočemo, nič druzrra, da se javno prizna krščanstvo za merilo vsega človeškega delovanja. Kdor tega ne prizna, on ni kristjan, kakor ja hoče imeti cerkev. Tu tiči ravno vse, kar nas loči. Naši nasprotniki tajijo, dočim mi priznavamo železno logiko Kristusovih besedi: Kdor ni z menoj, on je proti meni. — Te besede razstrelijo tisto nesrečno »tretje stališče«. Mislim, daje dovolj reagovanja. K sklepu pa konštatujemo Bledeče: »Narodov« članek je za nas skladišče dokazov proti našim brez-načelnim nasprotnikom, zato mu izrečemo zahvalo. Drugič: s člankom v »Zori« smo zadeli v živo, ker drugače bi oni ne reagirali s tako silo in surovostjo, zlasti ker nas »pasivno prezirajo«, kakor pravi člankar, in je naš »članek« v »Zori« strahovito neumen. Tretjič: nismo mislili, da gredo gospodje napredni akademiki tako rano v šolo »Slov. Naroda«, kar se tiče taktike v polemiki. Ali bo izrazi: »prismodaa, »coprnice na metli« — akademiški? — Ali se mora takoj oseb nosti lotiti na stvarni napad? Četrtič: Mi se nismo dotaknili zasebnosti nasprotnikov, dočim je »Narodov« člankar lotil se takoj zasebnosti »Daničarjev«. Glede tega pa po-zivljemo »Narodovega« člankarja oziroma njegove somišljenike, da spravijo vse na dan, kar jih pohujšuje v našem zasebnem življenju, naj spravijo vendar enkrat pred svet vse, ker tudi naše zasebno življenje naj jim je — odprta knjiga. Politični pregled. V Ljubljani, 6. aprila. Dr. Lueger o razpustu mestnega zbora. Na občnem zboru meščanskega društva za XII. okraj je imel dr. Lueger daljši govor o razmerah v mestnem svetu ter o novi volilni reformi. Pri tej priliki je omenjal tudi strastne gonje židovsko-libe-ralne klike za razpust mestnega zbora ter to gonjo obsodil nekako tako-le: Kaj se zgodi z mestnim zborom? Liberalci pritiskajo na vlado da razpusti mestni zastop. Ravno ta pritisk je pa dokaz, da je vse zlagano, kar trdijo nasprotniki o novi volilni reformi. Ko bi bila ta prikrojena res tako na korist naše stranke, bi se liberalci, ki so imeli vendar blizu 40 mandatov v svoji po-seati, gotovo tako ne potegovali za razpust mestnega zbora. Svojo gonjo za razpust dokazuje klika le, da volilna reforma ne bo škodila nobeni stranki. Židovsko liberalni kliki sploh ni za takozvano občinsko avtonomijo, marveč njej se gre samo zato, da onemogoči gospodstvo kršč. soc. in pametnih nacionalcev. .ledino s stališča, da pridejo tudi meščani v drugi razred, je volilna reforma nekoliko ugodneja. Govornik pravi, da ne ve, kako se reši ta zadeva, a to mu je znano, da bo boj hud in da sme kršč. soc. stranka računati na konečno zmago. S preosnovo volilnega reda za moravski deželni zastop se je jel te dni zopet pečati pododsek stalnega odseka za preosnovo volilne reforme. V zadnji, pred-včeranji seji tega pododseka je bil razgovor o predlogih poslancev dr. Začeka in dr. Gotza. Dež. odbornik vitez Ullrich je predložil precej statistiškega materiala, na podlagi katerega so vrše prihodnji torek na-daljni razgovori. Na konečno sporazumljenje je dosedaj precej nade. Nova češka stranka in »N. Freie l*resse«. Prosvitljenega češkega profesorja Ma8aryka in njegovo novo stranko čeških realistov je pokazala v najboljši luči dunajska Židinja »N. Fr. Pr.«, ki je z zadovoljstvom vzela naznanje ustanovitev nove stranke in jo imenuje »pomenljivo«. Kar ta list imenuje pomenljivo in hvali, to navadno diši po česnu. O prof. Masaryku je pa itak predobro znano, da je jeden najboljših prijateljev in ljubljencev kroga okrog glavnega organa »Alliance Israelite«. Stranka je toraj prodana Židom in Čehi smejo pričakovati v narodnostnem oziru nebroj vspehov. O tem se bodo kmalu lahko prepričali. Ogerska poslanska zbornica je v zadnji seji rešila v tretjem branju proračun za tekoče leto in prod včeraj nastopila velikonočne počitnice, ki bodo trajale do 24. aprila. S tem je pa v istini tudi zaključeno sedanje zasedanje, ki se formalno zaključi takoj po počitnicah in otvori objednem nova seslja To je ie naznanil zbornici v zadnji seji ministerski predsednik bzell, ki se s svojimi mameluki raduje zmag nad maloštevilno opozu ijo. Gotovi krogi pa menijo, da se sedanji ogerski parlament še tekom pomladi razpusti ter se potem novih volitev poskrbi za nove, Banllyju bolj naklonjene moči. Turški maršal Osman Ghazl paša, znani zmagovalec pri Plevni, je včeraj umrl v Carigradu v dobi 63 let. Porodil se je ta narodni junak v letu 1837 v Amaziji v Mali Aziji (po drugih virih 1832 v Tokatu) ter v dobi 17 let kot podporočnik vstopil v turško armado in se kot konjenik vdeležil prodiranja Omer-paše ob azijatskem obrežju. Zbog svoje nadarjenosti in izurjenosti se je Osman-paša naglo pomikal kvišku. V svojem 34. letu je bil že polkovnik ia v 37. letu bri-gadni ter leto pozneje divizijski general. V bitki s Srbijo se je mož tako odlikoval, da ga je sultan kot 39 letnega moža imenoval za maršala. Leto pozneje, v juliju 1877 v turško-ruski vojski poveljeval je Osman armadi, obstoječi iz 68 bataljonov, 16 eskadro-nov b 174 topovi. Dolgo časa se je tu hrabro boril proti ruskemu generalu Totlebenu in še le 10. decembra je kapituliral pred rusko premočjo. Ko ga je vsprejel kot ujetnika car Aleksander, rekel mu je prijateljski : »Nikar ne žalujte, Osman, da ste se udali, kajti to se v vojski večkrat pripeti. Po nesreči Vaša vlada ni mogla poslati pravočasno pomoči. Z vami ne bom postopal kot z jetnikom vrnem Vam sabljo in se čutim srečnega, da sem premagal tako hrabrega generala«. Po sklepu miru 1878 se je Osman vrnil v Carigrad, postal je poveljnik cesarske garde, potem dvorni maršal in v decembru istega leta je bil imenovan vojnim ministrom. Glede raznih nerednostij v vojni upravi so ga napadali mnogostransko, a znal Be je vselej oprati na kakoršenkoli način. V letu 1885 je definitivno ostavil vojno ministerstvo in živel od tedaj brez službe na sultanovem dvoru. To pa največ vsled tega, ker je imel sultan grozen strah pred njim, kakor sploh pred vsakim, ki se kakorsibodi odlikuje in pridobi zaupanje naroda. Jedenkrat bi bil pa le še kmalu prevzel važno nalogo na bojnem polju. Bilo je to v zadnji grško-turški vojski ko se je pokazalo, da so Grki nekako na vrhuncu. Turško prebivalstvo je tedaj glasno klicalo po rešitelju v stiski in sultan ga je že imenoval vrhovnim poveljnikom mesto Edhem-paše. A ni mu bilo treba na bojišče, ker si je Edhem prej osvojil Larisso in pro drl do Volo. Sultan in razni evropski vla darji so ga odlikovali z raznimi redovi, najbolj pa ga je sultan počastil s tem, da je svoji hčeri Zekio in Naime Sultano zaročil z sinovoma »plevnskega leva«. Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 6. aprila. Odborova seja „ Društva za kršfian sko umetnost", dne 5. aprila Odobril se je načrt Iv. Vurnika za kapelico v Št. Juriju pri Kranju. Načrtu J. Stare za posli-kanje nemške cerkve bo se nasvetovale nekatere izpremembe, oziroma so se stavili nasveti. Nekatere točke so ostale nerešene n. pr. pročelje župne cerkve na Boh. Beli in dovršeni načrt za župno cerkev v Gradu (Bled). Ravnatelj Šubic je poročal o nameravanih korakih za popravo podružnice v Gostečah (v župniji Sorski). Za prihodnji občni zbor se je določila sreda po veliki noči, to je 18. aprila, ob 9. uri. Razgovor je bil o eventualni spremembi pravil, in da se prestavijo odborove seje na torek. — Darovi za škofijski muzej : kanonik Sajovic je daroval nekaj starinske vezenine, star zvonec, kelih, svetilnico, sliko Lajerjevo uprizarja-jočo sv. Notburgo itd., č. kanonik J. Smrekar pa 4 stare podobice in več fotografij slik in notranjščine sv. Primoža in sv. Petra nad Kamnikom ter Groharjevih slik za Brezje. Liberalna gonja. Vsak dan kaj novega, tako si misli Malovrh, ki spravlja v »Narod« dan za dnem pikantne, večinoma zlagane ali zavito novice. Sedaj se je postavil kot sodnik nad spovednike, ker baje »Narodovim« čitateljem niso dali odveze. Na tem polji bo Malovrh lahko lagal kakor bo hotel, ker ve, da je vsak duhoven veaan po spovedni molčečnosti v tem pogledu njemu nasproti brez vsacega orožja. Naj so napadi še tako hudi in lažnjivi, spovednik mora molčati. — Toraj le naprej v klevetanju, ni se treba bati nobenega popravka. — Ako tako propalo pisarjenje ugaja »Narodovim« bravcem, dobro, mi ga jim ne zavidamo, prepričani pa smo, da taka razdivjanost mora sama sebe požreti. »Narodova" surovost rodi posnemovalce. Nečuveno surovo se »Naroda zadnji čas zadira v blejsko duhovščino in kriči, kako grozno da mora pred njo trpeti ondotni nadučitelj. Kedo da mora trpeti pred nahujskanimi Buroveži, to kaže dejstvo, da so ponoči od 28. na 29. marca zlobneži pobili okna. — Dva kamna po 2 in pol kili sta še sedaj na ogled v blejskem župnišču; ogleda si jih lahko vsakdo, kedor se hoče prepričati, kedo trpi in kedo hujska. Deželni Kbor kranjski. Dnevni red 6. seje dne 7. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne je sledeči: Branje zapisnika 5. de-želnozborske seje dne 5. aprila 1900. Naznanila deželnozborukega predsedstva. Poročilo deželnega odbora o peticiji »lovenskega učiteljskega društva za odpravo nekaterih mdostatkov v pravnih razmerah kranjskega učiteljstva. Poročilo deželnega odbora o zgradbi deželnega dvorca. Poročilo deželnega odbora o po slavnem deželnem zboru sproženi prenaredbi §§ 2. in 8. zakona z dne 7. aprila 1882, dež. zak. št. 2. Poročilo deželnega odbora o uvrstitvi zasebne ceste, katero je kupil krški okrajno - cestni odbor od graščine Šrajbarski Turn, med okrajne ceste, in o opustitvi enega koaa s Krškega na Šrajbarski Turn držeče, pod točko 39. zakona o uvrstitvi cest z dne 2. apr. 1866, dež. zak. št. 6, navedene okrajne ceste, — dotičnim načrtom zakona. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3., B: Agrarne razmere. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca dr. Ignacija Žitnika in tovarišev glede sklenitve nove pogodbe z Ogersko za živinski promet. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnjah: delavskega stavbnega društva v Z-agorji ob Savi za pod poro ; podpornega društva za slušatelje na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju za podporo; pomočnega uradnika Avgusta Jaka za podporo. Ustno poročilo finančnega odseka o načrtu zakona glede uvedbe doneska od zapuščin za bolnične namene dežele Kranjske. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi ceste Lienfeld-Brod in Osil-niške okrajne ceste v cestnem okraju kočevskem med deželne ceste z dotičnim načrtom zakona. Ustna poročila upravnega odseka o prošnjah: županstva občine Selce, Železniki in Sorica za napravo ceste od Podrošta do Petrovega brda; županstva občine Sorica za cestno zvezo Podrošt - Petrovobrdo ; županstva občine Št. Jurij pri Kranju za uravnavo vode Kokre; županstva občine Št. Jurij pri Kranju za uvrstitev občinske ceste Visoko Predoslje med okrajne ceste ; županstva občine Št. Jurij za uvrstitev občinske ceste 1 lotemaže-Olševk Trata med okrajne ceste. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 6.: Občila. Oblastva, pazite na laške delavce! Na severnem Laškem razsajajo po mnogih krajih koze in veliko jih umrje vsled te bo lezni. Ker uprav sedaj hite delavci z Laškega v naše kraje, dobro bi bilo, da bi oblastva v zdravstvo - varstvenem oziru vse storila, da se bolezen ne zanese v naše kraje. Umrl je V Trstu dne 5. t. mes. po dolgotrajni bolezni gospod Štefan Pregelj, c. kr. finančni koncipist. Bil je blag značaj, zvest sin svojega naroda in veren katoličan. Z veliko vztrajnostjo in vzorno pridnostjo se je bil po truda in muke polnih dijaških letih in po prebitih težavah prve službene dobo priboril zagotovljeno socijalno stališče, ter iskal in našol tudi rodbinsko srečo v zakonu z izvoljenko, katero podobo je v vseh bojih življenja zvesto v srcu nosil. Ravno bi bil moral začeti živeti; a smrt ga je po klicala v boljše življenje — zaupajotega t Boga. Svetila mu tam večna luč! Volilno gibanje v tržaški okolici povodom volitev v tržaški dež. zbor je jako živahno. Italijani so razpredli svoje mreže po vBej bližji spodnji okolici ter agitujejo z obljubami in zvijačami. V Škednju vsiljujejo Banellija, ki je itak že v mestu izvoljen. V petem okraju hoče svojo srečo poskušati znani Burgstaller. V Rojanu in na Opčinah pa magietratovi sluge delajo zmešnjavo. Žal, da bo še vedno nekateri slovenski omahljivci, ki od Italijanov pričakujejo nebes. Italijani preže le na slovensko zemljo, da bi jo pripravili za iredento. ' Mesto venca na grob prijatelja c. kr. ' finančnega koncipista Št. Pregelj v Trstu i poslal nam je g. dr. Janko Brejc 10 K za 1 Jeranovo dijaško mizo. Štajerski deželni zbor je imel včeraj osmo sejo. Finančni odsek je predložil računski zaključek in proračun učiteljskega pokojninskega zaklada. Poslanec Karlon je predložil načrt zakona glede premembe paragrafov 3., 11. in 13. deželnega reda. Grof Kottulinsky je predlagal, naj deželni zbor pozdravi železnične predloge osrednje vlade v nadi, da se tudi kmalu rešijo. Poslanec Walz se pritožuje, da deželni odbor prezira domače delavce in trgovce s semeni in vinom. Odgovarjala sta mu deželni odbornik grof Atlems in grof Kottulinsky. Deželni glavar naznani, da se poslanci Žičkar, Ber-ger, Haring in dr. Rosina no udeležujejo od-sekovih sej in da se bodo vršilo dopolnilne volitve. Poslanec Wagner naglasa, da se ve-čina ni ozirala na manjšino, kar je neparla-mentarno. Konečno predlaga, naj so seje odsekov javne. Ta predlog obvelja. — Slovenski poslanci se, kakor znano, ne udeležujejo sej. Ljudstvo se s tem strinja, ker uvideva, da Slovenci nimajo ničesa pričakovati od Gradca. Birmovanje v lavantinski škofiji bode: 24. maja pri Sv. Petru pri Mariboru, 27. pri Sv. Martinu pri Vurbergu, 28. pri Sv. Barbari, 31. v mariborski stolnici, 4. junija pri Sv. Marjeti, 5. v Selnici, 10. v Kam-nici, 11. pri Sv. Križu, 16. junija na Ponikvi, 17. pri Sv. Juriju, 18. v Dramljah, 19. na Kalobju, 20. v Slivnici, 21. pri Svetemu Štefanu na Žusmu, 22. v Zibiki, 23. na Sladki gori, 24. v Šmariji, 25. pri Svetemu Vidu, 30. v Teharjih, 1. in 2. julija v Celju, 3. v Galiciji, 4 v Žalcu, 5. v Gri-žah, 6. v Št. Petru, 7. v Polzeli, 8. v Bra-slovčah, 9. v Šmartinu na Paki, 10. na Vranskem, 12. v Št. Juriju, 13. na Rečici in Go milskem in 14. v Št. Pavlu. Slovenska predstava v Celju. V nedeljo prirede požrtovalni celjski slovenski diletantje zopet predstavo. Igrali bodo »Lum-paci Vagabund«. To je zadnja predstava v tekoči sezoni. Poljedelska šola v Fazinu. Poljedelstvo v Istri je jako zanemarjeno, kar je spoznala tudi vlada. Zato se je obrnila do dež. odbora istrskega z vprašanjem, ali bi ne bila umestna v Pazinu poljedelska šola s hrvatskim učnim jezikom. A dež. odbor je v svoji gorečnosti za blagor prebivalstva odgovoril, da šole ni treba. To je naravnost neverojetno. Ali bod9 vendar vlada uvidela, da so italijanski mogotci sovražniki blagostanja ljudstva ? Take razmere kriče do neba in skrajni čas je, da jim vlada konec stori. Iz Starega trga ob Kolpi. Poročali ste že o nesrečni smrti učitelja Zupana, ki je v valovih Kolpe našel konec svojemu življenju. O vzrokih samomora niBte ničesar dostavili, ker sto se držali prislovice: »O mrtvih nič, razun dobro«. — Tudi pri nas so bili ljudje s tem zadovoljni. Druzega mnenja pa je »Učiteljski Tovariš«, ki je v 9. št. od 20. marca pisal, da so klerikalci krivi Zupanove smrti, češ, da so ga preganjali od službe na službo, da je vsled tega postal melanholičen in sit življenja. — To je tako gorostasna laž in tako drzno očitanje, da ne moremo nanj molčati. Ako bi toraj »Učit. Tov.« vzdrževal to svojo trditev, primorani bomo, dasi neradi, objaviti prave vzroke te žaloBtne smrti. Neradi bi vlekli te stvari na dan, a če nas »Učit. Tov.« s svojim obrekovanjem k temu prisili, po-služili se bomo tudi tega nam neljubega orožja, kajti tacih natolcevanj ne moremo mirno prenašati, najmanj pa, da bi se nam Starotržanom v tem pogledu kaj očitalo. i Ogenj v Tschinkelnovi tovarni. Danes sjutraj je čuvaj opazil, da se vali dim izpod strehe. Tlelo je tramovje, ki je precej ožgano. Poklicani delavci so ogenj takoj pogasili. vendar pa je škoda precej znatna. Pri včerajšnjem ognju na Karlovski cesti jo ukral nekdo trg. vajencu Suva sre brno uro z verižico v vrednosti 16 kron.— Zgorelo je tudi okolu 200 stotov mrve in se ceni škoda na 2000 kron. Policija je prijela nekaj fantov, ki so bili na sumu, da so zažgali, a jih je pozneje izpustila, ker ee je dognalo, da niso požigalci. Bogoskrunstvo. Na posestvu Jakoba Peternela iz Zagorice pri Bledu je stal blizu »Blejskega doma« lesen križ. Ta križ je v neki noči koncem marca nenadoma zginil. Nekdo ga je izpodžagal in odnesel. Nekaj dnij pozneje našli so križ pri koči Jakoba Peternela, ki se je napram orožnikom izrazil o dejanju zelo bogoskrunsko. Uboj. Dne 26. m. m. zvečer eta se sprla v gostilni Fr. Orehka v Moravčah Jan. Judež in Fr. Konjar. Prvi je napal Konjarja s ta-kozvanim »drikelcem«, a je udarec preprečil gostilničar. Potem je znova skočil vanj, ga podrl na tla ter padel z njim preko osmih kamenitih stopnjic tako nesrečno v klet, da je Konjar na mestu obležal mrtev. Judež je sicer pobegnil, a so ga orožniki sedaj že prijeli. Zahvala. Županstvo na Krki izreka na tem mestu toplo zahvalo vsem onim gospodom, ki so izposlovali pri državi podpore za poškodovance po toči in sploh slabi letini. Stotera zahvala vsem skupaj. Obdarovani so bili 19. sušca t. 1. Podporo je delil fospod okr. glavar litijski. Ker pa je še daleč žetev, bo še marsikatera družina trpela pomanjkanje, kajti pri nas ni nikakega zaslužka. Priporočamo jih še v nadaljno podporo, ako bi bilo mogoče. — Županstvo Krka, 4. malega travna 1900. — Janez Zupane. Vzvišanje utežnega postavka za jednotno poštnino v prometu z Nemčijo. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministerstva od 22. marca t. 1. štev. 13842 se naznanja, da velja v prometu z Nemčijo od 1. aprila 1900 poštninski postavek 10 h = 10 pf. za pismo do 20 gramov. Ta sprememba vel|a tudi v prometu iz Ogerske, Bosne in Hercegovine v Nemčjo. Zdravje v Ljubljani od 25. marca do 31. marca. Novorojencev 25, mrtvorojen 1, vmrlih 21; med njimi za vratico (davico) 1, jetiko 8, vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, nezgode 1, za različnimi boleznimi 9; med njimi 6 tujcev in iz zavodov 12; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 3, vratico 7. Dva angleška brodova sta zopet na Reki, da naložita ogerskih konj za an gleško armado v južni Afriki. Dve novi križarki bi rada dobila avstrijska marina. »Wr. Abendblatt« piše, da se bode zahtevalo v ta namen od delegacij 4,850.000 kron izrednega kredita. Pijanček na smeteh. Povedali smo, kaj se je zgodilo včeraj z jednim delom »mestne fure«. Konec povemo danes Policaj je računal, da se bode Predovičev Nace Lisec pustil mirno peljati domov, a končno je uvidel, da je vendar nujna potreba pobrati po cesti smeti, in pustil je Lisca njegovi usodi. A Lisec se ni mogel pobrati. Zato je vzel pobirač smetij konja pri uzdi in ga vodil sani ob kupca do kupčka smetij. Lisec pa je dremal in se zibal na smeteh. Ljudje so se ustavljali in se na glas smejali tako vzorno urejeni mestni vožnji. Trojni umor in samomor. V Budimpešti je v sredo zvečer 34 letni žel. uradnik Faludy ustrelil 32 letno soprogo, svoja dva otroka in naposled še samega sebe. Zbal se je rubežni, ker ni plačal najemnine. Dejanje je izvršil v sporazumu s soprogo. * * * Profesor Pastor je sedaj v Rimu, kjer v arhivih nabira gradivo za četrti zvezek svojo zgodovine papežev. Dne 27. sušca je bil v avdijenci pri sv. očetu, ki se jako za-nimlje za to delo. Sv. oče je Pastorju podaril pisalno mizo s svojo sliko. Brzojavna proga okoli sveta. Ruski in američanski inženerji so osnovali načrt brzojavne proge okoli sveta. Proga pojde večinoma po kopnem, v Beringovem morju bodo nuložili kabel. Perzijski šah v kratkem zapusti Teheran in preko Kavkaza odpotuje v Peter-burg. Na svojem potovanju se oglasi tudi na Dunaju, kjer bo gost našega cesarja. Društva, (»Glasbena Matica« vLjubljani) priredi v soboto, dne 7. aprila t. 1. III. redni koncert v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« pod vodstvom konc. vodje g. Mateja Hubada. Pri koncertu sodelujt-jo: gospodičina Amalija C a r n e r i, operna pevka slovenskega gledališča (sopran), gospod Aleksander Noaalewicz. operni pevec z Dunaja (bas), pevski zbor »Glasbene Matice« in godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, štev. 27. Vzpcred: I. del: 1. Fran Schubert: Simfonija v H-mol, št. 8. v dveh stavkih za veliki orkester. I. stavek : Allegro moderato. II. stavek: Andante con moto. 2 Fran Schubert: a) Ave Maria! b) »Predica« pesmi, poje gospodičina Amalija Carneri, na klavirju spremlja gospod Josip Prohazka, učitelj »Glasbene Matice«. 3. a) Peter Iljič Čajkovskij: Serenada Don Juana, b) I. Lysenko: »Oj, Dnjeper moj!« pesmi, poje gospod Aleksander Nosalevvicz, operni pevec z Dunaja, na klavirju spremlja gospod Josip Prochazka, učitelj »Glasbene Matice«. 4 li. Wagner: Arija Elizabete iz opere »Tannhuuser« — (»Pozdravljam te! . . .« za sopran e spremljevanjem orkestra, poje gospodičina Amalija Carneri. — II del: Sveta Ljudmila. Oratorij v dveh delih na besede Jaroslava Vrchlickega za soli, zbor in orke ster zložil dr Anton DvoMk op. 71. Prvi del oratorija: 1. Predigra in zbor paganskih duhovnov »V lesove so vrnile se temine«. Moški zbor. 2. Recitativ : »Ti bogata Vt sna zlata«. (Prošnja kmetovalčeva) 3. Zbor ljudstva. »Cvet s katerim Vesna vabi . . •« Mešani zbor. 4. Zbor paganskih duhovnov in ljudstva: «Sveto iutro je in sveta mračna noč«. 5. Zbor: »Triglav, bodi češčen'« Sla-vospev bogovom. Mešani zbor. 6. Recitativ Ljudmile: »Kako srce drhti v trepeti mi!« Sopran-solo. 7. Zbor: »Usliši naše prošnje glas!« Mešani zbor. 8. Arija Ljudmile: »Iz mlade že k oltarji me vleklo je srce«. Sopran-solo. 9. Zbor ljudstva: »Bogovi so povsod«. Mešani zbor. 10. Samospev: »Sem dajte vesne cvet!« 11. Zbor ljudstva: »Cuj tam v ozadji šum, vrvenje strašnih trum!« Mešani zbor. 12. Arija Ivana: »Do praha z vami! Jeden le je Bog!« Bas-solo in zbor. (Ivan — oznanjevalec sv. vere.) 13. Zbor ljudstva: »Kdo ta je mož, da grom ne trešči vanj?« Mešani zbor. 14. Arija Ljudmile: »Dovoli, da poljubljam prah tvojih nog!« S ipran-solo. 15. Recitativ: »V srce si glej!« in arija Ivana: »Pozdravljen moj rod! Bog večni te vabi«. Bas-solo. 16. Zbor ljudstva: »Kaj bode z nami?« Mešani zbor. 17. Zbor ljudstva : »Vse lomi se, podira ! — O večna luč, osveti nam stezo!« Končni mešani zbor. — Dejanje prvega dela oratorija vrši se na dvoru Melniškem v paganskem svetišču: Knezi plemenitaši, duhovni in ljudstvo pred zlatimi aohami paganskih bogov. — Začetek koncerta točno ob 8. uri zvečer, konec ob 10. uri. — Vstopnice se dobivajo v trgovini gospoda J. Lozarja na Mestnem trgu in na ve^-er koncerta pri blagajnici. Programi z besedilom oratorija istotam po 20 kr. (Vabilo) k predstavi živih podob s petjem in godbo na lok, katera se ponavlja na splošno zahtevanje v nedeljo, dno 8. aprila 1900 v prostorih gostilne »pri Kroni« v Skolji Loki. — Pričetek točno ob polu 8 uri zvečer. — Vstopnina: Numerirani sedeži od I. do V. vrste, kateri se dobivajo v lekarni gosp. E. Burdycha in na večer predstave pri blagajni, 1 K; ostali sedeži in stojišča 60 vinarjev. — Cisti dohodek namenjen je »Olepševalnemu društvu v Skolji Loki«. Odbor. (Na I. občnem zboru »Dela v. bralnega društva v Kamni gorici" dne 1. aprila je bil izvoljen sledeči odbor : Predsednik : Ant. Kapus. Blagajnik : Matija Mikelj. Knjižničar : Anton Mikelj Odborniki : Lovro Režek, Matej Novak, Janez Vari. Društvo ima okrog 50 udov. (Hranilnice in posojilnice v Cerkljah na Gorenjskem) računski sklep za upravno leto 1899 izkazuje prometa v računskem letu od nje ustanovitve 6. apr. 1899 81.736 K 72 v. Hranilnih vlog se je vložilo 1 1.336 K, vzdignilo se je 1.020 K, toraj stanje koncem leta 1899 10.316 K. Kapital. obresti koncem rač. leta 193 K 66 v., stanje hranilnih vlog sklepom račun, leta 10.509 K 66 v. Posojil se je dalo 37.287 K 13 v. vrnilo so je 1783 K, stanje koncem leta 1899 35.504 K 13 v. Čistega dobička je 292 K 29 v, ki se dene v rezervni zaklad. Članov šteje posojilnica 104 ter je član »Gosp. zveze« v Ljubljani. (Mestna hranilnica v Novem Mestu.) V mesecu sušcu 1900 je 198 strank vložilo 48.356 K 72 h, 143 strank vzdignilo 45.253 K 27 h, torej več vložilo 3103 K 45 h. 20 strankam so je izplačalo posojil 16.600 K, stanje vlog 1,440.878 K 49 h, denarni promet 184.960 K 41 h. (Mestna hranilnica v R a d o v -liiei.) V mesecu marcu t. I. ie 170 strank uložilo 58120 K 14 h, 142 strank uzdignilo 34911 K 76 h. 27 strankam so je izplačalo posojil 36820 K, denarni promet 296248 K 84 h.__ I>»rovi. Družbi bv. Cirila in Metoda so meseca marca t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Ženska podružnica v Kamniku 12 K 60 h, moška podružnica v Tolminu 38 K 20 h. »kazen« 15 K 60 h, župnik J. Košmelj v Begunjah pri Lescah dar Mohorjanov 10 K, ženska podružnica v Celju 346 K 22 h, veletržec Fr. Kollmann ob svetilniških cilindrih 100 K in iz nabiralnika 10 K, tvrdka Iv. Perdan ob vžiga licah 400 K, ženska podružnica sentpetrska v Ljubljani 1755 K 36 h, Mar. Bonač v Begunjah pri Cerknici iz nabiralnika 10 K, Leo-poldina Eibensteiner v Zagorju ob Savi sklad veselo družbe 7 K 16 h, podružnica v Žužemberku 57 K 2 h, posojilnica na Vrhniki 40 K, posojilnica v Logatcu 25 K, Iv. Je-bačin od kave 200 K, uredništvo »Slovenca« zbirko 22 K, konz. svet. prof. dr. Jos. Do-lenec 20 K, podružnica za Šmarje in Sla tino 164 K, posojilnica v Mokronogu 20 K. K. Ježovnik v Velenjah iz nabiralnika 6 K 37 h, ženska podružnica za Ajdovščino m okolico 120 K, posojilnica v Črnoml|u 20 K, južnoštajerska hranilnica v Celju 320 K 93 h, izvenakad. podružnica v Gradcu 100 K; prvo kronsko petico bo darovali gg. : župnik J. Žmavc in kapi. Fr. Mandeliček v Remšniku. prof. Jak. Zupančič in prof. M. Petelin v Ljubljani Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 6. aprila. Istrski dež. zbor se suide prihodnji teden, da voli odseke. Trst, 6. aprila. V prvem razredu je bilo izvoljenih včeraj v mestni zastop 11 kandidatov Associazione progressista ter dr. Donipieri. Trst, 6. aprila. Dr. Dompieri je bil tudi v 1. razredu izvoljen proti kandidatu progresovcev baronu Petru Mor-purgo. Dunaj, 6. aprila. Skupno mini-stersko posvetovanje je trajalo sinoči do 6. ure in se je danes nadaljevalo pod predsedstvom grofa Groluhovskega. Ministerski predsednik Szell je bil danes pri cesarju v posebni avdijenci. Dunaj, 6. aprila. Vojni minister Krieghammer baje odstopi, ker ni mogel dobiti večine v ministerskem svetu za svoje višje zahtevo glede troškov za armado. Praga, 6. aprila. Pri predlogu zaradi uvedbe ruščine kot obligatni predmet je bila zelo živahna razprava v deželnem zboru. Nemci so predlog strastno napadli tei mu podtikali namene,kakeršnih nima. Posl. Opitz je grozil, da Nemci zopet zapuste deželni zbor. Budimpešta, 6. aprila. Zatrjuje se, da v skupnem proračunu ni nikake večje nove zahteve. — Delegaciji se snideta, kakor je definitivno določeno, 12. maj a. London, 6. aprila. Lord Hamilton je omenjal v zbornici ponesrečenega napada na valeškega princa ter rekel, da bi se pri razmotrivanju o vzroku napada moral vsakdo spomniti, da je Bruselj glavna zaloga one tovarne za laži. katere vodstvo je prevzel dr. Leyds. — Tudi razni listi spravljajo napad v zvezo z belgijsko proti-angleško politiko. Bruselj, (5. aprila. Tukajšnji listi z največjo odločnostjo zavračajo trditev angleških listov, da je politika vzrok napada na princa, kajti niti ta, niti kraljica nista odgovorna za sedanjo vojsko. Bruselj, 6. aprila. Pri zaslišanju je priznal napadalec Sipido. da je streljal' na valeškega princa za stavo za pet frankov, ki jo je sklenil s tremi mladimi ljudmi; mej temi je neki Meert. Pariz, ti. aprila. Ministerski predsednik Waldeck-.Rousseau je doposlal vsem škofom v Franciji okrožnico, v kateri prepoveduje pridige in misijone, ki bi jih imeli in vodili duhovniki nedovoljenih redov, ker bi se sicer pojavljali nemiri. Vojaka v Južni Afriki. Polkovnik Plumer nima sreče prisvoji akciji za osvobojenje Mafekinga. 28. m. m. ie že nekai poskušal prodirati proti Trans- valu in pretrgati Burom zvezo, a napad na bursko posadko s konjenico se mu je vnovič izjalovil, akoravno so istodobno pritisnili sestradani vojaki v Mafekingu. Mož kmalu ne bo več vedel, koliko brezvspešnih napadov je že izvršil na oblegajoče Bure. Z oranjskega bojišča ni danes nikakih poročil, kar je dokaz, da je vodovod bloem-fonteinski ter sedem topov in 200 voz še v burskih rokah. Posebno trdovratno pa se molči o Bullerjevih akcijah v Natalu. Nihče ne pove, kako meni ta mož združiti se z Iiobert8om, ne da bi ga ovirala močna posadka ob severni natalski meji. Kakor se kaže, so mu dosedaj izpodleteli vsi načrti, predno jih je jel izvrševati. Da bi bilo le malo več prelazov preko Zmajevskih in Big-garskih gora in malo manj burskih topov, pa bi šlo. London, 6. aprila. Brzojavka iz Mafekinga marca javlja: Buri so mirni iu zdi se. da odhajajo. — 28. marca se je podal Plumer v Transvaal, da pretrga zvezo Burov z Mafekingom. Dospel je v neki kraj 12 milj od Zee-rusta, severovzhodno od Mafekinga. Na povratku je prekoračil železnico južno od Lopatsi. Ob Bure ni zadel. London, 0. aprila. Večerni listi objavljajo naslednjo brzojavko iz Laurenzo-Manpieza H. t. m.: Iz tabora pri Ma-lopo blizu Mafekinga došlo poročilo 1. t. m. javlja, da se je bil prejšnji dan silen boj. Posadka v Mafekingu je hotela prodreti burske vrste, ob jednem je pa Plumerjeva konjenica, ki se je izognila burski četi pri Ramathlabama, (ob železnici, 80 km severno od Mafekinga) napadla Bure od zunanje strani. Napad se pa ni posrečil, ker so ga Buri vsestransko odbili. Nad 20 konjenikov so Buri ubili, šest ujeli. Buri nimajo večjih izgub. Mafeking je še trdneje obkoljen. Pretorija, 6. aprila. Vlada je naznanila včeraj, da motajo v 48 urah ostaviti angleški podaniki mesta Jo-hannesburg. Boxburg in Kriigersdorp. Za delavce v državnih rudnikih ta prepoved ne velja. London, 6. aprila. Oranjci, kateri so odložili svoje orožje, so se po zadnjih vojnih vspehih Burov zopet oborožili. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevcl I. B—č. (Dalje) Stariši so se vedli resno, žalostno, čmerno, ne da bi jej povedali, zakaj. Samo toliko jc razumela, da je v njihovih očeh zavržena. Neko tajno prokletstvo jc takorekoč plavalo nad njo in jo trgalo od ostale družine, s katero je smela občevati le toliko, da jej je kazala svojo odvisnost. Redko, samo ob določenih urah, so ji dovolili priti v družbo starišev in prvorojenca. Mej temi sc je kazala velika zaupljivost, radi česar je Ger-truda še bolj čutila svojo osamclost. Nikdo je ni nagovoril, kadar se je pa ona predrz-nila bojazljivo kaj spregovoriti, kar ni bilo neobhodno potrebno, niso jc poslušali ali pa so jej odgovarjali z malomarnimi, zaničlji-vimi, strogimi pogledi In ko ni mogla več prenašati tako trpkega poniževanja, skušala se je pri njih zopet udomačiti, prosila jc ljubezni; toda vprašali so jo takoj po ovinkih, a vendar jasno o volitvi stanu. Namignili so jej očitno, da si lc tak6 more zopet pridobiti prijateljstvo v družini. Tega pa Gcrtruda ni marala, in zato jc bila prisiljena, umakniti sc, odpovedati sc prvim znamenjem dobrohotnosti, po katerih jc tako hrepenela ter udati sc v usodo osamclosti. In udala se je, a pokazala pa je, da se jej godi krivica. Ta žalostna sedanjost se je slabo vjc-mala z onimi sijajnimi podobami, s katerimi sc jc Gcrtruda preje in tudi še pozneje skrivaj v duhu pečala. Upala je. da bode v sijajni in gostoljubni očetovski hiši mogla vsaj za poskušnjo okusiti življenje, po kakršnem jc koprnela. A varala sc je povsem. Bila jc tesno in popolnoma zaprta kakor v samostanu; o sprehodu ni bilo govora; hodnik, ki ie držal v/, hiše v hli/nio cerkev v<>1 iei še zadnjo priliko, da bi mogla kam z doma. Družba je bila bolj dolgočasna, pičla, menj raznovrstna nego v samostanu. Kadar se je naznanil kak poset, morala je Gertruda v zgornje nadstropje, kjer so jo zaprli v družbe starikavih služkinj. Tu je tudi obedovala, kadar je bil kdo v gosteh. Sluge so se ravnali v vedenji in pogovorih po vzgledu in namenih onih, ki so jim zapovedovali. Gertruda bi bila rada občevala ž njimi z neko gosposko prijaznostjo; dži, v položaju, v kakršnem je bila, bilo bi jej povšeči, če bi si pridobila njihovo ljubezen; in te jih je celo ponižno prosila. Toda osramočena in vedno bolj ožalostena je spoznala, da jo vsi očitno prezirajo, če prav se jej iz nekake uljud-nosti pokore. Opazila pa je tudi, da jo neki strežaj bolj spoštuje nego drugi in da jo posebno pomiluje. V vedenju se je jej zdel podoben onim bitjem, s katerimi se je pečala v svoji domišljiji, da, prav zeld soroden onim njenim idealom. Polagoma je bilo opazovati na mladenki neko čudno spremenenje. Sedaj je bila mirna, sedaj izvanredno nemirna. Vedla se je, kakor človek, ki je našel nekaj posebnega, kar bi vedno rad gledal, a ob jednem prikrival tujim očem. Opazovali so jo še bolj, kot sicer. In res! Nekega jutra jo preseneti sobarica, ko je baš v naglici zgibala listič, na katerega bi bolje ne bila napisala ničesar . . . Trgata se in vlečeta, a naposled se sobarici posreči dobiti v roke listič, katerega takoj izroči knezu. Ta je pa prišel, in Gertrudo je ob njegovem prihodu objel nepopisen strah ! .. . Bil je to pač tisti njen oče, in bil je razjarjen, ona pa se je čutila krivo. Ko se je prikazal nagubanega čela z onim pisemcem v roki, bila bi najrajše sto komolcev pod zemljo, kaj li v samostanu. Ni bilo mnogo besed, a bile so grozne. Kazen je bila ta: da bode morala biti sama zaprta v sobi pod varstvom one sobarice, ki jo je zalotila. Toda to je bilo samcS za začetek, sam6 za trenotek. Oče je obljubil in skrivnostno za-pretil še drugo tčmno, nedoločeno in še bolj strašno kazen. Strežaja so seveda spodili. In tudi njemu je knez zažugal nekaj groznega, če bi se kedaj predrznil, govoriti o tem dogodku. Ob jednem mu je priložil dve gorki zauš-mici, ki naj bi mu bili v spomin na ono zgodbo, spomin, kateri naj bi mu izbil veselje, pripovedovati stvar na okrog. Pretveze, zakaj so strežaja odpustili, ni bilo težko najti; o Gertrudi pa so rekli, da se ne počuti dobro. Ostala je torej sama klaverna, osramočena, s kesanjem in strahom pred bodočnostjo, v družbi one ženske, katero je črtila kot pričo svojega greha in vzrok svoje nesreče. Le-ta pa je tudi sovražila Gertrudo, ker je bila vzrok njenega dolgočasnega življenja, odkar je postala jetničarica, in ker je radi nje postala za vedno varihinja nevarne skrivnosti. Počasi se pomiri v Gertrudi prva razburkanost zmedenih čustev. Toda ko se jej ta čustva začno povračati v dušo posamič, drugo za drugim, tedaj se pa zajed6 vanjo, tedaj jo začno moriti in trapiti vse drugače. Kakšna bi utegnila vendar biti ona druga kazen, katero njej je oče tako skrivnostno zapretil? Naslika si v vroči in neizkušeni domišljiji celo množico različnih in nenavadnih kaznij. Najbolj pa se jej zazdi vero-jetno, da bo morala iti nazaj v samostan v Monzo, kjer bode v celici zaprta koprnela, ne kot gospodična, ampak kot grešnica. In Bog ve, koliko časa! Bog ve, kako bodo ravnali ž njo! In kar jo je najbolj mučilo, to je bila — sramota. Vrstice, besede, črke onega nesrečnega lističa jej prihajajo v spomin. Misli si, kako jih ogleduje, tehta oče, za katerega so bile najmenj namenjene, ki je tako drugačen od njega, do katerega so bile naslovljene. Mogoče, da so prišle pred oči tudi materi, bratu in Bog ve komu. V primeri s to mislijo je vse ostalo malenkost. Tudi podoba onega, ki je pravi vzrok cele nesreče, je nadlegovala pogosto zaprto ubožico, in misli si lahko, kako čudna je bila ta prikazen mej drugimi resnimi, mrzlimi, grozečimi. A baš zato, ker se teh ni mogla znebiti in jih ni mogla zamenjati s srečnejšimi, da bi ob jednem še huje ne občutila svojega trpljenja, mislila je vedno menj na to, izbila si iz glave in pozabila te spomine. Ne več za dalj časa, pa še vedno rada se je utapljala v vesele in lepe sanje nekdanjih časov. Preveč so se ločile od resnične sedanjosti in najbrže tudi od take bodočnosti. Jedino zavetišče, kamor bi se mogla Gertruda mirno in častno zateči in ki ni bilo zidano v oblakih, bil je samostan, ako bi se hotela odločiti, da se mu posveti za vedno. Tak sklep bi gotovo vse poravnal, plačal vse dolgove, namah premenil njen položaj. S tem se sicer ni vjemalo celo njeno prejšnje življenje; a časi so se premenili. V prepadu, v katerega se je Gertruda pogreznila, zdelo se jej je v primeri s tem, česar se je imela še bati, najbolje, če postane veljavna redovnica, katero bode vse častilo se jej pokorilo in klanjalo. Dve zel6 različni čutili sta časih udušili njeno zastarelo nejevoljo: kes radi prestopka in sanjarska pobožnost, časi tudi ponos, katerega je vzbudilo in podku-rilo obnašanje jetničarice. Ta se je (cesto k temu izzvana) znašala nad njo s tem, da jo je strašila z zagroženo kaznijo ali pa jej predbacivala ono pregreho. Ako pa se je hotela pokazati dobrohotno, govorila je s Gertrudo kakor s svojo varovanko, kar jo je še huje dirnilo, nego če bi jo razžalila. V tem položaju je Gertruda hrepenela rešiti se iz njenih rok in znebiti se njene jeze in njenega pomilovanja. Ta srčna želja je postala tako živa in vroča, da je lahko prenesla vse, kar bi jo količkaj približalo cilju. Ko je bila štiri ali pet dolgih dnij zaprta, razdraži in razkači jo nekega jutra obnašanje čuvarice, skrije se v kot sobe, pokrije z rokami obraz in se togoti ter srdi. Tedaj čuti neizogibno potrebo, da vidi zopet druge obraze, sliši druge besede in pride do ljudij, ki bodo drugače ravnali ž njo. Ko pa misli na očeta, družino, obide jo groza. Toda spomni se, da je od nje odvisno, če hoče, da so zopet prijazni ž njo. Ta misel jo razjasni. Začne se nenavadno hud6 ke-sati svoje pregrehe in se želi spokoriti zanjo. Njena volja ni še bila povsem trdna, a nikdar še ni bila tako blizu svojega sklepa. Dvigne se, stopi k mizi, prime za ono nesrečno pero in piše očetu pismo, polno razburjenja, otožnosti, toge in upanja, prosi ga odpuščanja in mu namigne, da je pripravljena vse storiti, kar on od nje zahteva. (Dalje prih.) Duhovski poslovnik, ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu in za oskrbovanje cerkvenega ln nadarbinakega premoženja. — Z raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis. Brožiran izvod knjige stan« v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več. „Hennebergova svila" — le pristna, ako se dobi direktno od mene — Srna, bel» iu barven« od 45 kr. do 14 gld. 66 kr. meter. Vsakemu fianko in carine prosto na dom Vzorci z obratno pošto. 1 11 11—3 G. Henneberff, tovarne za svilo, (c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu. Cena žltn na dunajski borzi dn<§ 5. aprila 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 7 79 do gl. 7 80 » maj-juni » 7 80 » » 7-81 » » jesen . . » 7 99 » » 8 00 Rž za pomlad . . » 6-85 » » 6-8H » » maj junij . » 6 88 , » 6-89 » » jesen ...» 7 02 » » 7 03 Tursica za maj-junij » 5 81 » » 5-82 • » jul.-avgust » 5*91 » » 5-92 Oves za pomlad . . » 5 45 » » 5 46 » » maj-junij . » 547 » » 5*48 » » jesen . . „ 6 75 » » 5 76 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306 2 m. srednji zračni tlak 736-0mm. Cas opa-zoranja Stanje barometra t mm. Temperatura po Celzija Vetrori Nebo {fij Oh 5| 9. zveč. | /32'i | 5V4 |~ brezv. | oblačno 6! 7. zjutr j 33 0 ! 3'3 I si. jvzh. \2. popol.j 732-7 | 6 9 | sr. svzh. Srednja včerajšnja temperatura 2 6 oblačno dež | normale: 7'7r 19 finmifo za ■llkarJ«' Pleskarje, zidar J« in \jUJJIW zit domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. KrančiSkanskulice. 228 16 11—11 Vnanja naročila proti povzetju. Na prodaj J sta dve postelji, še malo rabljeni, iz trdega lesa, z madroci na peresa, in jedna omara. — V Liubljani, Linhardove ulice 6. Polenovko, dobro namočeno, priporoča Rudolf Petrih trgovina s špecerijskim blagom, Valvasorjev trg St 6, nasproti kri-žanski cerkvi. 200 6-6 Prodajalnica s skladiščem v novozidani hiši, Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, se z majnikom odda tr najem. Več pov<5 lastnik hiše. 323 2—2 Štev. 8774. 280 3-3 Ustanove za invalide. Pri ljubljanskem mestnem magistratu izpraznjene so 3 ustanove za kranjske Invalide, vsaka po 73 K na leto. Pravico do teh ustanov imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe za delo nesposobni postali m so ubogi in lepega vedenja. .. . Prošoje za podelitev teh morajo biti opremljene z dokazili o starosti, uboštvu, lepem vedenji in o vojaškem službovanji in jih je vložiti do dne 15. aprila letos pri podpisanem uradu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 10. marca 1900. Razpis. Podpisani krajni šolski svet razpisuje zgradbo popolnoma novega šolskega poslopja za 4razredno ljudsko šolo v Loškem Potoku, okraj Kočevje pri Rakeku, do dne 24. aprila 1900. Zidarska, tesarska, kleparska, mizarska in druga dela, stavbeni in pogojni načrti ter l računi so pri istem na upogled. Ponudbe naj se blagovolijo podpisanemu v zapečateni listini pod natančnim naslovom in proti 10% vadiumu (hranilna knjižica, vrednostni papir itd.) vložiti. Do tega dnč se lahko iste pismeno ali na dan dražbe ustno vpošiljajo. Krajni šolski svet v Loškem Potoku, dne 21. sušca 1900. 281 3—3 Predsednik: J. Bartol. * * * * * * * * * * * ********* Stavhinska kleparska dela, vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja strešnim lepom ter t to spadajoče poprave z jamstvom naj-solidnejega dela. Zaloga strašnega laka, lesnega cementa in strešnega lepa v najboljših kakovostih. Strelovodne naprave izkušeni sestavi. 1 Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakeršna poprave. 332 3—1 Zgradba stranišfi in kopeljaih naprav v preprosti do majfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. roračuui uu inalitevanje brezplačno. ******* * * * * * * * * * * * * 1> 11 » J g« It a borza. JDu6 6. aprila. Hkupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4u/0....... Ogerska kronska renta 4u/0. 200 .... Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista ........ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž voh 99 30 99-10 98 50 9990 97-30 93-70 126 80 227 2) 242 95 118-65 20 mark.............23-69 20 frankov (napoleondor).......)9'27 Italijanski bankovci.........90-30 G. kr. cekini........................H'38 Dn6 5. aprila. 3-2J/0 državne srečke t. 186-1. 250 gld.. . • 164 — 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 160— Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . - 210-— 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 96 — Tisme srečke 4°/„, 100 gld.......1?9'26 Dunavske vravnavne srečke 6°/„ ... 256 75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice , > južne »eleznice 3°/0 > > južne železnice 5°/,, , > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. . . . . • 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » » » ® * Budimpcšt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudoltove srečke, 10 gld. 20 gld. 108- — Salraove srečke, 40 gld. 95-40 St. Genois srečke, 40 gld. 87 30 VValdsteinove srečke, 68-— Ljubljanske srečke......... 99 — Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. 99 25 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v 397-50 Akcije tržaškega Lloyd* 500 gld. . . . S35-— Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 42-50 Splošna avstrijska atavbinska družba . . 21-70 Montanska družba avstr. plan .... 13-20 Trboveljska premogaraka družba, 70 gld. 65'— Papirnih rubljev 100 . .... 172-60 182 — 178'— 48 -124-40 293- — 78-50 25-10 97- -262 Oi 325 — 255-50 Nakup in prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju uaimanjaepa dobitka. - Fromese za vsako žrebanje. K u 1 a n I o a izvršitev naročil na borzi. „M 15 IS C U K' !., KoHzsiie 10 in 13, Dnnaj, I., Strobil|ttia 2. Pojasnila "ttJOi v vseh gospodarskih in finančnih stvarem, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskik »rodnost«!* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegs obrestovauja pri popolni varnosti AjCC naloimiih url« vnio, TfcSK U.lmnluli • nr Ivan ianaiič. Odgovorni vrednik- Nun Rakoveo. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.