Štev. 342
V Trsta, v nedeljo 13. decembra 1818
Letnik XUH
l*t»ta mH <fan rjatraj, tudi ot> nedeljah f. pvairrikik. -
Vrednfltvo: RWo :«-. Fr«fUka Atl *:<?;-a 29. I. »Mr. - DofM Mi « poAlljnjo nrodntitri). — N-'nr.tklr&na pisma t* ac prs-ftr^iRjo, rokop^i m ne vračajo. — Itdajalalj In odeev*rol ottinlk «e«far. Oedltia. - laatnlk ko*»ofe<J lista „Etfinoatr. - Tiifc tiskarne Edino«. — Ttlclon »tradaUtva In nprivj itav. 11-57. — Name.hu xna«. > » celo leto 40 K. pol Ista 2n K, tri artect 19 K — 70 imleljfko iadajo za celo lete « K, pol Itfa 4 K.
PoaaT.esna itevlfta 7a Trat In okolico tO »In., z«n«} 13 iTv*
O^ImI trjovre* In obrtnikov mm fn'Ovla ; oimrtn*«. »ahvat*b poslanice, vcb'.la, oglasi «Wnarni!i ifivciiiv mm po W t.; vtfaa* v tekstu I'sta do S V7?t SO K, vuk.i n »daljna vrata 3 K. Mati e^tiii po S vir. le«olK, oaiminj p« 30 vir. Oglase aprejema lastili oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije ee pottljaf* liklj'iioo upravi „Ediimtl-'. Uprava in limratoi oddelek h m-f::<]&t« v altel sv. Frantlifca A«. 20. — Poitnohraa. rafoa MljCil
Kako Uiti Srbija kmetske koristi.
02 razgovora s srbskim politikom.) Poljedelec ]e v Srbiji mlljenec. Srbija jo kmetska
lahko zgodovinske pravice, ali pa korist vere. Zgodovin-ske pravice so navadno v zvezi z verskimi oziri, ker so stare pravice navadno težko odtegnejo brez škode za vero. Obojni razlogi govorijo za uvedbo slovanskega
bogoslužja.
V prvih krSiianskili stoletjih je nastalo mnogo raznih
Jugoslovanska vlada.
CURIH, 13. dec. Po določitvi ozemlja Jugoslovanske države je Narodno Veće smatralo, da je izvršilo svojo aalogo in ie odstopilo po sestav, ministrstva. Doslej se šc ne vedo člani nove jugoslovanske vlade.
Vladna kriza na Bolgarskem.
SOFIJA, 13. dec. V odsotnosti ministrskega predsednika Malmovega, ki je obolel, je minister zunanjih stvari Tecdorov danes sporočil sobranju, ki se je zopet sestalo po dvajsetdnevnih počitnicah, da je ministrski predsednik godal kralju demisijo kabineta, in ]e naprosil sobranje, da se odgodi do prihodnjega petka.
Ceh! proti Madžarom.
CtTRIH, 13. dec. Dolgotrajna pogajanja med Madžari
In Cehi, ki so se vršila glede slovaškega ozemlja, katero .	,	, .;------- -----— .. , ,, , . ...... ,	..— —
naj bi se nriključilo čehoslovaškl državi, so bila brv- stv<1 -ie skupila država in jih razdelila med kmetsko «» latinsko bogoslužje jim jc služIlo za podj.irmljcnjc In uspešna. Zato so včeraj Čehoslovaške čete brez nadalj- i »fcolvalsivo, priznavajoč imi obenem, da odkupno ceno; potuKevatfle Slovanov. Prav ta razlog Jc zaviral napre-iiega obotavljanja -orcstoptle madžarsko mejo in zasedle* p,ačuio v "Primerno dobili obrokih. Po turški voni leta «ck krščanstva med Slovani. Torej je bilo za razširjanje ozemli<\ ki zre čehoslnvaški državi	18,7 1:1 1878 dobili v svole roke nove pokrajine krscanstva koristno, da se Slovanom dovoli slovansko
zemlja. Ml vsi smo rojeni v kmetski hiši. Nt se torei Cu- obredov v raznih jezikih. A od 4. stoletja dalje so za-dlti, da se posveča največja pažnja blagostanju kmet-. čeli bogoslužje enotno urejati. Teženje po enotnem bo-skega stanu. On je temelj naše države. Na plečih naše- gosluziu ie bilo vedno vcCJc in torej uvajanje novih bosa kmeta počiva vse. Država se jc trudila, da bi dala; coslužnlh Jezikov vedno težavneje. Na zapadu se jc med lOtietu močna in čvrsta pleča, in hvala Bogu, ta trud nI Romani in Germani že udomačilo latinsko bogoslužlc, bil brezuspešen. Naš kmet je zdrav v popolnem zmlslu A ob koncu 9. stoletja se v središču Evrope nenadno besede. A da ie zdrav, za to so se pobrisali že prvi u-1 pojavi slovansko bogoslužje. Odkod ta nenadni po-stanovfteljl srbske države.	1 iav?
Takoj potem, ko r>o se morali Turki umakniti Iz Srbije, ! Germani in Romani so bili že tako zvezani s krščan-so že pri nas rešili	- . -
je bilo rešeno pov:
šili agrarno vprašanje. To vprašanje j sko latinsko kulturo, da so latinsko bogoslužje 2c snu vsem temeljito. Vsa tnrf.ka velepose- frali za svojo državno in narodno last. Krščanska vera
ozemlje*, ki gre čehoslovaškl državi.
\V1LS0N V EVROPI.
i BREST, 13. dec. Vkljub meglenemu vremenu !e mesto vse svečanostno okrašeno, In že od jutra sem se gibljejo po ulicah velikanske množice. Francoske in »n»«rikaiwkc čete, ki so določene za častno shižbo predsadniltu, eav-2cmajo svoia mesta. Ob poliene popoldne s* prispeli s posebnim vlakom: ministra Pichon In Leygucs, francoski najvišji komisar pri Združenih državah Tardieu, amerikanski veleposlanik v Parizu Sharp, polkovnik Hocme, generala Pershirtg in B!is, admirala Berwn bi W{ls»it, predsednika Zborničnega in senatnega •dieka 24 zunanje stvari, odposlanci zborničnih in seiatnifc ?tratik, sastepniki splošne delavske zveze in delavsjrifr fir-.trwu-zad}. PrLšlece so sprejeli zastopniki civilnih S* vejiiklh oblasti; amerikanska vojaška godba je igrala marstljcao. S kolodvora se je vsa družba odpeljala v arsenal, burno 'Pozdravljana po ogromni množici. Plchon, Lerenes, Tardleti ter francoski in amerikanski vkrcali na dve straržnl ladji v predprl sc Jc izkrcal ob treh popoldne.
okrog Kisa, Leskovca, Vranje in Pirota. Tud! tu je na-1 bogoslužje. Ta verski in metodični razlog je bil mero-rod zdihoval pnd težkim jarmom turških veleposestni- (,a'cn
kov. Brez odlaganja smr; tudi tu rešili agrarno vprašanje. Veleposestniki so dobili novce in odšli v Carigrad, kmet pa je debli zemljo, ki jo tc potem polagrma plačeval. Kar so ostali kmetje še dolžni ta zemljišča, jtm jc peklonila država kot darilo neposredno pved balkansko vojno in to po sklepu narodne skupščine.
Sedal ni v Srbiji niti enega veleposestva in niti enega kmeta, ki hI imel na svojem nosestvu kakšno breme, izvirajoče n agrarne reforme.
To agrarno vprašanje jc hotela Srbija rešiti tudi v Maccdonljt Toda v tem poslu jo 'c 7,atekla svetovna voj-na ter preprečila že započeto delo. V obče smemo trditi, da je politično gospodarsko geslo kraljevine Srbije tole: Zemlja ua> pripada kmetu! Na ta svol demo-kratsko-gospodarski princip smo Srbi upravičeno po-nosnl in	Ka Ipovsodi do skrajnih posledic, kjer-
j častniki so se zap'apola naša znstava. In dasl bi bilo to. kar le stanišču Wilson	Srbija, že zadostno, da se ž niim proslavi vsaka
demokracija. Srbiji to vendar Še ni zadostovalo. Ona Jo
i Czomln o odnošajih med Avstrn-OgrsUo In NeiučlK
CURU1, 13. dec. Z Dunaja se poroča: V aevoru, let ga jc govoril na Dunaju pred časnikarskim društvom, le TwtrcW srof Czernih, da sta Hindenburg In Ludendorff «w8ii*otila, da Si ne Nemčija % ovojem tjprtft Kjosebnaftni avstrijskemu miri«. Oh, Cuernin, W fitn tla iiista Httl 3ull hote In O izdajstvu nrotl Nemčiji, toda JivtUov&lo ti Mvscmti c4H»rju K?r!u njesove zanime dsp!)o iit prav iste so mu tudi nasvetovale pismo princu Sikstu.
Pod»IUftttl( pr«mlfSn t Nfeiči«o.
PARtŽ, 13. dec. Nemški pttJblaSČenci z driaMi^irt tnj-nvkom Rrzbcrgerlem na čelu se snidejo danes v Trlerju t zavezniškimi odposlanci v svrho pogajanj o podaljšanju premirja. Kakor se zdi, bodo nemški odposlanci prosili entento, da bi podpirala nemške oblasti v svrho zavarovanja miru in reda z zasedenjem nekaterih ecroženlh toček s svojimi četami. Zavezniki se bodo omejllt na najpotrebnejše odposlatve čet v sovražno ozemlje.
Nizozemska hi Vilfcot HobenzoIIernskl.
AMSTERDAM, 13. dec. »Telegrajriic poroča, da le ministrski predsednik izjavil včeraj v zbornici, da .jc mogoče, da bi zunanje vlasti želele povprašati Ntaozemsko glede določitve novega bivališča bivšemu aemškemu cesarju. Nizozemska vlada da bi ne bila nasprotna takemu posvetovanju, pod pogojem, da se ji prima pri posvetovanju mesto, s katerim bi bila zavarovana Čast trizo-semske drŽave. Sedanji ukrepi glede bivšega nemškega cesarja so začasnega značaja, in vlada si pridržuje končno odločitev.
Bivšo ttoot&ka cesarica obolela.
HAAG, 13. dec, »Vaterland« poroča, da Je bivša nom-:1ka cesarica, ki se nahaja v Ameringenu, teiko obolela na srcu.
Nemška vlada tn Izročite*' Viljem a.
CURIH, 12. dec. »Lokalanzeiger« doznava, da le napačna vest, ki so jo objavili nekateri Usti. češ da Jc nemška vlada sprejela predlog na Izročitev bivšega cesarja. Viliem je dal nalog svojemu drugorojencu Eitel Frltzu, da čuva koristi hohenzollernske rodbine v Nemčiji.
Bonar Law odstopi
LONDON, 13. dec. Zakladni kancelar Bonar Lav/ je izjavil v govoru, ki ga je govoril v Glasgowu, da odstopi pred začetkom novega flnančega leta.
Generala RuakU in Dimitrijev ustreljena.
LONDON, 13. dec. Javlja se iz uradnega vira, da sta bila general Rusklj in Dimitrijev ustreljena po nalogu sovjetske vlade.
Bofl med bivšimi avstrijskimi četami v Sotoogfad«.
CURIH, 12. dec. T>Wieiier Tagblatt« poroča, da so deli }0(j avstrijsko divizije, ki je bila na zapadnem boHšču severno Vcrduua in jc hudo trpela pod amerikanskim! granatami, dospela v Sclnograd. Komaj jc dospelo vo-ra^tvo v Soltiograd. se je začel boj med pripadniki raznih narodnosti, bilo Je več mrtvili. Nekateri oddelki so sc odpeljali proti Dunaju. V
Zarot a za vzpostavitev monarhije.
STOCKHOLM, 13. dec. General Trepov zanika vesti, da bi skušal sestavljati novo rusko vlada Prott tej njegovi izjavi pa zatrjuje »Sozial Demokraten«. da je Trepov prejel od sedanje finske vlade petstotlsoč mark, z namenom, da bi vzpostavil monarhijo.
Opozarjamo čitateljstvo, da so vse danes objavljene
V)!f*nv«!ia vorO t»ArtaJo 'tolilmiVih vliviv..
krepko stopala naprej pr> začrtan! noti. Fevdalnega gospodarja ni bilo. Kmet jc postal svoboden in lastnik one grude, ki jo kvasi s svojim znojem. Toda potreba ie bilo ustvariti jamstvo, da bi kmet tudi v bodoče ostal svoboden to neodVjfic^i ln du r.Mju^rffdveKn^itaatta ftf '.^emp ^ak&nl odortnftkl Odvodi ftlt druge človeške p!-laviič.
m !ii ttf dose.nt^	narodna sfcnpščlna
spfi'!«!« dva velcvn&T« zakona: Prvi zako«, » katerim ie seljaku, zabranjuje podpisovati menica, In drugi zakon, * katerim sc kmetu zalfotavfja minimalna posest. Ta minlhialaa pojest, Iti obsega (i oralov — oral le enak IfiOft kvadratnih Sežnjev — hlšcf, polledelsko orodje, dva vola ali kenja. kravo s teletem, nekoliko svinj tn ovac, hran» za rodbino in živino za leto dni, to !c imovina, katere kmet ne more zapraviti, niti se mu ne sme prodaji na račun njegovih upnikov.
Ta omejitev v raz^olaganm z lastnim premoženjem ie edina omejitev svobode, na katero jc obsojen srbski kmet Ta uredba se sicer ne strinja i nauki, ki proglašajo popolno svobodo v razpolaganju s »privatnim pro-meženjem, strinja pa se prav dobro s praktično gospodarsko polit'ko, ki io vidimo v Srbiji.
Temu dejstvu se imamo zahvaljevati, da nimamo o-nih skrbi, ki jih inia'o naši bllčnji In daljni sosedi. Tako smo zavarovani tud! proti bollševištvu.
Da bi pa kmet mogel dobiti cenen kredit na podlagi onega, kar ima preko že cmenicnc minimalne posesti ali kakor to naš narod lepo pravi preko »paglavlce«, je država osnovala veliko liipntekarno banko pod imenom »Uprava fondova«. Iz te banke dobivalo kmetje hipotekama posojila proti malim obrestim in amortizaciji za 22 in pol leta. Za manjša posojila so ustanovljene zemljoradničke zadruge (poljedelske zadruge), ki uživajo velike piivllegijc v našem zakonodaistvu. Te zadruge so jako razširjene. Imajo velike uspehe in sc nahajajo popolnoma v kmetskih rokah.
Ne bo odveč, ako vam očrtam še eno na^o napravo, ki nemara ne obstoji nikjer dnrg'e na svetu. To le naprava »občinskih košev*. Po zakonu o občinskih koših mora vsak Icmet od svojega žita dati svoji lastni občini za njen koš, kolikor mu občina predpiše. Cim jc ta koš polu, se smatra to žito kot občinska rezerva In kot takšna sc deli siromakom v slučaju poirebc In pomanjkanja. V vseh vojnah. J;! jih je imela Srbija, jc pokazala ta naprava naravnost čudežne uspehe. Končno šc pripomnim tole: Tudi v kriminalnem zakonodaistvu v Srbiji se ka3e stremljenje, da sc Ščiti srbski seljak. Zakon n. pr. določa, da se morajo poravnati škode, izvršene na kmetskih posestvih n. pr. vsled požiga, vsled opustošenja. Iz občinskih blagaln, ako te škode ne more plačati krivec ali pa, ako sc ta krivec ni mogel izslediti.
za velika slovanska apostola. Sv. Ciril ic bil moder vzgojcvalcc tn ie vedel, da Jc slovansko bogoslužje koristno za krščansko vero.
Za papeže, zlasti za velikega in bistroumnega Nikolaja 1. (858—867), so bili mcrodafnl tudi ccrkvenopoli-tični razlogi. Prevelika oblastnost nemških vladarjev in nasilna ekspanzivnost Ocrmanstva Jo bila nevarna katoliški vesoljuostl ln cerkveni svobodi. Zato jc Nikolaj 1. z veseljem pozdravil delovanje sv. Cirila in Metoda, ki n al bi 7. apostolskim delom med Slovani utrdila ravnotežje katoliške vesoljnostl proti enostranskemu Gcr-manstvu in proti bizantinskemu separatizmu. Slovani naj bi tvorili spravni most med Vzhodom ln Zapadom.
Veliki Nikolaj L globoki filozof in goreči apostol Ciril ter spretni organizator Metod so dobro Umevall veliko kulturno poslanstvo S'ovanov in važnst slovanskega bogoslužja. Zal da nasledniki Nikolaja I. niso imeli niti tako širokega obzorja niti toliko energije. Žal, da jo pre-agodal uinrl ;v. Ciril, bistroumni ustanovitelj in naj-spretnejšl 'brnniteli slovanskega bogoslužja. Zal, da mč« ravskl knezi niso imeli zadosti politične modrosti. Ger-manstvo je zmagalo.
Versko in kulturno delo slovanskih apostolov ic bilA ni Moravskcm uničeno. A ua Vzhodu Je duh sv. Ciril* in Metoda znmoval ter <d v zvezi s Carigradom osvo. lil polovico ČvT(*pc. Prvi nemški katoliški orientalist Danni'itark (HištorisctepoKt. Blatter 1915. zv. 156, str. 702—704) z bolestjo priznava usodno tragiko germanskega boja prcli slovanskemu bogoslužju. Nasilje nemških knezov in škofov, ki so v službi nemške politik* preganjali sv. Cirila iti Metoda, le krivo, da *e Je porušilo evropsko in katdliško ravnotežje. Nemci So si sami nakopali svetovno vojno in poraz.
Slovansko bogoslužle ie torej svetovno-polltlčnc važnosti. a ima tudi toliko pomena za katoliško ccrkcv, da se bo med zapadniml Slovani gotovo zepet ohno. vilo. Za slovansko bogoslužje Imamo zadosti verskih razlogov, ki bodo to vprašanje končno odločili.
Slovansko bogoslužje.
»Slovenec« pisc: Slovansko bogoslužje je v tesni zvezi s tisočletnim bojem med Gcrmnnstvom in Slovenstvom. Zmaga Gennanstva jc pred tisoč leti med^ zapad-ninri Slovani uničila versko-kulturiic delo sv. Cirila in Metoda ln s tem tudi slovansko bogoslužje. Poraz Ger-manstva jc torei odstranil glavno zapreko slovanske liturgije. Jugoslovanski Škofje so spoznali, da jc prišel ugoden čas za obnovitev slovanskega bogoslu^.
Vpražanle bogoshižja in bogoslužnega jezika je sicer v zvezi z vero, a nI strogo versko vprašanje, marveč vprašanje primernosti, vprašanje metode in oportuniteie. Zato so razni papeži to vprašanje različno reševali; celo isti papeži so menjavali'svole stališče. Katoluka ccrkev gotovo želi. da bi bilo bososlu/le enotno. A dovoljuje tudi izjeme, če ima za to zadostne razloge. Težko pa je v posameznih slučajih odločiti, al! so razlogi
it	T3r1fWni	i* tinvhpr* hnar\s|jj/Ji> <;r>
Madžari in Jugoslavija.
Madžarski časopis »Az Ujsag« le pisal, da b! M a d« žarska. združena gospodarsko z Jugoslavllo In Romunsko. tvorila tako ekonomsko društvo, v katerem bi mogli najti vsi trije narodi predpogoje svoje sreče.
Madžarska bi se rada na račun JagoslaviJe in Romunske delila, kakor sc je na troške poginuli Avstrije; seveda na drugačen način. Od vseh treh društvenikov bi bila Madžarska gospodarski najšibkejša. Najrodovitnejši deli bivše krone sv. Štefana pridejo v roke drugih go» spodarjev, posebno pa Jucoshvije. Ostalo bo sploh malo te do sedal tako nadute Madžarske, zato sc bodo Madžari trudili, da sc obesijo komu na vrat.
Pustimo na stran gospodarsko stran in pomen tega madžarskega načrta, saj bo morda poznele prilika o tem kal izpregovoriti, pa se popečajmo danes le z duševnim razpoloženjem v Jugoslaviji in Romunski proti Madiar-skL Dvomim zelo zelo, da bi si te dve državi želeli take fglihe«.
Hrvatska pozna predobro svoje dosedanje gospodaric, uboga Srbija pa ie okušala tekorn te vojne madžarska pest. Ne moremo si predstavljati, kako so gospodovali Madžari v tel deželi tekom vojne. Znano Je, da je poginula Avstro-Ogrska porabljala za etapno službo le Madžare. Hrabri in viteški Madžari so Šmentano malo okušal! fronto, pač pa so si za fronto tn v etapi kot žandaiji iii kot okupacijske čete slu/.ill svetinje in Karlove križce. Povsod si videl v etapi Ic Madžare. Naši Jugoslovani, k» so sc morali boriti za poginulo vlačugo z Imenom Avstro-Ogrska, bodo znali marsikaj povedati.
Gospodovali so tedaj v Srbiji Madžari. Divjali so tam hujše, kot divje zverine. Neštevilno srbskega ljudstva so potolkle te krvoločne zverine; sal si jc vsak Madžar Štel v narodno dolžnost, da pobije kolikor mogoče veliko srbskih ljudi. Mnogokrat Madžaru ni zadostovalo, da Je samo ustrelil Srba, da streljani srbski kmet ni bil smrtno zadet: šc .lo zlvel in vendar so ga zagnali v grob in zagrebll. SkruniU so srbske žene in dekleta, a potem jih zaklali!
Madžari so obstopili vas, lo zažgali, a potem so stre» Ijali kar v salvah na dcco. Ženske in starčke, ki so pri-bežali Iz gorečih hiš. Ni ta način so uničili mnogo vasi i ti mnogo ljudstva. Bili na niso nič manjši ronarji. Odnesli so vse, kar jc bilo sploh mogoče vzeti Srbsko ljudstvo ne pozabi nikoli teh zverin.
Tudi Romunska le hudo trpela po teli roparjih: raz« lika ie le ta, da so v tej deželi le ropali, ubijali pa niso. Kamor je prihrula ta druhal z vojaškim naslovom "LsL Etp. Baonr, jc uničevala vfc. Romunska Jc bila neizmerno bogata vina. žit;j. perutnine, živine ln drugega. BiH so nakupičeni pridelki več let. Madžari so izpustili vrlini, ■ p v'n9 n tlnti sr.žfvatj %o slamo in seoov
t
Stran II.
»EDINOST« štev. 342.
V Trsta, dne 15. decembra t*f&
daje za'topan v jugoslovanskih deželah r v»čji. Dok }e zapovedništvo broda t lef^o'i vej o o posojilo. Vaa ra5a domovina jo ' detle je momčad francuska »
uničevali Žito In živino; saj Jc bila bogata teh oredmetov tudi Ogrska, ki jih jc Avstriji predajala no lekarniških cenah. Ce bi torej romunske zaloge prišle v roke Avstriji. bi Madžarska morala znatno navzdol s cenami. Zato so hoteli Madžari kolikor meso«© veliko uničiti.
Madžari so imeli -pozneje v Romunski vse gospodarstvo v rokah, pa so vlačili na Madžarsko po možnosti vse. Tudi o tem se lx> dalo fe marsikaj govoriti.
Podom' Sc .majhno sličico. V Galicea mare sta razsajala dva madžarska tolovaja. Ime 21letncga fantallna, pardon: cbcrlajtnanta, sem pozabil, drugi se je »a pisal Kcrbely. 7a pripadnika viteškega naroda sta se zabavata s tem, da sta lovskimi prrškaml streljala n.i ljudstvo. Da sta na ta način ubila marš i katerega seljaka, jc bilo za ta dva človeka brc;: pomena. Novega leta dan 191S sta ■bidlla zjutraj s cigansko godbe po vasi in sta voščila kmetom novo leto s tem. da sta s palicami pobijala šine na oknih. Neb eno obio ni ostalo celo. V drugem kraju je razsalal drug tnk madiarski vitez, stotnik, ki le ustre-I i vsakega kmeta, če se mu ni ognil i vozom s ceste. Ce se mu je ogni!, v le le z bičem parkrat oilnil. Madžari so se veliko bolj odlikovali v krvoločnosti in ropanju, kot pa Prusakl. Pri teh so bili le oficirji zverinski, pri Madžarih pa vse, oficir in moštvo.
Madžari so kmetu odnesli vse, kar le le bilo mogoče vzeti. Na plačilo bo pa Čaka! najbrže do sodnega dne.
Mnogo bi prišlo na dan, a vsega najbrže ne izvemo nikoli. Svet se bo z jjrozo čudil vsem tem grozodejstvom in tolovajstvom.
Ootovo je, di ljubezni ne bo ne v Jugoslaviji in ne v Romunski za Madžare.
Romunsko ljudstvo občuduje in obenem obžaluje hrabri srbski narod. Vsak otrok na Romunskem pozna Žalostno UoCdo tega naroda, vsakdo le želel lepe bodočnosti temu hrabremu boritelju za svobodo. Velikansko veselje jc zavladalo po vsej Romunski, ko smo Izvede!! ra bolgarski poraz v Makedoniji, javno so se vesel!!!, 5\o so Srbi in Francozi tirali nemške in avstrijske tolpe iz izmučene dežele.
Tudi preprosto romunsko ljudstvo pravi, da se morajo vsi 'alkanski narodi zediniti, da se otresejo tujega gospodstva.
Srbski in Romunski narod ostaneta gotovo prijatelja
in se okleneta drug drugega. Sedaj, ko smo pomagal! ubiti ogabno greSnico z lavnim imenom Avstro-Ogrska, n.;s spoznajo po vnem svetu In pripadali bomo tudi mi balkanski zvezi.
Kaj za to, če smo se pridružili ^balkanskim ušivcem«, »ovčiim tatovom« in »svinjskim pastirjem«!, kakor so imenovali kulturni Nemci balkanske narode; sni bomo SPLIT: Zemaljska vlada za Dalmaciju, prigodom ulazka živeli dobro v tet družbi, kler ne bo revščine, pač pa | frarcuzke vojske u Metz čestitala je ministru predsied-
menim, mori, nego
ičtjaa 2 fcr.nVovci; prc^eS, veliko wev<% plačilnih srce'-"ter so nahaja v rcr!:*b p^ amemilcov. Od toi lavira deloma todi o^Tomna d rac: o'a; pu udbn bln^a jo nnjhna, ponudba do ^rja velik«. Naša fckrb mora biti. da kolikor mogoče veliko bančnega deserj.", potisnemo vrn i« rabili mej. Kapjmo. fCr.K najnujnejše potrebnjemo i?! nemško Avb ri-jo, sploh iz ino'.emstvn; tupajmo c rodje, kupujmo in-dusf.nj lre i^dolke, da spravimo na ta naCin "papirnati don \t i/ deželo, da omejimo njegovo cirkulacijo v r nSi domovini. Po dragi strani zabrunjujmo kolik r mogoče izvor, esnbito izvoz iivil. Na ta način zabranimo, dn nas ostali deli star« Avstrijo preplavijo z bankovci 1'n Cehoslovakih p<3 že opazuje, da skuhajo z nakupovanjem v »osednib državah opraviti bankovce avst-o-ogrnk« banko iz deželo, du jih pozneje nadomestijo z bankovci lastne emisije.
Kar se vojnega posojila tife, naj fic omenim, da jo vsekakor v interesu narodnpga bogastva, da ho zagotovi varnost posojila vsaj glede novatcrili kategorij tin-nikov. Menim v prvi vrsti pupilarno prtmoionjo. Po naloga vlado po namreč sodič&k kol pupilaroo oblasti inve t rale pupilarne depozite v vojno posojilo. Krivičn > bi bilo, da bi mladoletni izgubili (>stokrat edino pro-možeuje, ki fo je podedovali. Dalje pridejo v pofetev ustanovo, posebno Mtipendije. Bilo bi jako iiulostno, ako bi ustanove propadlo samo valed krivde vladnih mo-
Sotcev, katerim je bilo vaako sredstvo dobrodošlo, samo
a so dobivali d narja za nadaljevanje človeškega klanja. Tudi ne smemo pozabiti, da se zahajajo m d pod-pisovatelji vojnega posojila tudi revnei&i soji, mali po-s-.staiki, obrtniki, uradniki, zasebniki, ki so bodisi h patrijotlama, bodisi iz strahu pred nasiljem, bodici iz nevednosti ali slabe spoku)ac;je podpisali zadnje prihranke. To osebe so vsekakor upoštevanja vredno in sicer veliko več, nego bogati industrijalec ali vojni dobičkar, ki jo ad captandam benevolentnom podpisal IUMIOO K posojila, da je petem od vojne ali drUvne upravo prejel nidaljua naročila, pri katerih je zaslužil milijone.
V tem oiiiB bi se morale vsekakor izdelati posebne
določbe.
Annamtte« tešilo tužna, improvvisando un'ufficlo I anagrafico ambulante« pfplsivala table I talijanske i I ona dva tri eKzotična napisa i koješta beležila. Simun . Picinić, um prete croato«, ohrabren prlsutnoiću irancu-I skih topova, jc izjave Frarcu-:a parafrazirao i ulcpSa* u korist: dei croati del Narodni dom«-. Zato su ga car »bi-nieri uapsili te stavili na raspolaganje talijanskim cbh. stima. Talilani čim saznaše *del bel servizio che venne fare qui la navc francese« odlučlše učiniti svečanu manifestaciju kao znak protesta »contro !a indegna intro* misslone dei Prancesi nel voler decldcrc delte sorti dl Lussino, dopo il plcbiscito di arnesslone aU'Italiar. Ciin su to Francuzi saznali, digoše sidro i odoJe. Ali Ledini btede, da pokaiie još iednom svoje odu^evljenic za Italiju, uvereni, da će to Francuzi odmah saznati. I u dva sata Je bila ta manifestacija »di mlgliata di persone«. Kod talijanskog broda »Ouglielmo Pepe« klicalo se ItafrH, kralju, talijanskim četama. Manifesiantima je govorio komandant talijanskog broda, neka se pučanstvo Lošinja umiri, jer da je otok Italija osvojila pre primirja, te »cisc nessuno oserebbe sollevare eccezioui«. Moli pučanstva neka radi zajedno s talijanskim oblastima oko uzdr2anj<i mira i reda za dobrobit svi'h, neka ne izazivlju nikoga, neka otok bude siguran, jer da Italija ne ćo trpeti, da ovamo dedje da zapoveda nitko drugi, govorio on Jezik koji mu drago, bio on vere koje mu drago. Takve da su 1 namere vlade talijanske »sorta per volonU del po-polo«. Govor je završilo trokratnlm živio savezničkim državama i talijanskom kralju. Narod jc oduSevlleiH) klicao svome kraiiu. Mnoštvu Je govorio s balkona neki Rtiffgcrl. On je opisao muke ovdaSnjlh Talijana i izrazio zahvalnost svim borcima za veličinu domovine, te završio himnom zastavi talilanskoj, koja se vije na obadvu mora i na vrSclma n©oskvrnutih Alpl, tc viče strancima: >.Di qna non si passa.« Nato ie opet povorka krenula glavnim ulicama te se u suton razišla u najvećem mirti i redu.
Iz Jugoslavija.
li Dalmacijo. Naslednic vesti posnemamo po zadrskem »Narodnem Listu«, ki smo ga snoči prejeli po pošti:
.i$ivi\ Kaj " t tc, čq mm
■r.'-.M-} bližnje mlake, da sr.
;daj dri'.fil (hitalo, tokrat rt frajieuzke republike Clanjenceau i u isto doba ener-
nclzobnčcnc'! 3s l se ne »bino
protestirala proti nedoličnom pokušaju »mstlfi-
advokat
I l. . . a, t». . ^ ll j w .	> • .................• --- — ---i	r>v.««.i<aiH	«11.	Il^'ill |T'AU >a>u III. JUll
.... i,. -i 1*1$;«c4iabeto.v! Nam ne bo treba kacHe cvrcpskos; lavno« umienja ilo ga počini advoka •x':!'uti svoj.li iiudi » svet s t.aortom za I f.-dwm. ^ ^^'^A^tiv* tp'sv^ući ^cbi pravo da u ime ob -----------• --------------2a(JaTSYe 1 cirave l>aL..idjc ttaii »»rtiiniieiije r.v
Uravnava flikM?n&?Ja slanja v
V'-jni stroški staro Avstrije ob<>fijo v vojnih posojilih in v kio'/.etuh bankovcih avstro-o:;rske banke, in sicer slc;)nji, r kolikor niso kriti t aktivnim premoŽenjem banice, kar pa odgovarja le malemu odstotku izdanih bankovcev; za največji dol bančnega dolga je provzoln jam Čeme avstro-ograka monnrhijn. Zdaj pa. monarhije ni ve in njeno dif|toKo bi morali prevzeti njeni dediči, j. ono clržavo |Sur2avui deli, ki so vzra-tli iz njenih
jjodrtij; in rned t'Sp.alo^tne dediče spadamo žalibog tudi rni. Toda Jugoslovani nismo hoteli vojno, bila je nam vsiljena. Zato moramo ml do skrajnosti In z vsemi silami upiratiJfcatitevl, raj prevzamemo del vojnih
ugodnejSe, toda itfjjverujem, d.\ so bo dula taka rešitev i7Jepa doseči, temvf'j se na mirovnem kongrenu najbrže ustanovi kliuč. po katerem se porazdeli d< Ig bivSe avstro-ogrnke monarh je na njene dediče. Na kaki podlagi se določi lo razmerje, nam dan« s ni še znano Vsektkor pa bi kazalo, da ko Jugo9'ovani že seduj oborožimo, da nas tudi to vpr.išanjo ne zasači urpripravljeue, kakor se je. žal bog, zgodilo glodo ustanovitve državo
Kar so tiče vojnega posojila, «o sc podpisovala pa'^ n.ijmočnejše udeleževali Nvmci. — Cebi iu Jugo-lovuni no stali več ali inunj apatično na ktra i. vsaj pos bnega uavduser/ja nismo opažali ne pri Uchih, ne pri Jugoslovan h.'Kar se še os bito n s Jugoslovanov tiče, je bil finančni uspeh podpisovanja vojnih j-o oiil pri na>? manj izdaten, tudi iz razloga, ker smo rni itak kapitalistično in gospodarsko šibkejši od Nemcev
Nabirati bi se morali že sedaj statistični podatki vseh osem avstrijskih in ogrskih posojil z* p samezne dožele, v deželah z mešanim prebivalstvom za posame ne politične okraje. Dalje bi se morala za večje zneske (n pr nad 1'iU.UOO K) tudi za posojili, podpsana na jugoslovanskem ozemljit, določiti avota, ki sojo pod isali med nami živeči dru^orr dci, in odšteti svoto teh posojil od zneska, ki odpade na jugoslovanske pokrajino. Na ta način bi dobili znesek, ki bi približno odgovarjal vojnemu posojilu, podpis nemu po Jug Slovanih, i i podatki bi se morali vsekakor ugotoviti in pripraviti si mirovno konferenco.
Daljo ne smemo pozabiti da imamo mi po drugi strani napram nvstroogrski monarhiji velike terjatve. "
Koroška. Dalmacija Boso*, Hercegovina, Srem-slr« in osobito kruto opu-toš na Srbija in 6ma gor.T mor»jo prejot.i voliko, veliko denarja od stare Avstro-Ogrske, da se nanuvj posta- ijo na prcjSnji gospodarski položnj Vsekakor bo morala del terjatev, vsaj', k«tr tiče yVbje, prevzeti tudi Nemčija Razdejana raesta iu vasi, uničeni gozdovi in Vinogradi, opusto^na pnlja, j okvarjene ce^te in železnice, poditi mostovi, ukradeno ali ril'/.dej'v no lohitvo in orodje, silomn odvzeta živina ~ vse se mora snmarično preceniti in postaviti kot terjatev v skupni račun in Se!» ' ar ostane po odbitju teh gotovo nek;>j mllj^H ?i k . očih svot ~ se mora smntrstl ko? do?, ki b ina'11< p sti na nas. Utegne se zgodiM, da bodo p "i tvm .: ■-■le terjatve večje od raSih obveznosti.
Kar se tičo, bnnčoega dolga t, j. dolga, Vi je nastal v»*od močnih emisij in prisilne cirkulacije bankovcev,
__ clje traii »irttfujeme nvc zcm!jt_lfaHjl. Nepokolebiv! zahtjev svikollkog pifčanslva Daknaciic okirplranc i neokupirane, Izlm majuSne manjine od dva po sto. ?est: da bude prisajcdfnjeno iiiso&lateff-skol otaCbinl tt državt svih Srba, Hrvata i Slovenaca, skupa sa Srbijom f Crnom jrorotn. Kad bi tko mu drafio htio da podvoji o stalnosti ovog zahtjeva, mi rado (pristajemo, da se provede dokaz plebisltom. Obraćajući se ovim zahtjevima na otačbluu demokracije te na velikog zatočnika slobode, obraćamo se na ^prirodne prijatelje svih potlačenih naroda, pa smo sigurni, da ledini, koji je Još na životu od prosvjedovatelia skupštine borde-:iuxske neće dopustiti, da se na Iztočnim obalama Jadrana stvori nova Alsacija Ijorepatl — ZADAR. Zemaljski odbor kraljevine Dalmacije četd'.lao je u istom smislu ministru Clemenceau. uvjeren *la će naSe čežnje i nastojanja za ujedinjenjem cielojp Jugoslavenskoga naroda naći moćan oston u velikom francuzkom narodu, čija dirga i slavna borba za rlvendlkacliu nekoć cdrgnutih zemalja A! :aci|e 1 Lorcne daje nam novi dokaz, kako narodi no zaboravljaju nikada nepravde, kolo Im se na-nesii*. — Zemaljski oćbor brzojavno je zahvalio predsjedniku VVIlsonu »za m<xno djelo posvećeno pobjedi načela, kojima ćc čovječanstvo dugovati svoj nreoorod, a narodi svoju slobodu. Računajući na moćnu zaštitu Saveznih Država, narod Slovenaca. Hrvata i Srba čeka s pouzdanjem skorašnje dogedjaje, ne dvofeći, da će velevlasti, koje su sa tolikim žrtvama stvorile predpostavke ra novo mediunarodno UTtdjenjc, znati obezbje-diti i našem narodu jedinstvr. I slobodu, za kojima on te/ll.c — U istom smislu brzolavlo Je Wilsonu i ministru Clemenceau i mjcstnl odbor Niroduog Vleća u hne Jugoslavenskog stanovništva gra. a Zadra.', koje broji 7.A00
Sivila Aprovlxa(l|t!(e fcomVslI*
za tedea od do 21. t m.
KRUH: normalni odmerek 30 dkg za dclavce pri tei-kih delih 15 dkg več, po K V20 kg. — ENOTNA MOKA: pol kg enotne moke po K T28 k«. — FIŽOL: Četrt k z fižola po K kg. — KAVA: 7 dkg sirove kave po K 32'— kg. — LOSOS (riba): eno Skalijo lososa, ckoll prA kg (eno Skalijo na Izkaznico) po K 10'— škatlja. — RIŽ: pol kg riža po K V92 kg. - SIR: 10 dkg sira po K 15'40 tar. ~ SLANINA: 14 dkg slanine po K 15'- k*. - Za nakup slimine se razdelc normalne male Izkaznice št. 62. (za 14 dkg) in dodatne izkaznice st. 100 (za 3 dkg.) Slanina se bo prodajaln cd ponedeljka, 16. t. m., do ponedeljka, 23. t. nr. Pri nakupu slanine na dodatno izkaznico St. 100 Je treba predložiti Izkaznico za nakup kruha. Male izkaznice 5t. 21 za nakiro olja so veljavne do vštetega ponedeljka, 16. t. m. Male irkaznicc 61 in do* datoe Izkaznice St. so hnii veljavne do 16. t m. — CIKORIJA? frim osminko kg clkorfie po K H r* SOL: eno osminko kg soli po 28 vinarjev kg. — SLADKOR: 15 dkg sladkorja no K kg. Ta sladkor ie od-r.w*rek za dru?ih deset dni meseca decembra, — IZKAZNICE ZA GOVEDINO: Ta teden se razdele izkaznice št 67, za lastnike izkaenlc z rdečo Črto pa tudi štev. 67 toda s rdečo črto. - KONDENZIRANO MLEKO: Kondenzirano mleko po K 7'80 skatlja, za otroke 2. za star« cc In bolnike 1 Škatlja, Preščlpnc sc št. I. rumene Izkaj> niče (za otroke), veljavne za mesec december in St. lil. sive izkaznice (za starce In bolnike) veljavne za mesec december. - KUHINJE IN UBOŽNICA: Lastniki 1/zkaz-nlc za javne kuhinje in irbožnlcc dobe: cikorijo, sol, kavo in sladkor.
Razširjenje pravice do dobivanja kondenzirane« mleka.
Kr. vlada je dala na razpola-go aprovizacljski komisiji toliko kondenziranega mleka, da se more pravica do izkaznic za- kondenzirano mleko raztegniti l pri otrocih (do dopolnjenega šestega leta) i starcih (od dopolnjenega 60. leta dalje). Poživljajo sc torej Interesirancl, da vpišejo otroke, rojene v lotih 1013. do 1918. (kateri še nimalo izkaznic za kondenzirano mleko), v Izkazniškem uradu v ul. dela Valle št. 3 po naslednjem redu: Priimki z začetnicami A—D Iti. t. m.. K—K 17. t im. L—N 18. I m., o—O 19. t. m., R—Š 20i t m. in T—2 21. t. m., vedno v času od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Pri vpisu se dobi takoj izkaznica za kondenzirano mleko. Stranke morajo prinesti s seboj živilsko izkaznico družine. h kateri pripada otrok, in rojstni list ali pa kako drugo listino, ki izkazuje otrokovo starost. — Za stare ljudi, rojene v letih 1849. do 185*. sc bo vršilo vpisovanje: Priimki z začetnico A-D 30. decembra, E—K 31. decembra. b—N 1. januarja, O—O 2. januarja, R—S 3. januarja. T—1 4. januarja, vselej od 9 do 12 in od .1 do 5, IzvzemSI 1. januarja, ko je vpisovanje samo od 9 do 12 dopoldne. Stranke se morato izkazati s svojo živilsko izkaznico In listino, ki izkazuje njihovo starost.
• « * *
Razdeljevanje petrolej«.
Tekom toga tedna sc razdele odjemalcem v prodaial-nlcah aprovizacljskega blaga male izkaznice št. 31 za nakup pol litra petroleja proti predložitvi izkaznice za petrolej z rdečo črto (stanovanja s samo petroleisko svečavo). Ob izročitvi Izkaznice št. 31 se preščipne SI. 6 A na petrolejski izkaznici. Na petrolejske Izkaznico z enim odmerkom se dobi ena mala tokaznlca, z dvema aH tremi odmerki pa dve mali Izkaznici. Petrolej se la-hko kupi pri kateremkoli prodajalcu proti Izročitvi malih izkaznic In preščipnenju št. 6 petrolejske Izkaznice. Prodajalci petroleja morajo sprejete male izkaznice v svrho kontrole do vštetega torka. 24. t m. teročitl poslovalnici anrovizacnsfce komisije za kurivo. Petrolej se bo dobil od 12. do 23. t. m. po 64 vin. liter. Niti aprovlzacijske ■prodajalnice niti prodajalci petroleja ne smelo priznati posebnih nakazil, temveč je posestnike takih nakazil treba napotiti v poslovalnico aprovlzacijske komisije za kurivo v ul. XXX. oktobra (Caserma) Št. 4.
ArdanasI, Bibinjc, Bokanlac, Olklo. Billanc Donje. Galo-vac. Kali, Kuklica, Lukoran, Murvlca. PetrČane, Poljana, Preko. Sestrun;«, Škabrnle, Smokovlć, Sukošan, Sutoml-ŠOlca, Ugliau i Zemunik poslaSe brzojavku ministru predsjedniku Clemenceau čestitajuć mu na prldruženju Alza-cilc i Lorcne majci Francuzkoj, i uzdajuć se u okuša:;o pokroviteljstvo plemenitog francuzkog naroda, da če sc sa svim silama nauzeti da i jugoslavenska obćina Zadar po načelu samoodredien'a naroda, bude sjedinjena sa majkom zemljom Jugoslavijom.
Un serio Incidente politlco a Lusfilrto. Objavljamo po pulskem ^Hrvatskem listne, ^cnzurlrauem po Italijanski vojaški ccr.zuri in došiem n«n po poiti. naslednji spis: Pod ovim naslovom donosi jftesnl »Oa-zzettino dl Pola« od 8. o. m. ovaj članak: U LpSinJ mali stigao Je 4. o. m. Irancuski torpedolovac »Anffctnite«. Iza pozdrava na talijanskom brodu »OugHclmp Pepe« pošll su Francuzi *eome i consuetudinc delfe navi da gucrra francesi nell' Adriatico« u Narodni dom, »ad incoragglarc i poehi jngoslavi dl Lussino alla re«'r,tenr.a contro roccupazione itallana«. Francuzi »I nostrl Alleatl iranccsi« rekoše narodu, »che essi andavano nelle citiž dell'Adriatico c de! Ouarnero a controllarc ciuetlc- chc gritaldanl stavano ia-cendo«. Kako to moSc biti? Ta Italija Je — osim što jol Lošinj već i londonski ugovor osigurava — okupirala ta) otok Još tri sata pre primirja. Prema tome je LoŠini talijanski »per diritto di conquista«. a Francuzi dolaze ovamo da bune protiv Italil'' »1 vlllanl ed i preti cro-ati« time, što im jamče, aa talijanska okupacija nije nego privremena te da ćc skoro doći srpsko-lirvatske čete. Narodni praznik. Danes praznuje naš narod svo} veda poter?ju Talijane tc da zkuzmu ove zemlie za veliku llki praznik zedinienla p^ žezlom svoje narodne Jugo-Jugoslaviju. To ic orbtljna van«, a sad čujte komičnu, i plovan/ vladarske rodbine Karagjorgjevićove. Praznuje
Domače vesti.
V Trtttt. dfte IL decembra 1918.
►tMNOŠfta fcfev. 342.
Stran TU
u v prekipevajoči radosti, da |e končno vendarle po! udeležili napovedanega predavanja in vsaj 9 tem Izkazali Sristolctnem suženjstvu vrgel s sebe težke verige ln I čast manom našega največjega oisatelja. vtal v novo, doslej nepoznano življenje svobodnega.; Posetn&e slovenskega gledališča vljudno prosimo, da rodvisnega, samosvojega naroda. Oospodov dan je'ne vodijo s seboj k predstavam mladoletnih otrok. V one-? in povsod, kler se glasi »nila naša materinska ju-! nasprotnem slučaju bo odbor prisiljen, da prepove v ta-oslovanska beseda, stopajo vsi, naši sivolasi očetic in j kem slučaju vstop k predstavi. — Odbor, »iše pod težo let zgubane stare mamice, naši krepki | Mestna zastavljalnica. V ponedeljek. 16. t m., dopoldne lo^jc in naše zavestne žene, naši čili mladeniči ln naša! se bodo prodajali na javni dražbi razni že zapadli nc-frdka dekleta, naša mladina, naš up. naša bodočnost, v j dragoceni predmeti, zastavlicni mescca julija 1918 na za-Iše moMtve, da Čujejo tamkaj s posvečenega mesta stavne listke serije 143.
;lagovest o zedinjeni svobodni jugoslovans>ki domovini j da izprosilo z neba blagoslova za procvit tei svoje oliko trpinčene, toliko mučene, a zato toliko bol l;nb-icne, edine dmovine. Da bi bila srečna, da bi bi a slavna! , X t V * * v n } ^ i ' '

______-4
trrarttulete največji, najslavnejši praznik, kar jih je Kcdsj praznoval doslej Jugoslovan: Np.Se srce, nasa i<i4a le z vami danes ln vslkdarl Vslkdar! Živela ze-llntcna Jugoslavlla! 2lvlo kralj Peter! 2lvk> prestolo-laslcdnik Aleksander!
Hazpoložitev cen. Uradni »Osservatore« objavlja naredbo gubernijske oblasti, ki pravi: Trgovci. »Prodajalci in obratovale! so dolžni Imeti v svojih obratoval šcih razpoložen cenik blaga In živil ali v avstro-ogrski ali italijanski veljavi serij, navedenih v naredbi z dne 9. t. m, po menjalnem kurzu 40 italijanskih stotlnk za eno krono. — Kršitelje te naredbe zadene kazen globe do
Naznanitev praznih prostorov. Gubernllska oblast
liazglaša: I. Do 15. decembra 1918 se morajo ženijskemu ipoveljnlštvu XIV. armadnega zbora, ki se nahaja v Trstu, Novi trg 5t. 2 (palača Kreditne banke) naznaniti vsi prazni prostori ter prazna ali opremljena stanovanja v Trstu, kaJkor tudi prostori ln stanovanja, ki so blia zapuščena vočiglcd aH vsled okupacije mesto po kr. Italijanski vojski. 2. Dolžni so podati to naznanilo lastniki poslopij, če prebivajo v Trstu, v njihovi odsotnosti pa eventualno imenovan! upravitelji. V odsotnosti lastnika in če ni bil imenovan npravltell. mora podati naznanilo vratar, in za poslopja, ki nimajo upravitelja, pa oni, kdor pod kakršnimkoli naslovom zavzema del poslopja. 3. Krčitelji te odredbe, ki velja od danes dalje, kaznule vo-laško sodišče v Trstu z £?«porom do 2 let Iti globo do 2000 Hr.
Prihodnja seia fzpraševalne komisije za stavbenike
se bo vršila meseca marca 1919. Prošnje za pripustitev k izpitu, opremljene z listinam!, kakor lih določa zakon r dne 26. decembra 1893.. se moraio vložiti tekom meseca Januarja leta 1919. pri tehniškem oddelku gubernijske oblasti (ul. Campantle št. 4.)
Rojanski Sokol. Danes ob 1 */j izlet naraščala. Zbiranje
v telovadnici.
lobaU za nosljanle. Finančno uadzorniStvo naznanja, da se bo v t*rek, 17. t in, p oclajnl tobnle en n^ljnnje iansjv\r«l v odmerkih po 10 d'fg. Prodaja s? prične ob 8 zjutraj v naslednjih tobakarnah! Solitario 16, Acquo 13, Cavana 18, Rarrior.i vccehia 25, 8. Olacomo 4, Foscolo 15. Molin plccolo 14, 8. Maniri 9, Piazza v cchiii 3, Bilvedero 57. Lloyd 0, Media 41. Riborgo 1, TCeccliorie 9, Conti 40, S. Mareo i, Rossetti 33, Bosco 1, I argo Santor'o 4, Rivo 41, Očitalo 1?. Amal:a 10.
Kdo ve kal? Ivan Petrovčiu iz Orehovelj pri Gorici Ima v Trstu očeta Josipa Pctrovčiča. sestro Ido in svaka Karla Petrovca, za katerih bivališče pa ne more izvedeti. Zato prosi, da bi dotičnik, ki bi vedel za omenjene tri osebe, sporočil naslov njemu oz. njegovi ženi Mariji Petrovčič v Orchovlje. p. Bilje.
delnic katere nudi starim delničarjem v razmerju 2 novi delnici na 5 starih po K 550'— in novim delničarjem po K 650'— za komad tel qucl. Subskrlpeilskl rok se konč;» 31. decembra t. I. do katerega dne sprejema tozadevno prijavo podružnica Ljubljanske kreditno banke v Trsiti.
NAGRAD&.
V Nabrefclni je bilo uropano Iz vagona : dragocen gospodski kožuh, vel ka perzi skt. preproga, zaboj s p'smi in druge reči.
Kdor eno ali drugo 8j ravi nazaj podpisanemu lastniku, dobi nagrado po 500 K, za druge reči pa po vrednosti. ;
Rudolf Grof Pace, Gradec, Hotel Gojene Blrn.
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu veleva zakon.
Iz Pazina nam poroča pazlnskl Sokol 4. t m.: »Danes Je tu umrl po kratki bolezni Ivo Flllpllč, sodni kancelist, načelnik Sokola v Pazinu.« — Dopisnico smo prejeli šele
snoči.
Predavanje v »Ljudskem odra«, V torek, 17. t. m., ob 7
in pol zvečer bo v »Ljudskem odru« (via Madonnina 15) nadaljevala pisateljica Marija Kmetova svoje predavanje o »Slovenski moderni«. V prvem delu svojega predavanja jc v jasni in pregledni obliki opisala razvoj slovenske književnosti do »moderne*. Nato je razložila v kratkih, a resnično Iz srca prihajajočih besedah ledro »moderne« in očrtala življenje In delovanje -pesnikov in pisateljev te književne dobe ter jih najlepše karakterizirala z njihovimi deli. V torek bo govorila o o-beh nalvečjih prcdstavitcliHi te književne smeri, o Otonu Zupančiču in Ivanu Cankarju. Letos še je z istega odra govoril naš naivečii slovenski pisatelj — Ivan Cankar — ln sicer o »očiščenju in pomlajcnju«, o preporodu našega naroda. Doživel je še sam osvoboditev Jugoslovanov. Soda! pa je prišla iz Ljubljane prežalor.tna vest, da Ivana Cankarja nI več med nami. Položili so ga v hladno zemljo, ne da ga hi mogli spremljati na zadnji poti tržaški Slovenci, prebivalci onega mesta, ki ga jc on tako vzljubil in kamor se Je hotel že letos zo-oet vrniti. Zato pa se bodo gotovo vsi tržaški Slovenci
Slovensko s3@c8a1l.fle v Trstd
Danes, v nedeljo, 15. t. m., ob 3 popoldne
„NEPOŠTENI"
drama ? treh dejanjih. Sp sal a Rovetta. Režiser M. Skibinšek.
Ob pol osmih zvečer:
TUJI KRUH,
Drama v freh dejanj h. Spisal I. Turgenjev. Režiser M. Skrbinšek.
V četrtek, 19. t. m., ob pol osmih zvečer:
ZEM LUL
Komedija v treh dejanjih. — Spisal K. Schonherr.
Predprodaja vstopnic mtil 9—12 in	pri
gledališki blagajni.
(Cnjjiz^jr.osi In unefnosf.
Slovensko gledališče.
»Tuli kruh« drama v dveh dejanjih }e delo znamenitega ruskega pis:itelia-rcalista Iv. Turgenjeva. Prestavljena je v več jezikov, predelana je od več rok in Je šla čez najboljše odre vseh kulturnih narodov, igrnll so jo že vsi najznamenlteišt igralci, ki 50 dosegli z njo tudi največje umetniške uspehe, ln v resnici: Kuzofkln, kakor ga jc postavi! pred nas Turgenjev, je ena izmed jiajinteresantnejih in najhvnlcžnejših gledaliških figur. Ce hočemo razumeti prav tega glavnega Junaka te enostavne a morda ravno vsled tega silno globoke drame, ki deluje na poslušalca naravnost z elementarno silo, morama analizirati njegovo na zunaj sicer preprosto a v resnici zelo komplicirano dušno lice. Kdo Je pravzaprav Kuzolkin? Obubožan plemenltaš, ki živi na dvoru Olge Pcliovne in jc od grenkega kruha, ki sta mu ga naklonila milost božla ln testamentarna določba že pred dvajsetimi leti umrlega grajskega gospoda. Temu je včasih preganjal čas In slabo voljo z nedolžnimi šalami. Spadal Je pravzaprav k družini a bil vendar vsem na poti. Le enemu ne! Namreč Olge Pehčvne materi, oziroma ženi starega plemenfteša-razttzdanca. In med nilju ie usoda, ta čtulna vodnica človeškega življenja, postavila skrivnost, ki io Je on, Kuzoikiii, moral nositi molče s seboj dolga leta. Olga Pehovna ic njegova iprava hči, a tega ne sme vedeti svet. ker: kal Je Kuzofkln? Berač-gHimač, nepridiprav, ob katerega se lahko obregne zadnja dekla v hiši, ki lahko z njim vsakdo zbija svoje šale..- dobričina kaznovana z najstrašnejšo ; kaznijo za greh davne mladosti, ki si v svojem križanom 1 živlienju ne želi drugega nego doživeti enkrat veliko i radost ln potem umreti za Olgo Pehovno. Kakšna je ta ' radost ni še zaupal nikomur razen svoiemu najboljšemu prijatelju Ivanovu! I11 vendar io zaslutimo tek pred njegovo smrtjo, Enkrat, samo enkrat hI hotel objeti svojega otroka In potem nal ga kar stisne »nagajivo« srce! Ta želja sc Kuzolkinu tudi Izpolni — V hipni razburjenosti — iz objestnosti ga ie bila prešerna gospoda upi-janila! — izda, razžaljen ln ponižan do skrajnosti, največjo svojo skrivnost in doživi obenem srečo, o kateri Je tisočkrat sanjal sam in zamišljen v svoiem tihem kotu. In kakor da bi se usoda usmilila in ga hotela od-škodovati za vso bridkost prestanega trpljenja, mu pošlje smrt. da ga reši življenja takrat, ko Je še ves raz-žarjen od najvišje slasti očetovstva!
2c po svojem zaplctku je drama »Tuji kruh* močno učinkujoča. V prvem aktu se tok dogodkov stopnjuic cd scene do scene in kulminira v trditvi Kuzolklna: Moia hči jc! Posamezne osebe tega učinkovitega dela drame so tako mojstrsko karakterizirane, da stojiju takoj po par stavkih, ki jili Izgovorijo na odru, pred nami v vsej svoji originalnosti in priprostosti in nam podajo že v prvih scenah pravo rusko ozračje, ki diha povečini iz vsakega ruskega dela. To jc realizem, ki vidi človeka takega kot je in ga nc olepšava s solzavo sentimentalnostjo zakotnega mazaštva. Olga Pehovna in Pavel Helccki, Kuzofkln in njegov prijatelj Ivanov, potem Mak si m o v, ta blebetavi vsiljivec, ki v svoji, rekli bi ».koral otroški razuzdanosti, ne spoštuje niti starosti in vidi celo v tihem Kuzolkinu zvitega pajaca, vsi ti so pristno ruski tipi; rusko srce. na eni strani toplo ln mehko, na drugi prešerno in brezskrbno ter dalje nedolžno in sanjavo tudi v najbrutalnetši hiči, bije v njih prsih. In potem vsa družina hišnih ush*2bcncev, primitivna v svoji oglati prtprostosti in srčno udana svoji »visoki gospodi«, katere prihoda pričakuje vsa zbegana In trcpcčočal To so ljudje, ki so nam ljubi menda ravno zato. ker so taki in bi sploh drugačni ne mogli biti.
Drugo dejanje drame, ki je izšla prvič v tisku 1. 1?57, se loči seda-? nekoliko od Turgenjevega originala. Prizor med Olgo in Kuzofkinom je precej krajšan (povest njegovih mladostnih dni je namreč nekoliko pristrižena!) in konec drame je v sedanji obliki bolj učinkovit, ker umre glavni junak na odru. mejtem ko ga je bil odpravil plsate!? v resnici na posestvo, ki sta mu ga podarila Olga Petrovna in Pavel Hclecki. Najmočnejši prizor v drami ic vsekakor Kuzofkinova povest o Izgubljenem posestvu, kler se mešata v junakovi glavi resnica in sama. lu je I razgrnjena pred nami v najsvetlejši luči tragika enega •človeškega srca, ki čaka v trpljenju molka In tihega 1 hrepenenja na solnce. 1:1 ima priti. A še v zadnjem hipu ' je izpostavljeno žgočemu zasmehu In sarkazmu razbrzdane okolice, da zakrvavi od silne bolečine, se upre y silnem obupu in izda, nc da bi hote o koga ic «, svojo najdražjo skrivnost. Enako močen jc tudi Kuzofkinpv
Mestna zastavljalnica v Trstu (Civlco monte di pichtV daje predujme na vrednostne papirje, kakor n. pr. obve?-nlce, državna in občinska posojila, efektne loterije itd, v 6% letnimi obresti. Sprejema v prostovoljno prodajo tu-Javni dražbi vsakovrstne vrednostne predmete, ne d.i bi se isti zastavili, In v navadno shrambo vrednostno palrjc po zmernih odškodninah.
Češko Dudievička Restavraclla (Bos&kova uzoroa Češka gostilna v Trstu) sc nahaja v ul. O. Oalattl (zrarvcit glavne pošte). Slovenska postrežba ln slov. Jedilni list*.
MALI OSLftSl
fnurV^mn KV P°Pr»v"0 YSa-lff'll lar posestnik ln trgovec.« jyrt|;lllU kovfntnoobuvalo ;po-|VI || /cl» premo\njem tn enim strežbi dobra, cene 2nierne,J, Žoe*riolronom. zeli »nnnja v rvrtir> ien».
ul Cnrpison 0, 1._P.OUitve 7. vdovo «11 gospodično od 2S-3U
TTkonsite šobe dve H- P°nut,b!; nn lnu- odd- Edlvostl Ptn 'IVO	,	M .Prnstosf.
pOHlolj.i i j eno o oho In p nafti« in'ia JJj.jjipj pj'jjf ^m"" TfS'' 01
<c proda. Ulica iM.issimo D'Aicgl o 3. I (et S lUsrlol Krani. -'iHl) je Ivin v d bri le^i sc proda. Kje, pove ins 3)31
Trgo™
oid. Edinosti,
Proda
presi •
vfl vjaliovntnln iiedi nlkov tn dni gih potreb-rin, tel iivriu c vlako po pravl(»n)e na svoje 3tfo<ke, 1721
ponfuje nienci' pripravnice In
m hllica samn :asu s »u- IlUlij — tiovanjl 'J sobi, kntltnja,[drugih iol. Hlnko tipra'ni, klet In tlvorlSce. Nlfllov pove Ini».t«flt8lj *a ltali)aui?ino, ul. GliilU o<Id. F.dlnosH. _313'i 2«, H.____312^
iiiiteijics t i*p'i»; Kiiniifoni
-----
SlouensKo K«llUBiilen!
IljnuSJilio in francoiilnc, »luŽbo rio^l. do:nn?a učiteljice v dobfl sloveniklL . - K.,,, družini. Ponudbe pod .Učiteljica* l7](U$Dn(l	V,?'
iu Inc. odd- Edinosti.	,AIXU4U,U itilt -dom-
0?ke-
Planine in klavirje,	stro- ItfitoHIffl
ne popravljam ln iigla5u|eni;	ulic« UkllCIJIkUt
Dnntc Alighlerl b. prilllfje.	3l32j«*»nike_M\ [2
Gosnodlčncr.
veJča slovenskega,
ik; a" jezika In strojepisja We službe iMenle pri banki, odvetniku ali tvidkt. ~ ntidbe pod .Jugoslovanka* na od.l. Edinosti.
Ci oi*a 5(1. priti. Ivana Balist^ 3114
diplomirana. tf£l frin toskl odrasti« In K in;seitin. Acqm dolto 33. IV. levo.	26».
........ hhi(iiijwii|w icuic (»inip i
I. Po- centriranega SalsiparlgUa vnlgn a Ins. trakt'. Najbolj«! in najuspcintjit 3124 poinoček ta či'fenjd krvi. Leki
krvi s Rod Lefet teure (slnip koii
čenje krvi, l.ekarn.t
S »i
. _____..,_„ ...............odermatr, ul. R borgo 17. 1301
UU^UJlLUUf nemške*« In itall l IJ„ftArnifnflM {mlečni kfeo;o' janskega jeilka Učo »lu?be kot prak-^nrcUSUlIUD lov sirup) nu, tiknnlinja v pisarni. Ponudbe pod boljil pripomoček proti kroalčneini: t*rldnost"__ na ins. odd. Edinosti. 3120 kataru in bolezni dihalnih organov. PtMnrlRfnlbn vciča slovenskega'deluje lekarna Godem«, Tist, ni. PrOlluJuIKtl in Italijanskega fi.|WbOf|> »T.	D 'i
zika ti Itgov vo t. mešanim blagom	.—i,ed.j„.Li „	'
se iiče Naslov pove In^r. oddelek KrflSIll flom "e ^oSajf r u'/^ fcd nesU-	v a' CoScrina Rritz. vratar.	J|f
GospodlCra,
n^em treli jezikov, Išče ilužbe. Ponudbe pod .Uradnica* na Ins, odd.
Edinosti.___3001
Hrom delavca, čevljarskega po-iUblll moćnika. Sprejem po dogovoru. Anton Potočnik, čevljar na Prošeku.	3112
llrtVt* sPri')cma popravila. Cene lilUl zmerne, delo točno. Vel k j vrh ul. Tlgor 5, IV.	3110
Anton Jerkič posluje v tvojem ateljeju v Trstu Poste bt' 10.	40
Štedilnike.
nove, vofike ^ in majiioo. eleztie predmete in važn i pohištvo fio dobi po niaktU eouah v uL Carduccl St. 4fl. Vsnovitz.	301 r>
Služkinjo
aH postrožni-co iščem; dobra hrana, plača po dano-voru Nnslov: Ulica Ootn-mereiale 9. III. levo. B 47
ŽIVNOSTENSKA BANKA™!
PODRUŽNICA v TRSTU	|
Ulita Mm m vogal d). Maria Teresa. - Lastna palafa.
DelniAka glavnic« K 120.000.000. • Rez. zaklad K 41.300.000
livišuje kulautno vse bančne in menjalnice liansakdji.
--Uradne ure od 9-1 pop. ==

S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom In znancem tužno vest, da ie naS Hubljcni sin, oziroma br.u
Ljubomnir Ce^o^rs
brivec pri Sv, Jakobu 12. t. m. po kratki mučni bolezni v vojaiki bolnišnici v
fcduo« z Ol/o. ko on izpove krivdo svoje mladosti. U	ni	.
prizor 11 vi na naš em odru le dekretlrala publika popoln Rolanu mirno v Gospodu zaspal uspeh, a o tem hočemo poroČaU prihodnjič!
Liublianska kreditna banka v UubUanl povišuje svojo glavnico od 10 na 15 mlliiono'. Stron i vzdaio 2.500 noviti
TRST. 14. decembra 1918. I Josip in Marila,
starši.
Ljudmi l;i.
sestra.
Stran IV.
»EDINOST« ?tev. 342.
V Trstti, dne IS. decembra 19TS.
NAZ
Oddelek dražbe „FEKI2H" sa ljudska zavarovanja
(palača Savoja, ul. Lazzaretto vecchio št. 3)
nudi, da ugodi občinstvu, vsem lastnikom vrednostnic vojnega posojila bivše avstrijske države možnost, da jih uporabijo po znatno višjem kurzu kot pa ga dovoljujejo banke.
1.	Te vrednostnice se morejo uporabiti za plačilo enkratne premije za zavarovanja na gotovino brez zdravniške preiskave do največ K 5000—. V slučaju zavarovančeve smrti pred zapadom polic se zaostalim poleg zavarovalnine izplača v gotovini tudi znesek neporabljenih premij (plačanih z vrednostnicami vojnega posojila.)
2.	Vrednostnice vojnega posojila se morejo uporabiti, vedno, kakor rečeno gori, po kar najugodnejšem kurzu, kot hranilna glavnica v gotovini, za katero se družba zavezuje, da bo plačevala obresti, različne po trajanju vložka, ki traja od 5 do 12 let.
Obresti za tak vložek se plačajo:
a)	v anticipatnih letnih obrokih.
b)	kapitalizirane ob poteku pogodbe obenem z vložkom v gotovini. " ' ,' ■ Za taka vložna zavarovanja in ne starostne meje ne meje glede zneska. Nadaijna pojasnila se dobivajo na sedežu družbe, ul. Lazzaretto vecchžo št. 3
$n pri pravilno pooblaščenih zastopnikih v Trst« in po deželi.	1
________________iavnatellstvo.
\\mmm Tnaa'MDinfKnl atellč
Trst, n!. Barr era veccbia 8
ima veliko zalogo — mrtvačkih predmetov. — Vanci h porcelane in bise-ov, vuzani t medeno žico,
Trst, Corso fitev. 39, Trst. Razglednice v platina. Spe-cljaiteta: Slike v barvali,
umotnih cvetlic n trakovi,fotoscMzzi. UubineL virit, a napisi. Slike na porceia- p0veC;iTi ja. renrodukciie vsa-
..K^ih i-vlAi/tnh rr,\ rvvAhnii t	. 1	d ..
:.atstib ploSeah za grobno
spomen ko itd. itd. ftajnižje konkurenčne cone
ko vrsto. Eloktr. razsvetljava,
M GMHR Rta
v^ak vačer vcfllra varietna predstava
Vstopnina K 1.
......PFAFF
jltroj ah šivanje in vezanje prat i nomški ttzorei.
>eldel & Neumami in .Singer4 Čast & Gasser,
IJoftata zalega vneli potreb feein. Mehanična delavnica za
vsako popravljanje. 'JVrdkn ustanovljena 1.1878.
francesco bednar
Trat, rt lica Campanile 19.
ZoMavtiik đr. 1. Černiffi
v Trstu, nI. delle Posto ecchie 12 (vogal ul. Poste) Izdiranje zobov broz bolečin. Plombiranje. Umetni zobje.
I HHO
v Trstu se nahaja na Korzu 8fc. 15 (bivša zlatarnica G.
Zercovitz & Figlio) Velika izbera srebrnih iu zlatih ur, uhanov, verižic itd
Smilija Ceregato
Trst. Campo S. Giacomo 9. Priporoma cenjen, občinstva pvojo trgovino jiietrni^kih in Šolskih potreben, Prodaja razglednic ia igrafi vseh vr«>t, Prodajajo ec tudi molitvenik! v slovenskem jeziku.
Dr. Mražefe
zobozdravnik, Trst, Corso 24, j. n. Od 0 12 dop. in od 3 (i pop. Brez,bolestno izdiranje zob, plombiranje in umetni zobje,
»9 III
kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. POVII v Trstu Trg Staro mitnice (Barriira vectbin 3)
Zavarovalna zadruga v £&g?ebuv Je e d i n a
zavarovalnica
Ustanovljena 1881 teta. — Centra!«*: Zagreb, v lastni pa-taci, vogal Marcvske ia Preradov&eve ulice. PODRUŽNICA V TRSTU, ULICA LAVATOIO I, II.
Ta zadrujca prevzema pod ugodnimi pouoil sledeča za-varovanja: I. Proti požarnim škodam. 1. Zavamvhnfe zgradb (hiš. nospodarskili zgradb, tovarni). 2. Zavnvo* vanje- premičnin ipohištvn, prodafcilniikega blasa. aospo-darsklii strojev itd.) 3. Zavarovani« podlih pridelkoiv (žita, sena itd.) II. Zavarovanje steklenih šip. III. Na živ. ljenje. I. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljeni iu smrti, b) Zavarovanj« dota, c) flv.
ljenje rente. . . Zavodovo Imetje do 31. 12. 1917	K 8,7W.9M'52
izplačane odškodnine do 31. 12. 1917 K 8,329.834*13
Prljj©rol!liwe tvrdke.
ROKAVICE IN MODNE POTREBŠČINE. It. Venler & Comp. Corso M. Modne potrebščine in izdelovanje rokavic. Čiščenje in popravljanje rokavic. — _Ccne_?memc. mPostrežb,i točna.. _
TRGOVINA JESTVIN. Iva« Bidovec, Trst. ul. Campanile 13 (Trs Ponteros-
so). Ima v zaJoKi: čaj, paradižno konservo. ženf, kislo kumarce, kocke za juha Konjak, vermoutli, maršala, nia-linovec in več vrst mineralnih vod icr blago aprovizaclj-
skeJtoiTtls?ie.________
mehanična delavnica:
Odlikovana llvandca Osvaldella. Via Media 26. Izdelovati iejnpopra v a strojev in motorjev. Proračuni.
""knjigoveznica".
Pletro Pippan. Tirat, ulica Valdlrivo 19. Artistična vezava, Zopui koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.___201
MAJOLICNE PEČI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. ul. S. Glovannl 6 in 12. Najboljša izdelova-HlaJn _najp.x>olneiša vrsta. Cene zmerne.	202
HOTEL CONTINENTAL Trst. CL San Nlcolft št. 25 blizu Corsa). Prenočišče za^vo)ake. Dvigalo. Cene zmerne.JPostrežba točna. (190 PAPIR.
Velika zaloga papirja za ovifkc, papirnatih vTečic lastne tovarne. VaTCki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar. Trst, Via dci_Gelsi 16._256
* » damskTkrojacnica.
u,lca CoR,mcrctale 3. hdclnie vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, culckc za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točnu.	337
im mar — Trst
Corso 47(prl Trgu Piazza della Legna) Tel. 1402
Preskrbuje vsakovrstne pogrebe, prevoz mrličov na vue kraje države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krat iz kovino in vadco. rtrtnegu, lesa v raznih oblikah, vencev, ave6 itd. po 7m8rnih cucab. Skladišča v lastnih prostorih via della Tesa 31. — Brzojavi: Novo podrobno podjetje — Tivt
za zdiavljenje konjskih garij, primerno po prvih živinozdravnišklh veščakib kot uspešno, zanesljivo sredstvo.
Prodaja v mirodilnici:
Ettore Domeniti, o Trstu ul. Fnrneto l.
Umefns - fmmtM atelje
Trst, ulica del RIvo štev; 42 (pritličje) Trst
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrstne spomenika Posebnost: Povečanje vsake iotograSUe. Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe In iih Izvršuje na dotnn. event. tudi zona) mesta no najzmcrnc]3lb cenah.
Tr^ousKo-obrtna zadruga v Trstu
reg. zadr, z neom. jamstvom
al. S. Mika fisiikegu it. 20 IL nad. sprejema hranilne vloge
od 1 K dalje tei jih obrestuje po
Umetni zobje LtKeSbw-
UILJEM TUSCHEOonc. ZOHOtellflSk
Trst, ulica Caserma štev. 13, IL
— Ordinira od 9 predpoldne do 6 zvečer. —

Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune, — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni
davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne tire vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov od S do 1.
M istrsko vino
se HODI o vsuK! množini pri RUDOLFI! mm ii mM M 386.
r.>: mOTBnvnmn
Trst, vcgnt Kifla Tcresn-S. CtiterfeiL
Novi dohod1, velika izbera volnenega blaga za moške in ženske. — Blago za suknje., žamet, barhent, svile in velika izbera
KOŽUHOVIN
ler raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah.
ODPRL SEM
točilnico mm iita
. v Trstu, trtica Bclveders 5tov, 63
— po K B.— Utor — Vino Je lastni pridelek dobroznane kleti ft. Fanstrt Declich-a Iz Vlšuiiana v Istri, utemollene |. 1840. (Točilnica v Trstu, ul. Fnrneto 3). — Prodajam tudi Izvrstno zjcanie In kruli. Postteiba na dom.
ANTON UNARD1C.
Podrulnka v Trstu
Ulfca Caserma St. 11. Uradne ure od 9-1.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize.
Daje predujme na vrednotne papirje in b'ago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
Vloge m fosffie obrestuje 4 % netto.
Vloge na tekoči in žiro-račun najbolje po dogovoru.
Konjak, rum, pelinkovec, razni likerji, peneča in dezertna vina
na drobno in na debelo po zmernih cenah se dobivajo v znani trgovk, i
JAKOBA PERMOC, t M, A
BANKA
- TRST -
m conn di Msmh 5-vtus. mm 9.
Podružnice:Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj.
Obavjja vse v bančno stroko spada" dajoče posle.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
SKT v lirah in krmah
po najkulantnejšili pogojih.
— Uradne ure blagajne cd 9 do 14.