Itev. 108. Trst, v četrtek 18. aprila 1912 Te5aj XXXVII IZHAJA VSAK DAN titfl * nedeljah in praznikih eb 5., «b penedeljklh «b 9. zjvtraj. Po—line iter. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih *>bakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petrn. Postojni, Sežani, NabrežinL Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-JdM. Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) GOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 zolee*. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O afc Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka :,idaJjaa vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-taaj pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« — Plačuje ee izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu. CP1N0ST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F Mimozi j* mutf* NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta » n, 3 mo^re O PC ; aa ■»> ročbe brei dopošlane naročnine, se t .*va ne orira. liHktu u Hdtijiki istanj« ..edihobti • iumi mm Ml« UU Kron S'20, » p«l leta Kron 3 »O. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraak*- vana pisma st M »prejermjt In rvkopisl M Bt vrtiaj«. Haročnlno. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : vHca Giorgio Galattl 20 (Nareda! de«). in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lartaik konsorcij lina ,Edinost*. • Natisnila Tiakirna .Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ali ca Giorgio GalaUi itev. 20. Peftno-brmal1nl?iH račun Itev. 841-652. TELFFOfl It 11-57 Hrvatska nasilja. Ogrsko - hrvatska zbornica. BUDIMPEŠTA 17. Današnja seja poslanske zbornice |e bila zelo burna, ker so prišla Khuen-Cu vaje va nasilja ua Hrvatskem ▼ razpravo. Hrvatska delegacija je danes podala že preje napovedano deklaracijo fjlede imenovanja kraljevega komisarja za Hrvatsko in Slavonijo in kršenja ustave. Zanimivo je dejstvo, da hrvatska dele- j gacija ni nastopila enotno. Cuvajeva nasil-1 stva v principu odobravajoči .madjaroni" • ali .unijonlsti", katerim stoji na čelu grof Pejacsevics, so se zadovoljili samo s prazno papirnato resolucijo. Pejascevisc je žel po; prečitanju te deklaracije primerno pohvalo od strani Ogrov, dočim so nastali krupni prizori takoj, ko je skušal dr. Popovič ime-■oni manjšine hrvatskih delegatov (t. j. v ineuu hrvatskosrbske koalicije in oseškega eentruma) precizirati državno pravno stališče hrvatskega naroda. Oholi Ogri niso str-peli mirnih, a stvarnih izvajanj Popovičevih, a*pak so ga ves čas govora motili z mej-k Ud. Začetkoma otvoritve seje se je predsednik Navay spominjal velikanske pomo -ske * atastrcie, ki je doletela parnik „Titanic* ter izrazil globoko sočutje tragični pogibelji 1500 ljudi. Za njim je prvi povzel besedo predsednik hrvatske delegacije Teodor Pejacsevics, H je uvodoma izjavil, da noče polemizirati proti včerajšnjim govornikom, ki so se v seji bavili z hrvatskimi razmerami. Hrvatski delegatje ne žele v tem važnem trenotku nikake hrvatske debate v zbornici. O.i se omeji edinole nato, da prebere v hrvatskem in madjarskem jeziku deklaracijo. K včerajšnjemu govoru posl. Geze Po-lonjija pa mora vendar pripomniti, da v zbornici ni ni dar rabil izraza in ni nikdar predložil peticije, ki bi bila v nasprotju z nagodbenim zakonom čl. XXX iz leta 1868. Govornik je nato najprvo v hrvatskem ta potem v madjarskem jezi u prečital naslednjo resolucijo hrvatske delegacije. .Stojimo neomajno na stališču nagodbe Hrvatske z Ogrsko, ter obsojamo vsako gibanje, ki more omajati državnopravni temelj tega razmerja in ki ogroža unijo z Ogrsko, zato pa moramo tudi izjaviti, da so ostala naša gravamina popolnoma neupoštevana k da sedanja žalostna dejstva, ki se odigravajo na Hrvaškem, samo lahKO pospešijo sovražno razpoloženje. Pričakujemo z zaupanjem, da bodo merodajni fdktcrji v najkrajšem času zcpet napravili ustavne razmere na Hrvatskem, ki Hrvatski zajamčene po nagodbenih zakonih". Ko je vi di udani grof Teodor Pejacsevics prečital ponižno resolucijo delegatov — nnijonistov, mu je desnica — ogrska vladna večina — burno ploskala in klicala „eljen!" Z urnebesnim hrupom in Šumom pa je bil pozdravljen drugi govornik hrvatske delegacije dr. Aleksander Popovič, ti je govoril v imenu manjšine (v imenu PODLISTEK Vitez iz Rdeče biše. (Le ehevalier de Maison Rouge.) 70 k časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumasstar. „No ?" je vprašal Dixmer. .Vedno enako," je odgovoril Morand. .Heloisa! Heloisa I je mrmrala mlada žena s svojimi belimi ustnicami skoz sklenjene zobe. »Heloisa !" je ponovil Maurice začudeno. .Ej, moj Bog, da," je dejal Dixmer živahno, .Genevieva je imela to smolo, da je šla včeraj ven in da je videla, kako so na nesrečnem rabeljskem vozu peljali neko ubogo deklico, po imenu Heloiso, na mo-rišče. Od onega trenotka je imela Genevieva že pet živčnih napadov in neprenehoma ponavlja to ime." »Bila je posebno potrta," je dajal Morand, „ko je spoznala v deklici ono cvetli-čarko, ki Vam je prodala nageljčke, kakor sasi veste." .Maurice," je bledla v mrzlici Genevieva, .umoriti hočejo Maurica. Pridite mu na pomoč, vitez, na pomoč!" Globok molk je sledil tem besedam. hrvatskosrbske koalicije in oseškega .centru ma.") Dočim je Pejacsevics drugače govoril madjarski, je dr. Popovič najpreje začel svoj govor v hrvatskem jeziku in nadaljeval v madjarskem. Govornik je kratko izvajal : .Hrvatska delegacija (Pobesneli Madjarl takoj ugovarjajo, protestirajo in kriče: .Je ni!*) smatra imenovanje kraljevega komisarja za Hrvatsko in Slavonijo za kršenje ustave. Za tako imenovanje ni bito prav nobenih razlogov. Odgovornost zadene grofa Khuen-Hedervaryja, ki Je stvar insceniral iz strankarsko politčnih vzrokov. Hrvatje dobro vedo, da je pri tej stvari madjarski narod popolnoma nedolžen. Zaradi tega upajo, da bo po demokratizaciji ogrskega parlamenta možen sporazum med Ogri in Hrvati." (Pristaši vladne stranke kriče proti Just-hovcem: .To je Vaše delo! To so Vaši zavezniki ! — Justhovd odgovarjajo: .Ne prevzamemo nobene odgovornosti za to, kar se sedaj godi na Hrvatskem !*) Med splošnim prerekanjem zakliče slednjič govornik dr. Popovič: .Sporazum z nami je le mogoč, če Ogrska zakonito izpolnjuje vse določbe ogrsko-hrvatske nagodbe." Proti izrazu „hrvatska delegacija*. Izvajanjam del. dr. Popoviča so madjarski Šoveni strastno in hrupno ugovarjali. Po končanem govoru je nastal v zbornici pravi hrušč in truŠč. Ko so se Madjari v protestiranju nekoliko pomirili, je predsednik Navay opozoril dr. Popoviča, da izraz .hrvatska delegacija" ni v rabi z ozi-rom na državnopravne zakone in da so v ogrski zbornici navzoči edino .drž. poslanci*. (Levica in desnica odobravate!) Predsednik izjavlja, da odločno zavrača izraz .hrvatska delegacija", ker naravnost nasprotuje ogrskemu državnemu pravu. Posl. Gaza Polonyi podučuje Hrvate ter jim pravi, da naj Hrvatje predlože svoje pritožbe in jih v zbornici utemlje. Odločno pro estira proti temu, da Hrvatje vedno govore o nekaki državni skuonosti in ne o dižavni enoti Hrvatske in Ogrske. Hrvatska debata je bila nato zaključena. Prihodnja seja jutri. Čuvajev konec! DUNAJ 17. Izvemo od jako dobro poučene strani, da se je cesar danes nasproti grofu Khuen-Hedervary u jako ostro izrazil o Cuvajevem režimu. V najbližjem času, morda jutri, gotovo pa povodom imenovanja nove ogrske vlada je pričakovati odpravo izjemnega stanja na Hrvatskem. Čuvaj se pripravlja. ZAGREB 17. Kraljevi komisar Slavko pl. Čuvaj je vsled nepričakovanega političnega preobrata silno iznenađen. Njegova žena se že pripravlja na preselitev iz banske palače. Najkasneje v enem tednu bo konec komisarijata. Pejacsevisc — ban ? BUDIMPEŠTA 17. Kraljevi komisar pl. Čuvaj je danes ponovno konferiral z raz- nimi ogrskimi ministri o hrvatskih zadevah. Dobropoučeni krogi smatrajo, da bo grof Teodor Pejacsevics zopet imenovan za bana. Hrvatski delegati, ki so se danes pol-noŠtevilno udeležili seje poslanske zbornice, so zvečer skoro vsi odpotovali v Zagreb. Jugoslovanska delegacija. DUNAJ 17. V parlamentu so danes splošno ugibali, kaj prične jugoslovanska delegacija, ki je vzbujala veliko pozornost, ker je imela obsežna posvetovanja o taktiki, katera naj pride v boju proti hrvatskemu režimu v poštev. — Že opoldne so bile predkonference obeh državnozborskih, Jugoslovanskih klubov, katerih so se tudi udeležili hrvatski politiki iz Dalmacije in zastopniki raznih strank iz troedine kraljevine kot klubovi gostje. Ob 6. zvečer je potem imel dalmatinski klub redno posvetovanje, za tem pa tanoj .hrvatsko-slovenski klub". Na posvetovanja poslednjega so došli tudi zastopniki glavnega vodstva stranke prava kot gostje. Seje obeh klubov so trajale več kakor 3 ure in so se končale pozno zvečer. Bila Je danes samo debata o skupni taktiki; definitivni sklepi o vsem postopanju so pri-I držani jutršnji skupni seji obeh klubov, ki j se danes ni mogla vršiti z ozirom na pozno uro. Skupna seja bo jutri. Zatrjujejo, da na Hrvatskem pripisujejo posvetovanjem jugoslovanskih politikov dalekosežen političen pomen. Ofic jelni komunikeji. DUNAJ 17. Oba Jugoslovanska kluba sta izdala o svojih večernih sejah oiicijelne komunikeje. Dalmatinski klub konstatira v svojem komunikeju, da se je vršila v klubovih lokalih 3 urna, resna debata o režimu na Hrvatskem. Soglasno se je povdarjalo, da je treba rabiti najostrejše | orožje v parlamentu, dokler traja dosedanji 'neustavni režim na Hrvatskem. Definitivno I pa ni bil sprejet nikak sklep, ker klub j počaka, kaj sklene hrvatsko-slovenski klub. Hrvatsko-slovenski klub ' pa je izdal o svoji seji ta-le komunike: ! Pod predsedstvom dr. Šusteršiča, se je vršila triinpolurna seja, katere se je udeležil član gosposke zbornice, vitez V u k o v i č, v imenu združene hrvatske stranke prava dr. Aleksander Horvat, in dr. Vladimir Prebeg, v imenu stranke prava v Dalmaciji dež. posl. dr. Dr i n ko.vi č in šibeniški župan dr. Krstelf. Član gosposke zbornice pl. D e t e I a se je opravičil. Po obsežni debati o hrvatskem vprašanju je bil soglasno sprejet sklep o taktičnem postopanju v jutršnji seji poslanske zbornice. _ Demisija grofa Khuen Hedervaryja. Oficijelno poročilo. BUDIMPEŠTA 17. Ogrskemu brzojavnemu uradu poročajo z Dunaja: Ministrski predsednik grof Khuen Hedervary je bil ob 12. opoludne pri cesarju v avdijenci, ki je trajala eno uro. Ministrski predsednik je javil cesarju demisijo vtade. Cesar je demisijo sprejel in je ministrskega predsednika grcfa Khuen-Hedervary-ja milostno odslovil, ko „Vitez!" je zopet šepnila Genevieva; . vitez 1" Za hip je jel Maurice sumiti; toda le za hip. Razun tega ga je GenevievinS bolezen tako pretresla, da ni utegnil tolmačiti njenih besed. „Ali ste klicali zdravnika ?" je vprašal. „Oh, saj ne bo nič," je odvrnil Dix-mer, „samo nekaj blodnje .. Stisnil je roko svoje soproge tako močno, da se je Genevieva zavedla, na-lahko vzkliknila in odprla oči. „Ah! vsi ste tukaj," je dejala, „in Maurice je pri nas. Srečna sem, ker Vas vidim, prijatelj; ko bi bili vedeli, kako sem ... (takoj je popravila) kako smo poslednja dva dneva trpeli." „Da, vsi smo tukaj/ je odvrnil Maurice, „umirite se in ne delajte si več takih strahov. Obstoja zlasti neko ime, ki ga ne smete več izgovarjati, kajti v tem trenotku ni ravno na dobrem glasu." „Katero ime?" je naglo vprašala Genevieva. „Viteza iz Rdeče hiše." „Imenovala sem viteza iz Rdeče hiše!" !je prestrašeno vzkliknila Genevieva. „Da," je odgovarjal Dixmer s premišljenim smehom. „Toda Vi razumete, Maurice, da to ni nič čudnega; saj se javno 'pripoveduje, da je on sokrivec Tisonove [hčere in da je on vodil poskus, kako ugra- biti kraljico, ki pa je včeraj, hvala Bogu, ponesrečil." „Nočem reči, da imam povoda se čuditi temu," je odgovoril Maurice, „pravim samo, naj se dobro skrije. Vsekakor ne bo več odvajal kraljice." „Kako to?" je vprašal Morand. „Ker se nahaja kraljica v ječi, kamor so jo prepeljali minulo noč." Dixmer, Morand in Genevieva so glasno vzkliknili, kar je smatral Maurice za izbruh presenečenja. „Vidite torej," je nadaljeval, „vitezevim načrtom so postavili nov cilj! Ječa je varnejša od Templa." Morand in Dixmer sta se pogledala, česar Maurice ni zapazil. „Ah, moj Bog!" je vzkliknil, „gospa Dixmer zopet obledeva." „Genevieva," je dejal Dbtmer svoji soprogi, »>v posteljo moraš, otrok, bolna si." Maurice je razumel, da ga odslavljajo; poljubil je Genevievi roko in se odstranil. Morand je šel ž njim iz sobe in ga nekoliko pospremil; nato ga je zapustil in spregovoril par besed s služabnikom, ki je džal za uzdo osedlanega konja. Maurice je bil tako zaglobljen v samega sebe, da ni pazil na to. Ves zamišljen je Šel do obrežja reke Seine; tam se je ustavil in se naslonil ob ograjo mostu. (Dalje.) je odobril razloge njegove demisije. V enem ali dveh dneh ga cesar eventuelno zopet pokliče k sebi. — Grof Khuen-Hedervary odpotuje Še danes zvečer v Budimpešto in bo jutri naznanil poslanski zbornid demisijo kabineta. Khuenov naslednik. DUNAJ 17. Najbrže jutri pride odrski finančni minister Lukacs na Duna|. Cesar ga takoj sprejme v posebni avdijenci in mu poveri predsedstvo v ogrskem kabinetu. Lukacs bo imel nalogo sporedno rešiti brambno in volilno reformo. R-šiti in uravnati bo pa moral tudi ogrski konflikt vojnega ministra Auffenberga, proti kateremu vlada tudi v madjarski vladni stranki jako ostro razpoloženje. — Ogri vzstrajajo pri geslu: ,Z Auffenbergom nikakih delegacij !" _ Spomladansko državno-zborsko zasedanje. DUNAJ 17. Jutri prične spomladansko zasedanje državnega zbora. V parlamentu Je bilo že danes Jako živahno življenje. Včeraj in danes sta že zborovala dva odseka, na-rodno-gospodarski in pa odsek za državne nastavljence. — Poslednji je danes dogo-tovil vsa dela glede službene pragmatike državnih nastavljencev. Treba je pa konstatirati, da se elaborat, ki ga je izdelal odsek k vladni službeni pragmatlki, bistveno v mnogih točkah razlikuje od vladne predloge. V kratkem po dolgih neprilikah prične zbornica s prvim branjem o vladni predlogi glede pragmatike, ker so slovenski klerikalci, kakor znano, bili proti temu, da bi se bila predloga izročila odseku brez prvega branja. Delo, ki ga je sedaj izvršil odsek, je bolj inicijativnega značaja. Po sedaniih zatrdilih se prvega branja stranke ne udeleže. Le slovenski klerikalci bodo najbrže poslali enega govornika v boj proti službeni pragmatiki. Ko bo prvo branje končano, bo predloga tako| zopet odka-zana odseku, ki bo pa imel le formalne seje, ker je, kakor omenjeno, njegov elaborat že povsem dogotovljen. Parlamentarni krogi pričakujejo, da se bo moglo drugo branje predloge vršiti tudi v najkrajšem času. Smatrajo pa, da bo trajalo precej dolgo, predno pride med vlado i in parlamentom do popolnega kompromisa v [tem važnem vprašanju. Češke deželne finance. PRAGA 17. Ccški deželni odbor je danes z glasovi čeških cdbornikov protestiral proti temu, da vlada njegovega sklepa o zvišanju deželnih doklad od 55 na 65% ni predložila cesarju v sankcijo. Polletni brzovlak Dunaj—Trst. DUNAJ 17. S 1. majem začne voziti polletni brzovlak Dunaj—Trst na progi Dunaj (južni kolodvor)—Ljubno—Sv. Mihael — Celovec—Jesenice—Trst. Odhod z Duna|a 7 35 zjuiraj, prihod v Trst 7 30 zvečer. Odhod s Trsta 8 30 zjutraj, prihod na Dunaj i 8*40 zvečer. j SolnČni mrk. PARIZ 17. SoInčnl mrk je bil tukaj skoro popolen. Ker je bilo opoldne nebo popolnoma jasno, je bilo opazovanje mrka zelo ugodno. V trenotku, ko je solnce mrknilo, je nastaia skoro popolna tema. V nekaterih predmestjih in po ožjih ulicah so morali prižgati poulične svetiljke. BEROLIN 17. Ob naravnost idealnem vremenu so tukaj z lahkoto opazovali delal soinčni mrk. Grozna nesreča na morju. LONDON 17. Sedaj je skoro definitivno dognano, da ni bilo rešenih več kakor 868 potnikov in posadke .Titanic". V hladnih morskih valovita je našlo grob 1395 ljudi. Med rešenimi se nahaja 202 potnika I. razreda in 114 potnikov 1L razreda. Edini parnik .Carpatia" plove z rešenci na krovu proti New Yorku. DrugI parniki so prišli prepozno na kraj nesreče. Parnik .Titanic" je vozil seboj 7 mi-Ijonov pisem. Na kraju katastrofe je vladalo jako neprijazno vreme, nrac in viharji. Sodba strokovnjakov. LONDON 17. Strokovnjak zatrjujejo, da je brezdvomno kapitan potopljenega par-nika .Titanic", 60-letoi Smith, M Je tudi našel smrt v valovih, mnogo zakrivil k nesreči s svojim ravnanjem, ker je v temi vozil s 114 km brzino in trčil z vso silo ob ledeni hrib. .Titanic" pa je imel tudi premalo rešilnih čolnov. Imel je samo 14 čolnov in 2 barkasi na par, ki so zadostovali le za 800 potnikov, imeti bi moral trikrat toliko čolnov. NEW YORK 17. Danes ob 8 30 zvečer je doitl iz brzojavne postaje Camperstowa na Novi Zelandiji sledeči brzojav: Zvezo Biran II. »EDINOST« St. 108. T T veta, dne 18. aprila 191 J. smo sedaj dosegU s" parnikom „Carpatia" fn sicer po posredovanju parnika „Fran- eonia". Uradno izjavljamo, da je „Titanic" trčil ob velikanski ledenik, da je ponesrečilo nad 2000 oseb in da se na krovu „Car-patie" nahaja 700 rešencev, večinoma žensk. PARIZ 17. V Cherbourgu so se vkrcali za Southampton, da se podajo na „Tita-nicu" v New-Jork, tudi sledeči Slovenci: Franc in Ana Karun iz Kranja, Janez Mrkun iz Bele in neki Janko. Ali so rešeni, ali so se utopili, ni znano, gotovo je, da se ime Karun nahaja na listi rešenih. Demonstracije v gledališču v Puli. Pula 16. 4. 1912. Kakor znano, je povodom znane demonstracije v gledališču v Puli navzoči policijski komisar sicer protestiral, ali ni imel poguma, da bi predstavo suspendiral. To je silno ozlovoljilo više oblasti. Posebno pa Še, ker Je znani imprezarij Bolcicco v svojem utoku proti odredbi politične oblasti naglašal, da je policija pred predstavo ves program cenzurirala in ga odobrila. Med drugim tudi — bersaljere, da-si bi morala predvidjati, da ne pojde mimo brez demonstracij. Zato so vladni krogi ozlovoljeni radi piškavega nastopa policijskega komisarja. Nu, utok tega gospoda Bolcicco ni imel vspeha ia mož mora preko meje v blaženo Italijo. Poveljstvo vojnega pristanišča pa je uvedlo preiskavo tudi proti nekaterim oficirjem, ker niso vspričo demonstracije takoj zapustili gledališča. Da ni vojaška oblast odločno zahtevala izgona g. Bolcicco, policijska oblast ne bi bila gotovo ničesar ukrenila iz lastne inicijative. Vodja policije ni le Italijan, ampak tudi precej indolenten gospod. Nekoliko dokazov za to. Na dan 20. decembra, dan justifikacije Oberdanka, dobivajo vsako leto v poštnih nabiralnikih vse polno letakov, zasramujočih avstrijskega vladarja. Tukajšnji poštni urad izroča vsakokrat te letake lokalni policiji v nadaljno uradovanje. A nikoli nismo Še čuli, da bi bila policija zalotila katerega teh častilcev Oberdankovih. Ker se policija ne briga za eruiranje storilcev, se ta komedija ponavlja leto za letom. Meseca februvarja t. 1. je dobil urar Montico — regaikol seveda — neko poši-IJatev iz Italije proti poštnemu povzetju. Montico Je plačal na poŠto dotično svoto in so ga obvestili, da se zaboj nahaja na carinskem uradu. Prišedšemu tja so rekli, naj se Montico obrne na policijski urad, kamor ]e bil zaboj oddan. Carinski urad je namreč po predpisih odprl zaboj in je našel, da vsebuje 14 kolajn Oberdanka. In g. vodja policije Je tudi v tem slučaju napravil — nič. Montico se je Še dalje šopiril po Puli kakor poprej. Da je A ontico naročil kolajne, Je jasno in gotovo ne bi bilo težko poizve-deti, za koga so bile naročene. Tudi je bilo drugih slučajev, ko so policijski agentje podali važna poročila, a gospod voditelj jih je kratkomalo odslovil. Mi ne bi iztlcali teh dogodke v — če so razni Montici ljubi oblastim, morejo biti tudi nam — da ni ista pul]ska policija ob najnedolžnejših hrvatskih demonstracijah razvijala olike strogosti in da niso ti karaoristi smrtni sovražniki Slovencev in Hrvatov. Še je precej vročekrvnih kamoristov po raznih državnih uradih ki strupeno sovražijo tudi našo narodnost. Tem gospodom hočemo povedati o priliki več. Proti nekemu takemu uradniku na sodniji je vojaška oblast izsilila preiskavo. Tudi na davkariji jih je fcacih tičkov. Policijski svetnik Osti je sicer premeščen v Trstu, a ostane tu še nekaj mesecev. Ob stoletnici Škofa Jurija Dofirlle. Leta 1837. je Dobrila srečno dovršil svoje mučno življenje in ga je tedanji tržaško-koperski šsof Matej Ravnikar posvetil v duhovnika. Kakor mladomašnik je bil Dobrila poslan za duhovnega pomočnika v Mune, potem je bil nekoliko Časa kapelan v Hrušici, a od tam ga je škof Ravnikar radi njegovih vrlih duševnih zmožnosti poslal na Dunaj v avguštinski zavod, kjer je izvršil stroge izpite iz bogoslovja z vrlo dobrim uspehom in bil promoviran doktorjem sv. pisma. Kakor mladega doktorja postavil ga Je škof za kapelana in nemškega propo-vednlka v Trstu pri Sv. Antonu novem, potem za kateheta in ravnatelja ženske šole v novem mestu. Leta 1849. ga je škof Legat, Ravnikarjev naslednik postavil bogoslovcem četrtega leta za profesorja in ravnatelja v tržaškem semenišču. (Škof Legat je namreč izposlovsl od vlade, da so se tržaški bogo-slovci IV. letnika vzgajali v Trstu, drugi so bili v goriškem centralnem semenišču. To tržaško semenišče je prenehalo leta 1877-, ko ni bilo več gojencev.) Leta 1852. in 1853. je bila v Istri lakota. Profesor in ravnatelj Dobrila je v Trstu pri dobrih ljudeh nabral za stradajoče Istrane okolu 50.000 goldinarjev. Hvaležni narod Je blagoslavljal svojega dobtrotnika. Naslednjega leta 1854. je bil Dobrila imenovan kanonikom in župnikom stolne cerkve Sv. Justa v Trstu. Kakor župnik je bil pravi pastir svoji čedl, pravi oče svojim vernikom. Ko |e leta 1855. razsajala v Trstu strašna kolera in je nemilo grabila na stotine ljudi, se ni Dobrila bal za svoje življenje ter Je neprestano obletaval hiše kužnih bolnikov. Kakor župnik Sv. Justa je zelo skrbel za okrašenje in olepšanje stolne cerkve Sv. Justa. Med drugim je dal postaviti novi oltar Žalostne matere božje. Leta 1857. je bila po smrti škofa Pe-teanija izpraznjena Škofija poreško-puljska In dne 12. oktobra 1857. je bil Dobrila Imenovan poreško-puljsklm škofom, dne 21. decembra je bil prekoniziran v Rimu in dne 2. maja 1858. je bil v Gorici od nadškofa Andreja OolmaJerja ob asistenci tržaško-koprskega škofa Jerneja Legata in krškega škofa Ivana Vitezića posvečen za škofa. Dne 17. maja 1858. Je bil novi škof Dobrila slovesno umeščen v Poreču. Svoje škofova-nje je začel Dobrila z lepim pastirskim pismom na narod poreško-puljske Škofije. Stotine let ni večina naroda t. j. Hrvati poreško-puljske škofije, slišala iz ust svojega nadpastlrja besede v svojem materinem jeziku. Sedaj mu je žnjo spregovoril Dobrila, sin iz siromašne hišice ježenjike, spregovoril mu je v čistem hrvatskem Jeziku. V šema-tizmu poreške Škofije je beležen od leta 1257. škofom tudi rojstni kraj; po tem so do leta 1858. zabeleženi samo štirje škofje Istrani, o katerih se more misliti, da so znali hrvatski, dočlm so bili vsi ostali rodom pravi Italijani. V puljski škofiji je pa beležen rojstni kraj škofov od leta 1302., in je bilo do leta 1808. samo pet rojenih /stranov, o katerih se zamore domnevati, da so razumevali hrvatsko, dočim so bili vsi ostali rodom iz Italije. Potemtakem nI velika večina naroda v teh dveh škofijah skozi stoletja razumela svojih nadpastirjev, a niti oni naroda. Kak uspeh je moglo imeti delovanje takih škofov pri večini poverjenih jim vernikov, je jasno vsakomur. Ako pristavimo še k temu, da jih je bilo mnogo, ki niso ni enako ljubili in pazili te večine hrvatske, potem je gotovo bilo s krščansko vero in duševno naobrazbo te večine dovolj slabo. Ker taki škofje niso mogli na pouku reči hrvatskemu narodu ni besedice, ni čuda, da je bil ondotni hrvatski narod duševno zamrl, in celo dospel tako daleč, da je mislil, da ne more biti škof onlt ki zna hrvatski!it Da je tako sodil preprosti narod hrvatski v Istri, evo temu dokaza 1 Ko je Dobrila prvikrat prepotoval Škofijo, so se priprosti ljudje čudili, da je on, škof, propo-vedoval hrvatski, to je: „Tako, kakor govorijo oni". V S. VinČentu je neki starec, čuvši Dobrilino propoved, mislil, da mu jo je napisal kak župnik, in da se jo je on samo naučil na pamet, a da on ne zna hrvatski. Dobri starec se je hotel sam prepričati na svoja ušesa, zna-H škof v resnici Hrvatski, ter je šel po službi božji k škofu. Škof ga je lepo nagovoril in vprašal: »Sto bi rad?" — A starec Je mesto odgovora vskliknil: .Sinko 1 Ti govoriš, kak i mi „Nu. da", je odvrnil škof, „ali što biste rad ?" — Starec: „Ma ti govoriš upravo kak i mi. Ma baš, kak i mi govori ovaj božji biskup", je pomrmral dobri starec, zaihtel od veselja, se poklonil in odšel. (Pride še.) Domače vesti. Pogreb. Včeraj popoldne se je vršil pogreb komaj dvaindvajsetletne gospe Gabrijele Šemi, soproge gospoda Semeta, učitelja na CM šoli. Udeležba je bila veli-častna in je kazala, kako splošno priljubljena je bila pokojnica. Udeležili so se pogreba pred vsem g. deželni šol. nadzornik F. Matejčič, g. okr. šol. nadzornik Neker-man, učiteljstvo obeh dekliških in deške CM, šole, zastopnikiokoličanskegaučiteljstva, učenke slov. trgovskih tečajev in vse polno drugega občinstva. Na vseh vencih so bili samo slovenski napisi. G. učitelju Šemetu je zadnja čast, ki so jo pokojnici izkazali tako mnogoštevilni udeleženci, gotovo v veliko tolažbo in uteho ob nenadomestni izgubi. Kako postopajo zdravniki zavarovalnice proti nezgodam! — Prejeli smo: Josip Babič, ki stanuje v ulici Glullani 29 in |e delal v Lloydovem arzenatu, je v noči 22. aprila 1911 ponesrečil na parobrodu „Heluan", padši v notranje prostore 8 in pol m globoko. Ker ga zdravniki zavarovalnice niso hoteli niti preiskati v notranjem delu telesa, je vložil prošnjo na razsodišče omenjene zavarovalnice. In potem je minolo 7 mesecev, do februvarja. da je bil rečeni delavec pozvan pred razsodišče, k|er so mu povedali, da sta določena zdravnika dr. Veronese in dr. Masopust, da ga preiščeta. Potem pa so ga pošiljali od enega do druzega, dokler ga niso poslali v bolnišnico. Eno celo ieto je moral torej pro-1 siti in čakati. Mej tem se je revež silil de-I lati, vendar pa ni več ko pol leta zaslužil niti vinarja — on, oie 4 nedolžnih otročičevfl Sedaj se nahaja v II. od-' delku bolnlšnjce v zdravniški oskrbi dra. Sturlija in dra. Nigrlja. Mož čuti namreč še danes velike bolečine po životu. Nadeja se, da pride sedaj do svojih pravic, ki jih ima nasproti zavarovalnici. Pravovarstvo NDO. Končno se je uredilo vendar enkrat vprašanje pravovarstva. Doslej je bila ta naprava v organizaciji dosti meglena. Sedaj pa je pravovarstvo, vsaj kar se tiče kazenskih stvari, popolnoma rešeno, glede civilnih stvari pa se definitivno določi tekom tega tedna. Za sedaj le naznanjamo vsem članom NDO, da je g. dr. Josip Mandič prevzel brezplačno kazensko zastopstvo vseh onih rednih članov, ki so vsaj 8 mesecev vže vpisani v organizaciji. Vsak torej, kdor hoče biti deležen te ugodnosti, mora se prej javiti odboru NDO, ki mu da potrebna navodila, da ne pride morda kedaj do nesporazumljenj. Opozarjamo pa že sedaj, da se naj z malenkostmi ne nadleguje g. dr. Jos. Man-dića, ampak vsak tovariš naj se prej v vsaki zadevi obrne na odbor in ta ga bo že po potrebi odkazai na pravnega zastopnika. Tudi mora vsak tovariš prinesti vedno seboj člansko knjižico. Odbor. Ustanovitev zavarovalnice goveje živine za Barkovlje, Greta, Trstenik in Rojan! Živinoreja v tržaški okolici je zelo koristonosna, toda združena je tudi z nepre-vidjenimi nesrečami, ki lahko upropastijo, ali vsaj zelo oškodujejo živinorejca, če se ne zavaruje pred njim ; to so bolezni in nesreče pri živini. Proti temu se zavarujejo po drugih krajih pri deželnih zavarovalnicah. Teh pri nas nI, ampak si morajo živinorejci sami pomagati z medsebojnim zavarovanjem. V naši okolici imamo že 7 zavarovalnic za govejo živino in sicer v Sv. Križu, na Prošeku, v Trebiah, v Bazovici, na Opčinah, v Lonjerju in v Škednju. Vse te vasi>o pa preveč oddaljene od Barkovelj, Grete, Trstenika in Rojana, za katere bi bilo potreba ustanovitev posebne zavarovalnice. Na svojem delovanju, ki je vrši kmetijska družba za Trst in okolico v prospeh našega okoličanskega kmetijstva, si je ta družba, v svesti si velike potrebe in važnosti zavarovalnic goveje Živine, nadela nalogo, da ustanovila take zavarovalnice ie po drugih krajih naše okolice. Za Barkovlje, Greto, Trstenik in Rojan, kateri kraji imajo precejšnje število glav govedi, priredi kmetijska družba v nedeljo dne 28. t. m. v Barkovljah tozadevni ustanovni shod ter vabi k udeležbi vse živinorejce iz navedenih okrajev. Natančna določitev časa in prostora za ta ustanovni shod objavimo pozneje. Škedenjcem. Trdno prepričana, da bi naša „Škedenjska podružnica* žela najlepših uspehov toliko v moralnem, kolikor v gmotnem ozlru, ako bi domačemu ljudstvu podajala včasih poučnih in istočasno zabavnih predstav, vabim zlasti mlade moči obo|ega spola, da pristopijo v krožek dramatičnih igralcev. Vsi oni, ki želijo naši „podružnici" napredka in uspeha, ki so pripravljeni tudi na ta način podpirati družbo sv. CM in ki čutijo v sebi vesel|e in voljo do „vprizarjanja", naj se vpišejo Še tekom tekočega meseca v omenjeni krožek. Vpis se izvrši lahko osebno na domu tajnice podr. dr. sv. CM v Skednju, ali pa pismeno na naslov podpisane M. G. Čudno „narodno" podjetje. Včerajšnjo vest pod tem naslovom muramo spopolniti v toliko, da je posestnik, s katerim je zadruga sklenila pogodbo, ki Je bila sestavljena v italijanskem jeziku, župan slovenske občine in narodni poslanec! Toliko v pojasnilo, da se morda ne bo mislilo, ko da je bila ena pogodbenih strank italijanska, bi bila Italijanska pogodba kolikor toliko opravičljiva. — Postopanje odbora gostilniške zadruge pa Je tembolj obsojanja uredno, ker ima od podružnikov izrecen nalog, da se mora v notranjem, kolikor zunanjem poslovanju posluževati le slovenskega jezika I Lloydov predsednik v Trstu. Včeraj dopoludne ob 11 |e dospel v Trst z brzo-vlakom državne železnice predsednik avstrijskega Lloyda dr. J jIIJ pl. Derschatta s soprogo. Danes se odpeljeta z Llcydovim parnikom „Princem Hohelohejem" v Pulo, od tamkaj pa na Brionske otoke, kjer ostaneta dalje Časa. Poneverjeni dvajsetkronskl bankovci. Začetkom tega meseca so začeli krožiti zlasti na Dunaju, pa tudi v nekaterih drugih večjih mestih prece) dobro ponarejeni dvajsetkronskl bankovci. Bankovci so ponarejeni na fotomehanlčen način. V hitrici jih je prav lahko zamenjati s pravimi, nekoliko zamazanimi, če pa se pogleda ponarejeni bankovec bolj natančno, se lahko opati, da se barva ponarejenega bankovca nekoliko razlikuje od barve pravega in da se ponarejeni sveti nekako mastno. Papir ponarejenih bankovcev je nekoliko debelejši in mehkejši od papirja pravih bankovcev, serije in Številke pa so nekoliko svetlejše nego pri pravih NalveČ ponare|enih bankovcev je bilo najbrž oddanih na Živinskih trgih ter pri poštnih in železniških blagajnicah. Za podatke, ki bi pomagali priti na sled ponarejevalcem, je razpisana nagrada 10 000, oz. 15.000 K, v najboljšem slučaju pa tudi 20 000 K. Izlet iz Boh. Bistrice v Podbrdo. Podiužnica „Slov. plan. društva" v Kranjgki gori priredi prihodnjo nedeljo — ob lepea vremenu — skupen izlet iz Bohinjske Bistrice Čez Sorico v Podbrdo. Odhoh ii Bo* Bistrice ob 9. uri dopoludne. 7a \izlet napravi tudi podružnica nSlov. plan. društva" v Trstu. Ker nameravana tura ni nevaraa in težka, se je nadejati, da se je udekži mnogo turistov. Tržaška podružnica SPD. vabi vse cenj. člane in prijatelje na celodnevni planinski izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 21. aprlia v Sorico. Obenem javlja, da se je podaljšal rok priglasitve do petka zvečer. Le v slučaju neugodnega vremena se preloži izlet na nedeljo dne 28. aprila. Člani, ki žele izkaznice za znižane povratne vozne listke, naj se čim preje priglasijo podr. tajniku. Tržaško koles. dr. „Balkan" je imelo dne 11/2 svoj 5. redni občni zbor. Zboro-valce Je pozdravil predsednik g. Pegaa. Po odobrenju tajnikovega in biagajnikovega poročila so bili sprejeti predlogi glede 1) spremembe dr. pravil, 2) brezplačnega zavarovanja dr. članov zoper nezgode, 3) razni drugi predlogi in važni notranji sklepi. Pri volitvi odbora so bili zopet izvoljeni predsednikom g. Leopold Pegan ter stari odborniki; na novo so bili izvol|enl gg. L. Širca, A. Mrcina, M. Milič, Gulič Josip, Petelin Josip; v razsodiSče: gg. Povh Josip, Železnik S. in Stok Andrej; za revizorja pa gg.: Turk Antoa la PoČkaj Ivo. Društveni sedež je v kavarni „Minerva*. Dirka juniorjev, sklicana po koles. dr. „Balkan", vršila se |e v nedeljo 14. L m. na progi Opčina- Sežana-Opčina km 14. — Prvi Je doŠel na cilj Avgust Tominc in rabil 25 2", II. Seražin Ciril v 2528", IIL Kernev Mihael v 25,56" in IV Jezoč Antoi v 26' 12", v maksimalnem času je dospel Ostrouška Josip. D^-si Je bila velikaaska burja, vendar so dospeli in vozili v jako hitrem tempu, posebno kar se tiče g. Tomiaca in Seražina, je pričakovati, da bosta v bodoče jako dobra dirkača. V nedeljo dne 2./6. se bo vršila dirki za društveno prvenstvo; progo objavimo prih. dni. Včerajšnji solnčni mrk je imel v aa-Šem mestu velikansko število opazovalcev. Okrog 1 popoldne je bilo videti po ulicah vse polno ljudi, ki so skozi barvasta aH okajena stekla opazovali, kako se pomika luna preko solnca. Na pomorskem observatoriju so opazovali solnčni mrk kar najnatančnejše. Luna je zadela ob navidezni solnčni rob ob 12. uri 1 min. 47 sek. Največ solnca Je bilo pokritega ob 1 23, končan pa je bil solnčni mrk ob 2 44. Za Časa mrka so merili zračno temperaturo in vlažnost, parni pritisk ia zračno elektriko. Zračne struje so preiika-vali s pomočjo pilotnih zrakoplovov. Pešanje solnčne svetlobe se je prav znatno opažalo, in ko je mrk dosegel svoj vrhunec, je bilo vzlic jasnemu nebu nekako tajnostno mračno. Razpisana stavba. Pomorska obla« razpisuje dražbo za zgradbo izkrcevalnega mostu iz umeiranega cementa za lepo skladišče pod Šicednjem. Ponudbe do 11 dopoldne dne 15. majnika t. I. pomorski oblasti v Trstu, kjer se poizve vse natančnejše. Otvoritev stranske telefonske centrale v Portorose pri Piranu. Dne 20. t. m. 1912 se preda javnemu prometu na novo ustanovljena stranska centrala telefonskega omrežja Piran v Portorose pri Piranu. Za novi telefonski urad veljajo ista fo-vorilna razmerja in pristojbine kakor za telefonsko centralo v Piranu. Uradne ure omenjene stranske centrale bodo ob delavnikih in sicer od 1. V. do 30. IX. od VIII. — 8 od 1. X. do 30. IV. od VIII. — XII. in od 2. — 8.; ob nedeljah U praznikih od 1. IV. do 30. IV. od V1IL — XII. in od 3. — 6.; od 1. X. do 31. lil. od VIII. — XII. ___ Šentjakobska čitalnica. Danes v četrtek ob 8. uri pevska vaja za ženski zbor Vaje za moški zbor se vršijo ob petktti točno od 8.30 — 10. Vabimo uljudno vse bivše pevke in pevce, kakor tudi vse, ki Jik petje veseli, naj se vpišejo v zbor. — Čitalnica prosi vse one, ki imajo izposojeae knjige iz knjižnice, naj jih tekom tega tedna vrnejo radi selitve društva. — Slavnost razvitja društvene zastave se bo vršila dne 2. junija t. 1. Ruski kružok ima danes ob pol 7. mri odborovo sejo v Slov. Čitalnici. Pevsko društvo „Trst". Danes točao ob 8. uri zvečer pevska vaja za me$ani zbor Parmovega „Povodnega moža" katera se bo izvajala na častnem večeru društvenega kapelnika g. M. Poliča. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Gospodje novoizvoljeni odborniki In namestniki „Delavskega podpornega društva" so vabljeni, da se udeležijo seje danes ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. POZOR!! UKrižmončlč & BreSčak, trst, ulica Nuova 37. »EDINOST« št. 108. Stran HI. f^ase g!eda!isoo. Na koncu naše gledališke sezone smo, ? dobi Častnih večerov in gostovanj. Ako hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da nam je dosedaf naše gledališče nudilo s svojimi gosti res le najboljše, in prav to velja tudi za sinočnje gostovanje članov ljubljanskega deželnega gledališča pod vodstvom g. režiserja Hinka N u č i č a. Pred ne ravno najobilnejše napolnjeno dvorano so nam dali ljubljanski gostje Funt-kovo „TEKMO*. O igri, ki je gotovo pričakujemo v prihodnji sezoni med prvimi zopet na našem odru, spregovorimo obširnejše jutri, danes naj se omejimo le na konstatacijo, da je dosegla snoči pri nas popolen uspeh, na Čemer gre gotovo prva zasluga avtorju glavne uloge ravnatelja Lesovina, g. Nučiču. G. Nučič se je vživel v to ulogo z vso svojo ustvarjalno silo in podal kakor izklesan značaj človeka, neizprosnega v svojem hlepenju po samoti na vrhuncu časti in slave, ki pa mora končno priznati, da strma pot na vrhunec vodi tudi navzdol v — zemljo. G. Šimaček je bil v ulogl Daneja vsaj v prvem dejanju nekoliko prebrezizrazen, pozneje je bil znatno boljši, no, manjkalo mu pa je vedno še onega ognja, ki bi moral goreti iz človeka, ki gre umikajoč se solncu ametnosti nasproti. Stana g. Šetrilove je bila gotovo prav dobra, le nekoliko težko si človek predstavlja v njej komaj iz penzijonata došlo mladenko. Ga. BukŠekova v mali ulogi He-fiene, Lesovino ve sestre, dobra, blaga tetka, in g. Danilo kot profesor Grušč, pravi tip blagohotnega, sebe starca spoznavajočega in zato svet na mladino gradečega moža po-itenjaka. Kakor rečeno, je bila predstava res lepa ilen poset HHHHHHHHHHHHHHHH Stalni krajevni agenti ^rfirs sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plafo za prodajanje dovoljenih sre£fc v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur*, Brao Nengaase 20. 244 Dr. Pecnik (PETSCHNIGG) trst, via S Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2—3 in Specijalist za kožne ia - - vodne (spolne) bolezni : 11 */■ — 1> -- i i I,TRIBUNA1 g a -' fSPLINDA«| najlažja dvokolesa ^ ui amerik. tipa so došla ™ y v velikanskem Številu fj jut« ^ T T Gorico, Stolno Ulico 2-4. J ™ _> Priporočam cenjenemu občinstvu svojo novo brivnico nahajajočo sa via S. Franceaco d' Aaaiii št. 54, Trst udani Peter Kalabro. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. ia diranje zobov brez " vsake bolečine " Dr. J. Čermdk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica della Caserma št. 13, II. n. \ / L Povsod električna luč mttmi Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klosete, temne hodnike itd. itd. Pri dnevni, več minutni uporabi več mesecev ■ ■ ■■ ■ trpežna. — Baterija se lahko menja. 1 Cena 12 kron, nadomestna baterija kron 2 50. LASTNI FABRIKATI F. S. Dalsasso - Trst ulica Cassa di Risparmio 5t 6. Pošiliatve proti naprej poslanemu denarju, po povzetju 60 vin. več. Sukna, u gospode in dame, lodno in modno blago KAREL KOCJAN, tovarna sukna v Humpolou (6«ike>. Uzorci franko. 3E 31 □ E HE Uelikanska zaloga pohištva in fapecanj :: Paolo Gastwirtb :: TIST, al. Stadion ti 6 - Telefon 22-85 Oitia gledallfta Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti Kolosalni izbor. 3E a Sima IT. »EDINOST« št. 108. V TrBtu, dne 18. aprila 1912. fcerja poškoduje trte, se morajo poškropiti N takoj. Za vsako škropljenje zadostuje !•/• ga-Hčnoapnena razstopina. Le v zelo deževnih letih naj se rabi 1 x/4—l1/«7» razstopina. Pri vsakem Škropljenju se morajo vsi zeleni deli trte, kakor tudi grozdići poškropiti. Po naj-■ovejšem raziskovanju je neobhodno potrebno, da se listje poškropi tudi od spodnje strani. Vesti iz Goriške. fz Štanjela. Ta teden odide tuk. po-stajenačeinik g. železniški pristav Emanuel Hali na svoje novo mesto v Kočevje na Dolenjsko. Omenjeni gospod, rojen Nemec, bil je popolno vešč našemu Jeziku ter je spoštoval našo narodnost v vsakem oziru. Bil je z vsakim, kedor Je kaj potreboval od nJega, zelo prijazen in postrežen gospod, teko da ga je vsak spoštoval in ga ni zabil, kedor je imel kaj žnjlm opraviti. Splošno rečeno, vse ga je ljubilo in žal je vsakomur, da odhaja od nas. Pridobil si Je med nami splošne simpatije od priprostega kmeta do vseh omikanih oseb. Bil pa je tudi na mestu v vseh železniških strokah. Tudi je bil izvrsten priljubljen dmžabnik, ki je užival splošno ljubezen v kraju in daleč po Krasu in vipavskej dolini. Do svojih podrejenih Je bil vesten, a dober pred-stoinik. — Takega gospoda ne dobimo kmalu. Na naši postaji potrebujemo celega moža; tu je mnogo prometa z Vipavo in Krasom in g. Hail je poznal vse ljudi od blizu in daleč In vse je poznalo njega in njegovo soprogo, priljubljeno gospo, ki je kiia spoštovana od vseh. Zato pa Vam želimo ob Vašem odhodu vsi, od Krasa do Nanosa, vse najbolje na ▼ašem novem mestu, — predragi g. po-stajenačelnik I Bog Vas spremljaj Vas In Yašo ljubo družino na novo mesto, a ne zabite nas, ki smo Vas iz srca ljubili — na svidenje I Slavnemu c. k. ravnateljstvu pa podajamo našo srčno željo, da nam zopet vrne postajenačelnika Haila. Kraševci. Izobraževalno društvo .Morje" v Sesljanu priredi dne 5. maja t. I. Javno tombolo s plesom na vrtu g. Ivana Šuc v Sesljanu. Dobitki 150 K in 80 K. K plesu bo svirala Sokolska godba iz Mavhinj. Ker je čisti dobiček namenjen šolski mladini, prosimo obile udeležbe. Odbor, j Razglas o sprejemu v gospodinjske tečaje na deželni kmetijski šoli. Prve dni meseca maja se otvorijo na deželni kmetijski šoli gospodinjski tečaji. V te tečaje bodo sprejemali deideta z Goriškega, ki so dovršila 14. leto in ki pripadajo kmečkemu stanu. Obiskovanje teh tečajev, ki trajajo pet mesecev, je brezplačno za ubožne obiskovalke, plačajo pa tiste, ki zamorejo plačati, mesečno prehranitev v znesku 30 K. Deželni odbor si pridržuje pravico, da dovoli obisk teh tečajev za polovično ceno prehranitve. Prosilke morajo predložiti potom županstva do 22 t. m. prošnjo na deželni odbor s sledečimi prilogami: krstni list, Šolsko odpustnico in ubožno spričevalo. — Za slovenska dekleta Je nakazanih 20 prostorov, ravno toliko in pod istimi pogoji za Italijan- ka. Kolesarsko društvo „Danica" vabi rg. člane na izlet v Italijo, ki se bo vršil 28. t. m. Odhod zjutraj ob 6 z državno železnico do Sv. Lucije, potem s kolesi skozi Tolmin, Kobarid, Rebič, slovensko Benečijo, Čedad, Krmin in nazaj. Reditelj Alojzij Slamič. Gg. člani, ki se žele udeležiti izleta in nimajo podpisanih legitimacij za leto 1912., naj jih blagovole prinesti ali vposlati predsedniku društva v podpis. Morala izvestnih krogov. Gotovo časopisje je napovedalo strasten boj plesu, kinematografu in — petju. Zgraža se nad vsakim plesom, češ, da vzbuja strasti v vročekrvni mladini in posebno po vaseh občuti mladina to strogost. Pač ne razumejo mladine in mlade krvi ta gospoda I Sedaj se Škandalizirajo že nad vsakim kinematografskim plakatom in ni še dolgo temu, ko je policijski ferman ukazal, da se poljubljajoč se par mora zakriti s praznim papirjem 1 — Prišel Je koncert .Pevskega In glasbenega društva", a iz.rstne gospode ni bilo blizu. Mari je lepa pesem tudi nemoralna ? Bojkotirajo tudi sedanjo sezono ljubljanskih igralcev; z eno besedo: zgražajo se nad vsem, nad rajajočo se mladino, studijo se jim moderne toalete in vse zabave, proklinjajo alkohol in moderno vzgojo, pesnike in časopisje. Skrb za moralo — vse hvale vredna; ali vsaka stvar ima svoje meje in čez te meje se ne sme dalje. Ako bi se ugodilo v vsakem pogledu izvestnim krogom, potem bi prenehal v resnici vsak napredek. Ako bi naši pradedje vstali iz grobov, bi se začudili nad tako čudno „moralo". _ Vesti iz Istre. Iz Borfita. V .Edinosti" od 12. t. m. smo Čitali lep dopis pod naslovom „Naval Metnlkov v Borštu. Čim je bila zgrajena železnica Herpelje-Trst, je bil Boršt tržaškim izletnikom priljubljen cilj. In žal, da Je le resnica, kar pravi dopisnik, da namreč izlet- niki ne nahajajo tu onega, Česar smejo že-1 leti. Opravičena je tudi njegova zahteva, naj 1 bi Borštani popravili In urediti svoja pota.! V tem pogledu smo v Borštu v kritičnem položaju, ker se znani starokopitneži trmasto drže celo proti temu, da bi pota uredili in popravili z državno podporo, češ, da je ona cesta .komitatna cesta" ki naj jo popravi cestni odbor sam. Kar se tiče svetlljk, treba pojasniti, da so bile že pred 24 leti na razpolago, ker jih je hotel darovati neki dobrotnik iz Trsta. Pa so se zopet hitro zbrali starokopitneži in so preprečili stvar, češ: tega ne-potrebujemo 1 In kako na) pričakujemo, da bi bolje uredili svoje lokale tisti gostilničarji, ki nasprotujejo popravi javnih poti, nabavi svetlljk, odpravi jarkov in luž itd. — TI ljudje si pač mislijo: Nam zadošča, a če pride kak tujec, pa naj se stisne v kak kot! Starokopitnost vlada tudi glede javne snage in če bi duhovrik, ali pa učitelj posvaril starokopitneže, bi odgovarjali gotovo : Kaj on ve ! G. dopisnik apelira tudi na Županstvo v Dolini, oziroma na svetovalce in odbornike, naj se zganejo. Tu pa moramo že opozoriti dopisnika, da so ti faktorji že mnogo storili in še delajo za napredek v občini, ali radi nekaterih večnih nasproto-valcev ne morejo, kakor bi hoteli in želeli. Tako Je v Borštu po „zaslugi" starokopitneže v ! Počakajmo, da pridejo drugorodci — potem bo morda bolje! Iz ArtviŽ. Te dni je zavladal pri nas nenavadno hud mraz s silno burjo. To Je nekaj nenavadnega v sedanji pomladni dobi. Mraz in burja sta napravila kmetom na polju toliko škode, da je to zanje prava gospodarska katastrofa. Kmetje se vprašujejo s strahom, kako naj prežive sebe in svojo rodbino. To ljudstvo Je res največjega usmiljenja vredno in apelujemo na vsake poklicane faktorje, državne oblasti in narodne zastopnike, naj s kako primerno akcijo priskočijo bednemu ljudstvu na pomoč. Regulacija Mirne v Istri. Deželni odbor istrski razpisuje zmanjševalno dražbo za prevzetje regulacijskih del pri reki Mirni. Pogoji so na vpogled pri melijoracljskem uradu v Trstu, ul. Economo 5, I. nadstropje od 9 do 1 vsak dan. Ponudbe do 6. majnika t. 1. opoludne istrskemu deželnemu odboru v Poreču. Listnica uredništva. Pomladanski Izletniki. Ce ne vemo, kdo piše, ne moremo priobčiti. Krojačnica in zaloga narejenih oblek v Trstu ul. 8ette fontane 2, vogal Barriera. Spre emajo se naročila po meri po ugodnih canah. i ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulic* San francesco 5'^ssisi 2 Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na ieljo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za popolno delo lo oo oe boli konkurenof Nova pekarna in sMftičarna ? Trsta A. JERIČ ■ Trst ul. Commerciale 328 (Pendlce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenei in konfektura. — Likerji in raznovrstno vino ■ v steklenicah. 11 £=3 MALI OGLASI Es!l •ULI OOLAJI m raeuaf* r* 4 itoC kMMlo. Mutao tlaku« b*-m4* m računajo ubit ni Naj. ■asja pnriojkiaa tub 40 ator. Plača aa takoj I Mac. ođdalka. On h in 9 Be odda v n»jem OU UILrCl Piazza Leonardo št. 18. gimo za ženski spol. da Vinci it 1, vrata 834 Uq nrnriai so vrata> okna, t.opnice, lijaki, fla ||l U U d J gtreSaiki, deske iramovje itd Obrniti ee ulica Piccardi 18. 83 ti M!7Qi>iQ sprejme Da delo taktj Fran Dolenc, Ifllfcdrjd mizar. Opčine. 883 Imam T mD0^'D0 izvrstnega vina in sicer: ■ III dlII Kri-Ski teran, prosekar, belo vipavsko in tndi don.a napravljeno a kupi eoega dobrtga grozdja. Istr-ko vino. Predaja fb na drobno in t di ud 56 1 naprej na debel ' po zmernih cenah. Uljudno se priporoča R. Malalan ca Opčineh. 627 Qlll7hn * vinorejski p< močnik bodisi v OlUZUU mestu al} v okolici Vstop 1. m»ja. Naslov pove inseratni oddelek h dinosti. 824 ftncnnrli/tfia veščl1 scenskega in nemškega UUoJJUUlUlia jež ka ter strojepisja, Želi vBto-piti v odvetniško ali ncUrako pisarno ali kot kores-p( ndentka. Na-lov pove ins. oddelek Edinosti. 820 Mlofi trgovski pomočnik išče službo v me^tu Ivi I d U ali v okolici. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 821 kin nrnrlai -ie kiev, iuPa r dobro idučo Ivo pruudi trgovino v najlepšem kraju brez konkurenta na Krasu. Naslov pove inseratni oddelek Eiinosti. 819 PrililfQ " Pohištvo za zakunsko sobo iz je*e-i lilIKcI m novine, novo, nepolirano, finese, angleškega sloga, drugo že rabljeno same dva me aeca, skoraj nuvo iz orehovine, nemškega sloga, kompletno z mramor i in zrcali bo proda za kron 360. — Kerbler, Mulino a Vento 7. 663 Vcnhntn dne a^nla otvorim »vojo že 9UUU IU več let dobroznsno goaii no „Pri Vipavcu", v novem lokalu v ulici Giuliaui štev. 32. Cenjenim dosedanjim gostom in drugemu slav. občinstvu se ulj udi. o priporoča za nadbijao naklonjenost u' • =3 O. ?S SB2ŠT* Od danes naprej ^SM radi požarja --vte blago, katero se nahaja mm^ v manufakt. trgovini Q Kari Andrejčič v Trstu, ulica Malcanton štev, lO to bode prodajalo po zelo »izvili oenah. Odprto od 9. do 1. in od 3. do 7. popol. Ivan Scociai, Trst uliea Giulia štev. 5. trgovina manujakturnega blaga in drobnarij, svilenine, baržuna. Perilo Izgotovljeno in po meri. Vsakovrstne druge obleke za ženske po meri. Cene, da ta ol bati konkurenca. i