oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu dnevniku v ohio
v	^
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE OLDEST f SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
!?• XXDC.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) APRIL 15, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 74
potniških '®talzagroziU,da Ndejo na stavko
PiJ^^HlNGTON 13. aprila—I J® Potniških letal, ki so za- j Transcontinental <•/
Posleni
so včeraj na-^vk ' stegnejo oditi na ako se njihova letna plača ne bo poviša-na $16,000. Glaso-je izpadlo 812
bodo stavki pridru-
513,200
se poroča, pa ni izklju-
■ da ^'tudi
i . A—urugiii nčtiia-
letalskih družb. Ako se bo to prva stavka ^P°^nih pilotov, kar se jih
Da'
L. Behncke, predsednik ^Gropianskih transportnih 3e izjavil, da ako v po-
'
1^ ® poseže predsednik Tru-stavka pilotov pri <iružbi
> tedn;
%
začela enkrat ki se prične 21.
kih
«diiik
potniških letal-
Franco predlaga, da naj samo "prijateljske države" vodijo preiskavo obtožbe
Poljska in Mehika bosta vodili boj proti taki preiskavi; stališče Zed. držav je zavito v meglo
NEW YORK, 13. aprila—Kdaj in kako bo varnostni svet Združenih narodov nastopil glede obtožbe od strani Poljske, da Francov fašistični režim v Španiji predstavlja opasnost za svetovni mir in se uvede preiskava glede delovanja nacijskih znanstvenikov v Španiji, o katerih se trdi, da tamkaj delajo na novih vojnih orožjih, je še vedno zavito v meglo špekulacije.
»--——
Navzlic temu, da^ je bilo ta- ji. Diplomatskih stikov s Fran-
koj po objavi poljske zahteve ^ covim režimom namreč nimajo
poročano, da jo bodo Zed. drža-. Rusija, Poljska, Mehika, Kitaj-
ve podprle, oziroma da vsaj ne' ska in Avstralija.
bodo delale ovir, pa še vedno ni	. , » , ir-an««
, , v I ,.,v ,	. Ah nai se dovoh, do bo Franco
jasno, kakšno stališče bo zavzel	, . • l- <?
KITAJSKI KVIZLING OBSOJEN NA SMRT
ŠANGHAJ, 13. aprila. — V Sučovu je bil včeraj po 6-urnem zaslišanju pred vojaškim sodiščem obsojen na smrt Cen Kunf-Po, ki je stal na čelu japonski kvizlinški vladi aa Kitajskem. Obtožen je bil kot vojni kriminalec.
Sodnik, ki je izrekel smrtno kazen, je izjavil, da je evidenca jasno pokazala, da sta Cen in njegov prednik-Vang Čin-Vei, skupno organizirala vlado, ki je delovala proti najboljšim interesom, Kitajske.
Kongres utegne uŠlaviti "vse novačenje dobo 5 mesecev
}
5
■^ja izjavil, da so poga-%	že dalj časa v teku
'("ila posredovalni odbor 3.
^^iporočal, da se neso-% Sede plač izroči arbitra-"Trj.
i^j^continental & Western k ^. °PGrira 100 letal na 28,-črtah ter upo-^ pilotov. Pilotska zve-iiov	ter šteje 5,000
^Bo • ^ aeroplanskih pilo-^'®oke, ker je število let, opravljati o:jcie-, *er ga more opravljati Iti se nahaja v perfekt-'cuena stanju.
pomanjkanje ^ v Zed. državah
k
^ 3se pomanjkanje mesa °^^^tilo tekom voj-'	obstoja tudi v
^ Tajnik zveze trgov-^ Columbusu je obstoji moč-da bi se vse mesni-i ftp zaprlo, ako se polo-
)(,r
•tik. i i
v, (^mcinnatiju so
^ Vr^ta®®®i^cijo, da bodo za-
% ^^^0 se ne prekliče jo
Cok.^' Zastopnik
delov Zed. držav ^ Oiah	da je nastalo
h
o
o tem vprašanju ameriški delegat Edward Stettinius. Istota-ko velja tudi za Anglijo.
Najnovejši trik gen. Franca preprečenje prave preiskave
Iz Madrida se poroča, da je vlada gen. Franca izjavila, da bo preiskavo glede poljske obtožbe dovolila le pod pogojem, da,bodo v preiskovalni komisiji sedeli le zastopniki "prijateljskih" narodov, namreč takih, ki imajo diplomatske odnosa je s sedanjim fašističnim režimom, da bi .komisija obiskala le take obrate, v katerih bi se moglo eksperimentirati z atomskimi bombami, in da se mora preiskovalna komisija obvezati, da bo po zaključku preiskave svoje ugotovitve obširno publicira-la.
Poljska in Mehika sta takoj naznanili, da se bosta proti temu predlogu gen. Franca odločno borili. Zastopniki teh držav opozarjajo, da gre za "tipičen fašistični trik", s katerim se skuša preprečiti resnično preiskavo poljske obtožbe.
Opozarja se, ako bi varnostni svet sprejel Francovo sugestijo, bi to pomenilo, da bi bilo 5 narodov izmed 11, ki so zastopani v varnostnem svetu, avtomatično izključenih od zastopstva v preiskovalni komisi-
V	'Zastopnik mesar-
je rekel, da je
" postala
k	— kritična, od-
?^ciie v veljavo nove slede klanja živine, ' *"1%	tudi svinjske-
Aarii
ii^%, ^®epovsod se prito-Pečina živine izgine ^^	odkar so se od-
Hi poostrile, in da jim ^' ki jj, prodajati po ce-^°ločil urad OP A, at plačati za meso viš-
jemale,
%jo postreči svo-
106 SANS
osmih se vrši št. 106 SANS v A *^^^®tvenem domu Seja je važna,
diktiral pogoje preiskave?
Španski republikanski krogi v New Yorku pravijo, da vprašanje atomske bombe ni jedro španskega vprašanja in so dostavili, da bi bilo brezmiselno, ako bi se preiskovalo samo to vprašanje.
Poljski delegat pri varnostnem svetu dr. Lange je izjavil danes, da bi bilo nesmiselno, ako bo se gen. Francu pustilo, da bi diktiral pogoje preiskave. V istem smislu se je izrazil tudi mehinkanski delegat.
Kakor vse kaže, špansko vprašanje ne bo prišlo na dnevni red v ponedeljek (danes). Za ponedeljek je namreč na dnevnem redu iranska afera, oziroma sovjetski predlog, da se zadeva vzame z dnevnega reda, ne da bi se čakalo 6. maja, do katerega dneva je Rusija obljubila umakniti vse čete iz iranskega ozemlja.
Moskovski radio kritizira britske interese
LONDON, 13. aprila. — Moskovski radio je danes izjavil, da sebični britski finančni interesi prakticirajo diskriminacijo proti demokratskim državam v vzhodni Evropi, medtem ko večajo svojo trgovino s Španijo, v prizadevanju, da bi podaljšali življenje Francovega režima.
SKUPEN KONCERT DVEH ZBOROV
Pevci Glasbene matice in Zarje so se odločili prirediti skupen koncert na Spominski dan, 30. maja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Koncert se vrši pod avspicijo podružnice št. 39 SANS in ves preostanek je namenjen v korist otroške bolnice v Sloveniji. Vstopnina h koncertu, ki bo brezdvomno eden najboljših v sezoni, bo samo $1. Pričetek bo
Nasi fantje-vojaki
Častno je bil odpuščen od vojakov Sgt. Victor J. Somrak, sin družine Mr. in Mrs. Joseph Somrak, 1087 B. 64 St. V armadi je služil nad tri leta, preko morja SQ je nahajal 15 mesecev. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
* * *
Včeraj zjutraj je prišel domov častno odpuščen od vojakov Cpl. Raymond Ivancic, sin Mr. in Mrs. Frank Ivančič, 1241
Vlada nekoliko olajšala stroge gradbene omejitve
WASHINGTON.. — Koncem prošlega tedna so zvezne oblasti naznanile nekatere olajšave glede odločbe, s katero se je nedavno gradnja in gradbeni materijal omejil izključno na stanovanjske hiše za vojne ve terane.
V smislu najnovejši odredbe bodo poleg veteranov prišle pri gradnji v upoštev tudi vdove veteranov, farmerji in nekatere drage posebne skupine. Tudi lastniki domov, ki nujno potrebujejo popravil, imajo pravico, da jih izvršijo, dasiravno ne bodo deležni prednosti pri nabavi materijala.
Pritožbe, da je bila odredba prestroga, prinesle olajšave
Dalje kontraktorji, ki so pred 26. marcem začeli z gradnjo do mov za ne-veterane, bodo take domove lahko dokončali, ako je cena takega novega doma nižja kot $15,000, oziroma bo stanarina od istega znašala manj, kot $120 na mesec.
Te olajšave so bile odrejene radi številnih pritožb, da je bila prvotna omejitev, ki je izključevala vse gradbeno delo z izjemo veteranskih domov, prestroga in krivična.
Bodoči domovi, ki bodo grajeni v smislu omejitvenega programa, ne smejo veljati več kot $10,000, in stanarina zanje ne sme znašati nad $80 na mesec.
Kdo bo mogel graditi pod obstoječim programom
V smislu nove odredbe bodo mogli graditi sledeči razredi prebivalcev :
1.	Člani oboroženih sil in trgovske mornarice; Amerikanci, ki so med vojno služili v zavezniških armadah; vdove mož, ki so bili ubiti v oboroženi službi in vdove veteranov iz druge svetovne vojne, ki živijo z otrokom I pokojnega.
2.	Pridelovalci živeža, ki po
^	glGde kampa-
nji L prispevkov za g^^'^isnico v Jugosla-Pi'osi vse članstvo, Udeleži.
ob 6. uri zvečer. Vstopnice so že | g gl St. V armadi se je naha-sedaj v predprodaji pri planih'
obeh zborov, javnosti se pa priporoča, da si ta dan rezervira za poset.

1^,
ZBORA SDD
ob 7.n
L, Seia , uri se vrši zelo Mladinskega
"''a na Waterloo Rd. da se goto
4ob
'ti J da bo mogoče na-
fe
Zaključke.
jal 35 mesecev, od teh je prebil 23 mesecev preko morja in se je udeležil več bojev v Evropi. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu.
VILE ROJENICE
Pri družini Mr. in Mrs. Edward Dolinar, 957 E. 236 St., so se zglasile vile rojenice in pustile
vspominkrepkega smdka ki jej pozdravlja vse tehtal ob rojstvu osem funtovl *^ .	__j..
trebujejo nove stavbe ali morajo popraviti stare. Ker je večina živeža smatrana za nujnost, bo večina farmarjev mogla graditi do vsote $10,000.
3. Producenti gradbenega materijala, ki ga je težko dobiti, ako dokažejo, da pomanjkanje stanovanj za delavce zavira proizvodnjo takega materijala. Mr. Zupan pozdravlja 4 žrtve raznih katastrof, ka-Mr. Ivan Zupan, ki se sedaj .terih domovi so bili uničeni vsled nahaja v zdravilišču v Hot {ognja, povodnji ali tornada.
5. Izobraževalne ustanove ali
Novi grobovi
ANNA MENCIN
Po večletnem rahlem zdravju je v petek popoldne preminila na svojem domu na 1167 Norwood Rd., Anna Mencin, rojena Pungeršič, stara 72 let. Bila je vdova; njen mož je umrl pred 21. leti. Bila je članica društva Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ. Doma je bila iz vasi Sleme, fara Mokronog, Dolenjsko, kjer zapušča brata Janeza, sestro Marijo in več sorodnikov. V Ame-■iki je bivala nad 40 let. Tukaj zapušča sina Josepha, hčer Mrs. Mary Mramor, vnukinjo, sestro Mrs. Rose Krnc in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek ob 8:15 uri zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 3502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče.
#
JOSEPH WITKAS
V petek večer je preminil Joseph Witkas, star 55 let, stanujoč na 19811 Pawnee Ave. Rodom je bil Litvinec ter dobro poznan med Slovenci. Zaposlen je bil pri Willard Storage Battery Co. Tukaj zapušča soprogo Agnes, sina Clarence, hčer Mrs. Verono Tiffany, br^a Charles in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek ob 1:30 uri popoldne iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St.,
aa Knollwood pokopališče.
*
FRANK SKERBEC
Na svojem domu je umrl Frank Skerbec, star 35 let, stanujoč na 2007 W. 58 St. Tukaj zapušča soprogo Susan, brata Edward, sestre Mrs. Rose Ste-blej, Mrs. Ann Solomon in Agnes ter druge sorodnike. Truplo se bo "nahajalo na mrtvaškem odru v Zakrajškovem pogrebnem zavodu po uri danes popoldne. Čas pogreba še ni določen.
*
MATH DEBELAK
Po kratki bolezni je v soboto večer umrl dobro poznani pio nir Math Debelak, stanujoč na 6314 Gl^ Ave. Svoječasno je vodil gostilno. Star je bil 72 let in. je bil doma iz Velikih Lašč, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti. Žena Frances je umrla pred petimi leti. Tukaj zapušča dva sinova, Matta in Charlesa, tri hčere: Mrs. Anna Vokač, Mrs. Frances Peterlin in Mrs. Antoinette Čelesnik, brata Josepha v Thompson, O., in tri vnuke: Louis in Joseph Peterlin, ter John Celesnik ml. Pogreb se bo vršil v torek ob 9 ;45 uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
Tozadevna predloga v kongresu tudi določa, da bi se fantje klicali šele ž 20. letom
WASHINGTON, 14. aprila—Poslanska zbornica je včeraj tekom razprave zakona za podaljšanje zakona za obvezno vojaško službo do 15. februarja 1947, glasovala za dvoje dodatkov, ki določata, da se za dobo petih mesecev mstavi vse novačenje in da se neha klicati k oboroženim silam fante pod 20. letom starosti.
Kratke vesti
■ Pod obstoječim zakonom so I podvrženi obvezni vojaški službi fantje, ko izpolnijo 18. leto. ! Oba dodatka sta bila spr-ejeta
EDEN MRTEV V ANTI-SEMITSKEM IZBRUHU
■DUNAJ, 13. aprila—Danes je tukaj prišlo do prvega anti-se-mitskega izbruha, odkar je bilo sklenjeno premirje, v katerem je bil neki židovski mladenič ubit, več pa je bilo pretepenih in vrženih v zapor. Do spopada med Židi in ne-židi je prišlo, ko je skupina židovskih mladeničev skušala nekemu avstrijskemu civilistu vzeti blago UNRRE, ki je bilo menda ukradeno nekemu Židu.
-h ★
BERLINCANI BODO VIDELI "DIKTATORJA"
LONDON.—Iz Berlina se javlja, da bo tam v kratkem predvajan znameniti fflm "Veliki diktator," v katerem se smešita Adolf Hitler in Mussolini. Hitlerjevo vlogo predstavlja Charlie Chaplin.
★ ★
MATI JE VIDELA, KO JE AVTO UBIL SINČKA
(Z veliko večino glasov navzlic apelom od strani voditeljev administracije, da bi uzakonitev teh dveh dodatkov pomenila, da se je Amerika "na celi črti odpovedala svoji odgovornosti pred svetom."
Končna akcija glede podaljšanja zakona za obvezno vojaščino in glede dodatkov, ki sta bila pogojno sprejeta, bo podvzeta v kongresu v ponedeljek.
senatna zbornica, je v dvomu
NEW LONDON, O., 13. aprila —Ko se je Mrs. Larry Wolfe z avtom pripeljala domov, je njen pet-letni sinček-edinec, skočil iz avta, ne da bi čakal na mater, ter bil pri priči ubit.
<r *
TURČIJA PROSI POL MILIJARDE POSOJILA
WASHINGTON. — Danes se je uradno zvedelo.^ da je Turčija prosila Zed. države za posojilo v znesku $500,000,000, katerega ima rabiti za industrijski razvoj. Ameriški krogi pravijo, da turška prošnja "nima nobene zveze z obstoječim položajem
na bližnjem vzhodu."
* ★
ANGLEŽI IN HOLANDCI SE UMAKNEJO Z JAVE
LONDON. — Anglija in Ho-landska sta dosegli sporazum za umaknitev njunih čet z Jave in izražen je bil optimizem glede izravnave spora z indoneški-mi nacijonalisti. Kdaj bodo britske in holandske čete zapustile Javo, poročilo ne omenja.
Če pa bo tudi senat, ki o tem vprašanju še ni glasoval, pripravljen iti tako daleč kot je šla poslanska zbornica, trenotno ni mogoče reči.' Senatni vojaški odsek je glasoval za podaljšanje zakona za obvezno vojaščino za polno leto po 15. maju, ko sedanja postava poteče, kakor je priporočala administracija.
Obe predlogi, ona v senatu in poslanski zbornici, pa določata, da se službena doba omeji na 18 mesecev in da se neha z obvezno službo, ako se bo s prostovoljci moglo izpolniti določene kvote.
Civilna vojna divja v Mandžuriji
ČUNKING, 14. aprila. — Čou En-Lai, kitajski komunistični general, je danes prišel na dan z obtožbo, da so čete kitajske vlade pahnile vso Mandžurijo v splošno civilno vojno, spričo ka-tere so komunistične armade prisiljene stopiti v protinapad.
Istočasno poročajo vladni viri, da je poveljnik vladnih čet v čangčunu, prestolici Mandžurije, proglasil preki sod, ker je mesto od vseh strani obkoljeno od močnih komunističnih sil.
Trdi se, da so komunisti, ki razpolagajo s 30,000 možmi, stopili v akcijo, čim so se iz mesta umaknile zadnje sovjetske čete, in da so med drugim vprizorili napad na zrakoplovsko polje, ki je trajal deset ur.
15 unj. Mati in dete se dobro i .f"']?."'?, počutita. Čestitamo!
v Clevelandu.
javne organizacije, ki gradijo
V BOLNIŠNICI
V Glenville bolnišnici se na-
Upamo, da se blagi in vzor mož ali popravljajo spalne prostore vrne čil in zdrav po zasluženih' in druge skupine, ki služijo vo-počitnicah med svojce v Cleve-! jakom ali veteranom.
land. I 6. Lastniki drugih poslopij, —- ki BO tekom zadnjih šestih me-
haja Mrs. Mary Zupančič, 6026 ko obiščejo, mi ji pa želimo sko- secev radi neizvršenih popravil St. Clair Ave. Prijateljice jo lah-' rajšnje okrevanje!	i postala nerabna za bivanje.
AGNES SOT
V Polyclinic bolnišnici je danes zjutraj umrla Mrs. Agnes Sot, stanujoča na 5332 Homer Ave. Pogreb oskrbuje Zakraj-škov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
* # #
IGNAC FRANKO
Prošli ponedeljek je nagloma umrl na svojem domu Ignac Franko, star 67 let, stanujoč na 'N. Water St., Sharon, Pa. Pokojni je bil doma iz Žvabovo, fara št. Jernej na Dolenjskem, od-
IZ BOLNIŠNICE .
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mr, Joseph Rezek, stanujoč na 1434 E. 61 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
koder je prišel v Ameriko pred 40 leti in je ves čas bival v Sha-ronu. Bil je član SNPJ. V Sha-ronu zapušča soprogo Uršulo, rojeno Grorišek, doma od isto-tam kot pokojnik, tri sinove: Ignaca, Laddie in Bernarda, tri hčere Marie, Angelo in Mrs. Em-mo Billioni, sestro Mary Malo-vič ter več sorodnikov v Penni in v Clevelandu. Civilen pogreb se je vršil prošli četrtek ob 2. uri popoldne.
NA OPERACIJI
V	Charity bolnišnici se nahaja občo poznana Mrs. Ann Jak-šič, solastnica Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave. Podvreči se je morala operaciji.
V	svrho operacije, katero je srečno prestala, se je podala Mrs. Anna Ponikvar, 713 E. 156 St., v Glenville bolnišnico. Želimo jima čimprejšnjo popolno okrevanje!
PEVSKI ZBOR "ŠKRJANCKl"
Seja pevskega zbora "Škr-jančki se bo vršila v torek ob 7:30 uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Starši so proieni, da se gotovo udeležijo, ker se bo ukrepalo glede prihodnje priredbe.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 ' Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)____________
For Half Year—(Za pol leta)______
For 3 Months—(Za 3 mesece)______________
-$7.00 _ 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)_________
For Half Year—(Za pol leta)__
For 3 Months—(Za 3 mesece)__
-$8.00 . 4.50 - 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta)____
.$9.00 - 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
04
Raztegnitev ameriških žitnih zalog
Pisma iz Ložke doline
Nov, takozvani "Famine Emergency Committee" (Odbor za nujno pomoč stradajočim ljudstvom v Evropi in drugod), je izdal na ameriško ljudstvo apel, v katerem je rečeno, naj si sami omejimo količino žitnih j est vin-, ki smo jih dosedaj uživali. Predsednikov tozadevni program predvideva 40-odstotno omejitev konsumacije žita oziroma žitnih izdelkov v tej deželi. Izdelovalci piva, peki in mlinarji ter živinorejci in drugi bodo odslej uporabljali znatno manjše količine žita, ker le na ta način bo mogoče preprečiti množično stradanje po evropskih in nekaterih azijat-skih deželah.
Ameriška prehrana vsebuje poleg "našega vsakdanjega kruha", tudi najrazličnejše pecivo in druge sladke in nesladke dobrote, ki jih je najti v vsaki živilski trgovini, pekariji, itd. Ceni se, da predstavljajo žitni produkti eno petino celotne ameriške prehrane. Poleg tega se seveda izdeluje tudi pivo in mnogo žita se porabi za živinsko krmo in drugo pičo. Prostovoljne regulacije, ki so sedaj odrejene, streme predvsem zatem, da se raztegne ameriške žitne zaloge v svrho iz vedenje programa za preprečitev in omilitev lakote, ki jo je pustila za seboj vojna. To ne pomeni, da bodo ameriški ljudje sami prikrajšani na vitalni hrani, pač pa, da bo izbira žitnih produktov manjša in piva bo manj kot doslej. Kruh bo odslej malo bolj "žiten", to se pravi moka ne bo fina kot (poslej, temveč bo vsebovala 80 odst. žita, kar pomeni manjšo potrato žita v mlinih, kjer se žito melje v razne vrste moke. Ta novi kruh pa je za zdravje posameznika veliko boljši, kajti vsebuje več važnih prehranilnih snovi. Navzlic temu pa ta kruh ni črn kruh kakršnega bodo pekli v Evropi in drugod, kadar dobe našo pomoč v žitu.
V skoro vseh evropskih deželah ter v sovjetskih deželah vsebuje moka od 85 do 90 odst. žitnega zrna, kot je to razvidno iz poročil, poslanih vladnemu uradu za poljedelske odnošaje z vnanjimi deželami. Iz tega je razvidno, da se pri mletju zgubi samo 10 do 15 odst. žitnega zrna, iz katerega se melje moka. V nekaterih deželah še bolj štedijo z žitnim zrnjem pri mletju ter zgube le 4 odstotke, kar gre v otrobe, porabne za živinsko krmo in drugo pičo. Koruzo meljejo kot je, brez izgube jedra ali luščine. V mnogih deželah, kjer vlada pomanjkanje žitnih pridelkov, prida j o žitni moki rženo ter celo ječmenovo moko, tako, da prave pšenične moke za kruh sploh ne dajo na trg. V Jugoslaviji se sedaj pri mletju žita dovoli le 10 odst. zgube žitnega zrna v druge svrhe, enako v drugih evropskih deželah izvzemši Norveško, Nizozemsko, Rusijo, Poljsko,. Ze-dinjeno kraljestvo (britansko) ter Severno Afriko. Odstotek porabe žitnega zrna v druge svrhe je v omenjenih deželah nekoliko višji.
Podatki urada National Geographic Society v Wash-ingtonu kažejo, da je bil žitni pridelek Ukrajine, Francije, Italije in Nemčije pred vojno trikrat tolik kot ameriški žitni pridelek. Od omenjenih dežel ali predelov je imela Francija dovolj žita za lastno uporabo, dočim je Italija žito uvažala a Ukrajina in južna Rusija pa so žito izvažale. Večina evropskih dežel je žito uvažala. Žitni pridelek v Evropi je lani trpel ne samo radi vojnega razdejanja, ampak tudi radi suše, ki je škodila tudi pridelku v Argentini, južni Afr'ki in Indiji, kar pomeni, da so bile težko prizadete nekatere od najvažnejših svetovnih žitnic. Tako je položaj danes tak, da imati le Amerika in Kanada, kljub suši Idnskega leta, odvisno zalogo žita na rokah.
Kot v drugih deželah, se prideluje tudi v Ameriki tri četrtine ozimin ali žita sejanega v jeseni ter le en četrt jare ali spomladne pšenice, ki je sej ana na spomlad in dozori za žetev pozno poleti.
Pšenica, kot riž, ječmen, oves in rž, je žitarica starega sveta — koruza pa je prišla iz novega sveta, Amerike, toda zavzema danes več posetvene zemlje po svetu kot katerikoli drugi živežni pridelek. — Kogar zanimajo številke v pogledu žitnih pridelkov Amerike tekom zadnjih nekaj let, naj ve, da smo pridelali lani 1,123,000,000 bušljev pšenice. Prejšnje leto se je pridelalo 50 milijonov bušljev manj. Leta 1942 je bil pridelek pšenice tako bogat, da farmarji ni,so imeli dovolj shramb, kamor bi spravili nepričakovano bogato letino . . . Lanskega pridelka se je pre-
Mnogo so že pisali o Ložki dolini, o vsem, kar je lepega v njej, pa tudi o trpljenju, ki ga ni bilo malo v Ložki dolini.
Ker pa se danes pri nas dogajajo nekatere čudne reči, smo se odločili da bomo povedali o nepravilnostih in napakah, ki smo jih opazili po Ložki dolini.
V tistih težkih časih od leta 1941 do 1943 so gotovi ljudje pri nas živeli prav po knežov-sko. Ko je naše ljudstvo stradalo, so se oni gostili, ko so padali talci, so oni vriskali in se norčevali iz gorja in trpljenja, ki je zajelo vso dolino. Eden izmed tistih brezsrčnih ljudi je bil nekdanji župan Kržič Ludvik iz Nadleska. Takoj ko je zasedel osvajalec naše kraje, je bil postavljen za župana in s tem je dobil možnost, da se maščuje nad ljudstvom, ki ga je leta 1937 sramotno strmoglavilo z županskega stolčka.
Kmalu so zagorele vasi, ki so mu bile trn v peti. Zgorela je Babna polica, gorela je Vrhnika, Lož . . . zverinsko je bil umorjen župan Jože Mlakar, ki ga je leta 1937 izvolili ljudstvo za župana. Pri izbiranju talcev so gledali v stare volilne imenike in kdor je volil Mlakarja, je bil kot komunist-bandit obsojen na smrt. Prehrana se je delila le "zanesljivim", družine s številnimi otroki so jedle neslan, ovsen močnik, Rer niso bile "njihove".
Po porazu Italije se je preselil Kržič na Rakek in tam nadaljeval županske posle za Lož-ko dolino. Zaradi strupenih jezikov in zagrizenega sovraštva do partizanov, so partizani poslali za njim še njegove hčere in' ženo. Tam je vsa družina nadaljevala z delom, ki ga je zapo-šela v Ložki dolini. Kržič je še naprej pisE^l "črne bukve" in (wsiljal naš^ ljudi v internacijo, hčere so pa črnoborzijanile od Ljubljane do Trsta. Kadar se jim je pa zdelo prenevarno, so vzele s seboj domobransko stražo.
Ko je naša vojska zasedla Rakek, je Kržič pobegnil z okupatorjem in z njim najmlajša hči ter sin. Alojzija je ostala na Rakeku, pričakujoč, da bo lahko nadaljevala z gostilno in črno borzo. Ker ji niso pustili delati, kot je sama hotela, je odšla z materjo in sestro Juli-jano k sestri Angeli v Marko-vec, ki je tudi znana po vsej dolini kot zagrizena belogardist-ka. Od tam so se počasi spravile na svoj nekdanji dom, ki je pod upravo narodne imovine. Začela je prekupčevati z mastjo in presnim maslom, črna borza je z njihovim prihodom v Nadlesku zacvetela.
Pred tovarišico Ireno se je Kržičeva potrkala na 'prsa in rekla: "Ponosna sem na svojega očeta krvoloka!"
Znano je, da je del prebivalcev Nadleska belogardističen, zato so Kržičeve čutile, da so na njihovi strani ter so zaprosile za obrt trgovine In gostilne. In to v okrilju obrti njihovega očeta morilca naših poštenih ljudi, snega izmed največjih vojnih zločincev.
Proti našemu pričakovanju pa je združenje gostilničarjev in združenje trgovcev ugodilo njihovi želji in gospodične že pripravljajo za trgovino. Ta posel jim ni težaven, saj so kupčeva-le in prodajale že odkar so prišle domov.
Proti temu pa smo odločno vsi in zahtevamo, da se Kržiče-vim prepove vsakršno poslovanje. Ako pristojna oblast tega ne bo ukrenila, se bomo zbrali mi prebivalci, šli bomo v Na-dlesk in Kržičevim pokazali pot za njihovim očetom, kei' v Ložki dolini ni mesta za rtje. Ce pa že morajo biti tu, naj delajo, kot moramo danes trdo delati vsi,
da si zaslužimo vsakdanji kruh. Nikdar pa ne bomo dopustili, da bi Kržičeve zopet na lahek način živele, goljufale in odirale ljudi, kot so jih pred vojno in med vojno.
Za svobodo takih ljudi se naši borci niso borili. Narod, ki se je boril in trpel, bo tudi odločal; moti se, kdor misli, da bo šel preko ljudske volje.
Podpisi članov odborov OF Dane, Stari trg Podcerkev, Nadlesk.
UREDNIKOVA PO^A
Pomagajte borcem za svobodo. ne blatite jih venomer
East Moline, 111. — Ne vem kako bi začela. Najprvo sporočam, da priloženo vsoto pošiljam za naročnino na Enakopravnost, ker se mi list dopade, ga prav z veseljem preberem. Je to res pravičen list. Jaz či-tam pet listov, pa so si vsi precej enaki z izjemo "A. D." Ta list bi se moral imenovati "Rimska begunka", z njeno politiko in pomagači.
Kaj pravzaprav mislite o tistih beguncih, katere tako zagovarjate in se trudite zanje? Begunci so vendar v večini tisti, kateri so hoteli prodati celo Jugoslavijo in so mislili, da bosta Hitler in Mussolini zmagala, pa so se zmotili.
Kristus je hodil bos po svetu, kot uči sv. pismo in učil: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." In zopet; "Ne stori drugemu, kar ne želiš, da drugi tebi stori", itd. Kot katoličani, zakaj ne izpolnjujete njego-vik besed? Kič žalega ne storite drugim in drugi vas bodo na miru pustili.
Čemu so begunci bežali iz Jugoslavije, če niso nič zakrivili? Zakaj niso ostali doma, da bi i drugimi vred pomagali do/ho-'Ve popravljati in graditi, ko je toliko porušenega, pa bi imeli čisto vest.
"A. D." piše: "Odpri srce, odpri roke", in "dajaj, prispevaj 'za begunce". Torej za tiste naj prispevamo, ki so toliko hudega prizadejali ubogemu slovenskemu narodu? Naša dolžnost je, da najprvo pomagamo onim, ki so ostali doma, borcem za svobodo, kateri so bili preganjani od okupatorjev, zraven pa še od domačih izdajalcev, kateri so nastopali kot belogardisti, domobranci in se po končani vojni prelevili v begunce. Tem beguncem, da bi zdaj pomagali?
"Ako bi "A. D." in njeni gospod je-pomagači res enkrat sami "odprli srce in roke", bi naj iraje pomagali slovenskemu narodu v Jugoslaviji; narodu, ko je ostal doma! Darovali bi za bolnišnice v Jugoslaviji, kate-pe se tako potrebuje, za otroke, za pohabljence in za celotno prebivalstvo. Pustite pri miru tiste begunce, kateri so si sami volili svojo usodo. Begunci naj ie sami perejo, ker so se oma zali s krvjo svojih rodnih bra tov, sester in staršev. Vi boste laredili pa dobro delo, kar se bo Uidi Bogu dopadlo.
Beguncem pa naj pomagajo tisti, kateri so jih v to umazala delo zapeljali, torej Nemci in Italijani, j3a, da, sami naj si najdejo pot nazaj v domovino. Preje pa bi morali doprinesti ioberšen del pokore za svoje ?rdo delo. Te grehe beguncev bo težko pozabiti in celo njih otroci bodo trpeli zaradi prestopkov staršev.
Begunske družine bodo vsaki ian večje, bo treba precej živeža zanje, da se jih bo preživelo. Darovalcev zanje je j)a vedno manj. Iz tega se vidi, da so zadevo ljudje* že malo premislili, kaj in kdo so begunci. Zato se naši ljudje tukaj ne bodo dali dolgo več vleči za nos.
Ni dolgo od tega, ko sem dobila v roke eno pismo ene žene iz Novega mesta, v katerem se mi prav lepo zahvali za suknjo, ki jo je dobila od Rdečega križa. Pravi, da jo je pošteno' zaslužila, ko je pomagala partizanom. Tudi njen mož je bil v partizanih. Potem so jo pa domači izdajalci zatožili. Prišli so jo iskati, so jo odpeljali z doma in zaprli za šest mesecev. Medtem so jo zelo mučili. Enega sina so ji tudi vzeli; ta mlajši je bil pa pri dobrih ljudeh.
Zdaj so spet vsi skupaj doma, toda ležijo na golih tleh. Vseeno so zelo veseli zmage in radi potrpijo. V listih sem brala, da so v samostanu na Hrvaškem našli .zakopane skrinje zlata, katere so bile pokrite s človeškimi kostmi. To je strašno, da se take stvari dogajajo pri redovnih bratih".
Na misel mi pride, kako je bilo, ko so v Stično prišli menihi nazaj. Začeli so popravljati in kopati pod stopnicami, pa so tudi tukaj izkopali človeške kosti. Jaz osebno poznam' človeka, ki je kopal. Potem so kosti peljali na pokopahšče. Tisti ča# je bilo v okolici Stične dosti govoric. Patri so mislili tisto reč vse na tihem opraviti.
Spet sem brala, da so v Stični okinčali grob partizana. Tudi duhoven je bil zraven in je pel libero. Kaj bo zdaj z duhovnikom, ko je naredil tolikšen greh? Saj po sodbi "Ameriške Domovine", partizan ni človek. Tako trdijo tudi njeni gospo-ije-pomagači.
Jaz sem namreč od Stične dona, zato mi je tista okolica dobro znana. Znan mi je tudi tisti boršt, kjer počiva partizan. Ne vem čemu urednik "A. D." le bere drugih listov, ker iz drugih časopisov bi se vsaj malo poučil, da ne bi zmeraj trdil :akih budalosti. Ni treba zmerom samo po eni strani slame mlatiti, obrni jo, pa boš še en jas pasel ovčice po Clevelandu.
Dopisi v "Ameriški Domovini" so smešni. Jaz mislim, da tam, kjer bi moralo biti v resnici zapisano "domobranci", pa je potvorjeno in pišejo "partizani". Zakaj to? Saj ste vendar tudi vi prišli od nekod! T d d i /am se j6 zibelka zibala nekje v Sloveniji. Pustite pri miru Ti ta in. jegove ljudi in vojsko, naj imajo svobodo, kakoršno želijo, kakoršno so si začrtali in ka koršno zaslužijo. Dajte Bogu kar je božjega in ljudstvu, kar je ljudskega. Svobodo so si v težki borbi s krvjo pridobili. Sedaj bodo v resnici lahko zapeli: Lepa naša domovina . . . živela Jugoslavija! Pozdravljeni vsi laročniH Enakopravnosti!
Mary Prosen, naročnica.
Delovna obveza mladine na tehnični srednji šoli v Ljubljani
Vsak državljan naše svobod- mesec bodo kulturno pr^-
■osvetli®
ne domovine se mora zavedati važnosti prvomajskega tekmovanja za državo in njeno obnovo in vsakdo mora pri tem sodelovati po svojih močeh. Tudi di-jaštvo Tehniške srednje šole v Ljubljani je sklenilo, da bo storilo svojo dolžnost. Obvezalo se je, da izvede do 1. maja obsežen tekmovalni načrt, ki ga objavljamo, da vidite, kako hoče sodelovati tudi naša mladina povsod, kjer gre za blagor in napredek naše ljudske republike.
Za naše dijaštvo je važna strokovna izobrazba. Zato bodo skušali dijaki dvigniti svojo strokovno raven, strokovno šibkim dijakom pa bodo kolektivno pomagali pri učenju. Razmnožili bodo strokovna predavanja 3Vojih profesorjev in si tako pripravili potrebna skripta za študij. Na vsakem oddelku bodo imeli izven učnega načrta vsak teden strokovna predavanja iz sorodnih strok, enkrat na teden pa bodo priredili tudi radijsko strokovno oddajo.
Naši mladini je potrebna politična vzgoja. Zato bo dvignila samodisciplino dijaštva, da ne bo več zamujenja in neopravičenih izostankov. Na politično-študijskih sestankih bodo predelali. naslednje teme: zadruge 'n kmečka vprašanja, sindikati, imperializem, uporaba dialektike v tehniki. Po predelani temi bodo sklicali konference, na katerih bodo s kontrolnimi vprašanji nadzirali uspeh študija. Povezali se bodo z ostalimi strokovnimi šolami v Sloveniji in 3i medsebojno pomagali pri litičnem ter strokovnem delu.
Tudi kulturno prosvetno delo ne sme biti prikrajšano. Vsak
prireditve in sicer za za delavsko mladino v
dijaštvo. tovarni
in za kmečko mladino na Razen teh prireditev slavili posebej naše vodite^ kulturne delavce. Pripra^^ ' do tudi kulturno prosvetne dijske oddaje.	j
Naša mladina se' zaveda važnosti obnove. Z udarnis akcijami bodo dijaki oboo šolske delavnice, izravnali rišče in pripravili stroje za^; niranje dvorišča. Ker je v nicah precej zastarelih stro ^ jih bodo skušali nadomes sodobnimi stroji, pri naprosili za sodelovanje vse merodajne činitelje. mesec bo akcija delovne de in akcija enega izmed nih bataljonov.	,
Dijaštvo se je obvezalo, v obnovo vložilo 15,000 nih ur. Rudarski oddelek ^ ročil v rudniku enodnevnic ^ socialni sklad in bo obnovi ^ neraloško zbirko. Gradben delek bo izdelal načrte vo hiš v škofjeloškena J) Strojni in elektrotehnik '
vključila v
lek se bosta vo delavnic.
la pa bo šivala perilo ki jih ima v oskrbi	ovi-
za socialno' skrbstvo, u li bodo šolsko zadrugo,
ra zajeti vse dijaštvo Ves učiteljski zbor srednje šole je sklenil, da
druži tekmovanju m
močmi podpre prizadeval jaštva. Vsi dijaki in ^ j; obljubljajo in se zavezuJ®^ bodo vložili v tekmov^^^^g^jg svoje sile, ker hočejo uspeti stoodstotno in do svojim delom popolno vanje poslanice maršala
di-

z veliko tega",strahu, in njihovi P ^jo voditelji jih izrabljajo svrho, namreč,
;ujejf
stičnih ambicij, toda možnostjo vojne produkcije. To je mogočna kombinacija, če se jo gleda in študira.
"Rusija tudi popolnoma dobro ve, da smo šli v vojno, da smo
rešili našo lastno kožo in kožo' tega ne vemo. Mi ne Anglije—ne ruske. Ona ve, da'dati. Ampak šušlja se, ^ smo jej pomagali zato, da smo'druge osebe pridejo na pomagali sebi. Naši časopisi in| v Rusiji.	• f
"Mi smo gotovi, da J"® f roti za obkroženje	.wi
ljudi v enotni fronti- ' kar se godi, je	^
oslabelega režima v
govorniki so to povedali.
"Kaj drugega bi še videli, gle-
taki'
Gledanje na položaj z druge strani
cej poskrilo v nadi, da bo mogoča špekulacija z žitom, zato pa je nastala potreba sedanjih odredb in prostovoljne omejitve v konzultaciji žitnih pridelkov.
Ameriški časnikar Tho,mas L. Stokes v Washingtoriu, katerega dnevno kolono priobčuje mnogo ameriških časopisov, je v nedavnem svojem članku priporočal, da bi za enkrat pogledali situacijo tudi z ruskega vidika. Vsebina članka je tako zanimiva, da ga v naslednjem priobčamo v prostem prevodu:
"Z ozirom na objektivnost, kar je težko vpričo strasti, ki so bile razdražene, postavimo se za trenutek na mesto Rusije. Postavimo se za tako imenovani železni zastor in glejmo od tam na #sta-^i svet. Kaj bi videli?
"V prvi vrsti bi videli dve drugi svetovni velesili, Britanijo in Zedinjene države, ki kontrolirata velike prostore, kateri vežejo tradicije in jezik, kar vse je bilo ponovno poudarjeno v govoru Winstona Churchilla v Fultonu, Mo., v katerem govoru je priporočal trajno tesno zvezo in skupno vojaško odgovornost.
"Tam je Velika Britanija, znana iz zgodovine po svojih imperialističnih ambicijah; knjige zgodovine so jih polno. Tam so Zedinjene države brez imperial!-
daj oči iz Rusije? Videli bi veli-j enako gotovi, da ni v ko kombinacijo anglo-ameriškei britiška laboritska v moči in teritorija, raztezajočega j Rusija je morda
se od Anglije, ki se je izkazala: zupna napram nam,	gpr^
11-1___________; --zaup«' b"
odgovarjajoča, kakor smo mi nezawf- .g
Incidenti,	/
kot popolnoma
odskočilna točka za naše čete v njej. vojni, vse preko Severne in Južne Amerike, kontrolirane nekoliko od Anglije, v glavnem pa od nas, do otoških baz v Pacifiku
nedavni Churchillom vo ne koristijo.
in do japonskih otokov, katere| nje. To je naša
Potem je še
1 *T/-VW-11-» i-*
sest
bombe, ki bi lahko v
:daj kontroliramo, prav do praga Rusije.
"Mi bi videli še nekatere druge reči, posebno, če bi si pokli-	,
cali v spomin našo lastno zgo- praviti v več tedni dovino.
"Mi bi videli ves tisti teritorij južno od Rio Grande, nad katerim imamo vpliv, in bi se spomnili, da z našo "Monroevo dok
skem mestu, veliken^ k lingrad, napravila v	'
d ah to, kar so mog g^o ^ .^e in
tovi, da nečemo voj ne maramo	^
bombe. Toda, ali j®	„
va, da tega ne nam^ in "Zdi se, da pravi "
,10-
................................ . , , izraž^^fi/
trino" svarimo vse druge naro-;^t°P 3® odlocnos ,	]\f'
de naj držijo roke proč. Mi smo! ^ o r i h drž a'V ^
imeli glede tamkajšnjih vlad i Byrnesa in	_ ga ^ j'"
dosti za reči v preteklosti—in še P^^^^^^^dnika o o jgh imamo. Bili so časi, in še ni po-, zadeve. K	, j^i
sebno dolgo od tega, ko je bila (^^1° zagotovilo,
naša vlada pod vplivom velikih zarot proti
d« L /
korporacij, katerim smo poma- du, da moramo de
trn_ k____i_s____----..i„ in brpz aoizarSl	jl J
Ki .Ri-
gali tSm Vzdrževati gdtove via- brez apiz de, druge pa smo pomagali od- Združenih naro stranjevati. Ta reč je bila znana člani velikih
pod imenom "dolarska diploma- drugega motrijo ^ cija," in ni lep del naše zgodo-' "Pogled na
aUP

"Nova Dobd) ^
Znanje )» bg V knllgi "A ">■.
la^'
P

0^
vine. Prav sedaj imamo mnogo lišča bi morda p za govoriti glede Argentine. j "Lahko se spomnimo, da prvi,
čini, katere smo storili, ko se je pojavila nemška nevarnost, dolgo pred začetkom vojne, smo t ions" je veliko stegnili roko in si zagotovili do- riki in Amerikan . jj voljne vojaške baze na Icelan- želi resnično diji, na Bermudi in drugod; točita, oziroma si je*'**«'"' za našo protekcijo.	no knjigo. Spisal
I "Pravijo, da se Rusi boje, da Ijivi, poznani in skušajo zapadne velesile skova- riško slovenski	^
j ti obroč okrog njih. So stvari, Adamič. Knjigo si , katere se lahko predstavljajo bite pri nas, v ur®
I kot indirektni dokazi za podlago kopravnocti.
%
\ .
S
S
\
C

MESTNE
no\^e
pri National Screw Co. zastavkali
^lavci pri National Screw ^^ufacturing Co., ki pripa-CIO uniji avtnih delavcev, odklonili ponudbo za 7 mezdnega povišanja na J sklenili, da danes odide-stavko. Pr i z a d e t i h je S 2,000 delavcev. Tovarna
^^^žbe se nahaja na
79 St.
tat(
odnesli 39 zabojev
že
Vl!S zaloga žganja A tet ^ je dobila nov uda
in
»jalno na 3822 E. 91 St. in ! ^^ijAanj 39 zabojev raz-so vdrli v da so prebili
zganja
"oto ■ ^ tatovi v noči med so-nedeljo vdrli v državno

s tem.
poslopja, v
3)5«.■ nahaja Sunshine ^iscmt Co.
%an
obstrelil žensko sebe
m
Galdun, star 35 let, J,' ^ St., veteran, ki je bil ^ vojski in je bil ^izjutv . v Soboto zgo-^letup Pi"išel v stanovanje ^Wati ^^^Gn Trytek, sta-Npusn ^^ayton Place, ki ' Djg ' ^ svojega moža. Bila ^iili P^^ijateljica skozi let.
dnevi mu je pove-
aara
nima več rada in da "'Upu videti. ICoje (3aJ.
stanovanje, ji ^ tu(ji ' ako ne mara nje-ito Jq . ^Sih ne bo ljubila. ■ Ojj^ ^ ® puško resno obstre-, \ pobegnila na ognje-Se-I ^ 7010 Broadway, % ^ Zgrudila.
zabarikadiral 'v Ske, ^^P^^menta obstrelj^he V se je ustrelil. Helen
S prepeljana v St.
Vjo ^'šnico, kjer se bori
~t~ ' --
»^1^4 limone dražje
"'1 d ^ ^ashingtonu je
K ^ se bo zvišalo ceno
^'"^onam. Tako bo
)v vg.	iz Floride 14
^Utov^	Californije
S cetji ^^one se podražijo
les,»P^^ zaboju in tan-^ okn
Detroit. — Tukaj je 1. aprila naglo umrl za srčno hibo* John J. Jakopin, star 32 let. Zapušča ženo, sina in hčerko, mater, štiri brate in tri sestre.
Gilbert, Minn. — V bolnišnici v Minneapolisu je dne 31. marca umrl po dveh mesecih bolezni Louis Klobučar, star 63 let, doma iz Gornjega Kosina, Hrvatska, v Ameriki okrog 40 let. Pokopan je bil 3. aprila. Tukaj zapušča ženo, štiri sinove in štiri hčere, v Keewatinu pa bra: ta. V drugi svetovni vojni je pokojni izgubil dva sinova.
Peoria, 111. — Tukaj je umrl Victor Frkovich, sta 23 let in član SNPJ. Pobrala ga je jeti-ka, za katero je bolehal pet let. Zapušča mater in sestro.
Chicago. — Zadnjo sredo je umrl John Pasdertz, star 78 let, doma iz Krasinca, fara Podzemelj v Beli Krajini. V Ameriko, v Steelton, Pa., je prišel 1887, leta 1895 pa se je naselil v Chi-cagu, kjer je živel do smrti in več let vodil trgovino s slaščicami v "stari Avstriji". Po smrti žene je živel pri hčeri Mrs. Brodaričevi. — Isti dan je umrla tudi Agnes Pucel, žena godca Joeva Puclja, stara 56 let. Pokopana je bila v Greenyju, Minn. Poleg moža zapušča tudi družino.
So praznovali delitev zemlje
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca
Zdaj se tam gori na gradu nihče ne zgane. Nihče ne stopi h grajskemu oknu, da bi se vznemirjen ozrl po pisani množici, kako od vseh strani vre proti gradu. Auerspergov ni več, le grad je še in njive in gozdovi.
Prišlo je ljudstvo, da uredi zapuščino za grajščaki Krupe, za graščaki tiste graščine, kjer so pred stoletji izrekli najtršo sodbo upornim kmetom iz Bele
Krajine. Takrat je pod zidovi te graščine v potokih tekla kri. Uporni kmetje so po neuspelem uporu znova klonili hrbte pod valptovim bičem.
V	zgodnjem februarskem jutru gre iz Stranske vasi proti graščini Krupi vriskajoča procesija ljudstva. Zastave nosijo, harmonika jim glasno poje partizansko pesem. Množica ljudi se razliva po grajskih njivah, prvemu mejniku se pridružuje drugi, tretji . . . dokler ni razdeljena vsa grajska zemlja. Tedaj pa žuljave roke same od sebe poiščejo druga drugo in že se na zadnji njivi veselo vrti starodavno kolo.. . .
Tako sta bili v črnomaljskem okraju razdeljeni dve graščini: Gradac in Krupa, 41 hektarov zemlje med 37 agrarnih interesentov.
In prišle so na vrsto graščine Podturn, Mirna, Ruperč vrh, Langerjeva v Bršljinu, graščina v Soteski in Klevevž.
V	Mirno so prišli interesenti iz Sevnice, iz Št. Ruperta, Straže in Trstenika. Dolgo in skrbno so se morali pripravljati za ta dan, da so pripravili svojih 70 transpereritov, ki so jih prinesli s seboj, da so sešili vse tiste zastave in zastavice .. .
Nekateri so sedli na okrašene vozove, nekateri so zajahali ko- i nje. Prišlo jih je preko tisoč od blizu in daleč, da se udeleže svojega prvega praznika, da manifestirajo proti tistim, ki jim pri-šepetavajo, da agrarna reforma ne bo držala, ker jo izvajajo pastirji in hlapci. Toda pastirji in hlapci dobro poznajo čut za pravičnost. Preko 2,000 jih je v trebenjskem okraju, potrebnih zemlje, le polovica teh poseduje nekaj malega.
Ta dan so razdelili 156 hekta> rov zemlje med 366 prosilcev. Na preostalih 1,550 hektarih pa
čaka še preko 2,000 interesentov.
Svečano je vstala v zgodnje jutro dolina gradov. Preko 300 ljudi praznuje svoj praznik v Klevevžu. Praznujejo ga na Ruperč vrhu in v Bršljinu. V Soteski kličejo poslednjemu Auer-sperkov:
"Danes firšt, in nikdar več!" Daleč preko njiv se razlegajo govori. Prvi, ki je zabil količek v zemljo, razglaša preko njiv:
"Uresničujejo se cilji naše borbe! Danes agrarna reforma hi več beseda, ampak dejstvo!"
Tu, v novomeškem okraju so razdelili 145 hektarov zemlje med 191 kočarjev in najemnikov. To je le začetek, kajti še 2,300 hektarov čaka, da dobi nove lastnike.	K. Š.
DR. I. E. LEVY — OPTOMETRIST
sporoča, da se je vrnil iz armade in zopet otvoril svoj urad na 7917 ST. CLAIR AVE., BLIZU YALE GLEDALIŠČA
Nudi popolno preiskavo očes in določa očala in jih popravi
EX 1244
Si

•if


f

''og 22 centov.
libit pred očmi ftxatere
• ?h'r
jriP ®ogen, stara 23 i »kilo ^	j® v soboto
stanovanja ^	^ruk povozil nje-
V	sinčka Harvey,
.'■'^k skočil naravnost ^ 38	mestu ubit.
' ^ prometna žrtev v - ^®^®landu. Lansko je bilo samo 22
C^ov ^Itt k
ijj Pri tem je bil A.11H	Policijski
' Ilorvf^^ Kovachy je 30 dni vlpri-
'vOft, 91^6 krasti
^ Lt . ^^ek, brez naslova, hotel ukrasti v ne-čokoladni ve-
Pii
Aretiran. Policijski
in v globo $200.
CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS
G I LOANS •
•
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction Loons
APPLY AT
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670
Sharon, Pa. — Niže podpisani John Novak sem prejel od moje sestre Marije, poročene Bolha, iz Iga pri Ljubljani, pismo sledeče vsebine:
"Dragi brat Janez! Prejela sem tvoje pismo in skoro verjeti nisem mogla, da ste še živi. Mislila sem, da je dokončana naša pot in da si ne bomo mogli nikdar več pisati. Ne morem ti popisati, kaj vse smo morali prestati v zadnjih štirih letih. Nikdar ne bomo pozabili, kako je bilo, ko so začeli bombardirati našo okolico. Ena bomba je padla na našo hišo in je napravila veliko luknjo. Mi pa smo seveda bežali, kamor je kateri mogel. Moj mož je umrl pred tremi leti; sin pa je odšel k vojakom in že zadnjih devet mesecev ni nobenega glasu od njega. Ne ve' mo, če je še živ ali ne. Tako sem
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se -priporočamo za izdelavo vseh vr&t slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah.
sedaj sama s hčerko, pa Tonetov fantek, star 10 let, je pri meni.
"Brata Toneta so Italijani ubili 20. decembra 1942 tu na Igu; istotako so ubili tudi njegovega sina Toneta, starega 19 let; pokopan je nekje v gozdu pri Višnji gori. Zadnja leta so bila leta groze in strahu, tako, da sama ne vem, kako smo mogli ostati pri življenju. Šele sedaj vem, kako je človek trden in koliko prenese.
"Potrebujemo vsega: obleke, obuval, odej; sploh vsaka cunja bi prav prišla. Nimamo drugega kot tisto, kar smo vzeli s seboj, ko smo se skrivali. Ne mečite ničesar proč, kar je še porabno, ampak pošljite nam, če kaj imate; vse bi nam prav prišlo.
"Povem ti, da naša rodna Iška-vas je vsa uničena. Ostali sta samo Jurčkova in naša (šeškarjeva) hiša. Ljudje so siromaki. Stanujejo v kleteh, pokritih z deskami. Ne morem ti popisati,
NOVE STREHE POSTAVIMO IN POPRAVIMO STARE
strehe iz asfalte, šingelni; škrilnate strehe in pokrite s vročo smolo, ter s peskom (gravel). Popravimo forneze in žlebove.
LAKE SHORE ROOFING & SHEET METAL CO.
GL 2362-2363 — 651 E. 152 ST. — Nites: IV 3665
PREGLEJTE žlebove—odtekališča—strehe
in naročile lakoj KAKOVOST IN IZDELAVO
WM. POWELL
16354 EUCLID AVE., pri Ivanhoe GL 4540
k
BEACHLAND CLEANERS
preje Poje Cleaners 631 E. 185 St., poleg Pick'n'Pay 2Jf-urna posluga. K nam se je pridružil J. Mihelič, krojač
THOMAS FLOWER SHOP
Cvetlice za vse namene 14311 ST. CLAIR AVE., GL 4316
Albin, Andy in Fred Thomas, lastniki
Slo
vencev
'ir -unh Zadnje dni je 1®'' za pomoč Jugo-
!^ Stari kraj ^ f	sledeči naslov:
Of ^ American Commit-Relief, 665 Manhattan,
Naslov glav.
3 iti
®Sa odbora je isti Beta tiče samo

ZGLASITE SE V
Anzlovar Dept. Store
predno si izberete vašo velikonočno opravo
Oglejte si našo obširno zalogo vsakovrstnih najnovejših sukenj, suits, oblek, klobukov in ročnih torbic.
OBENEM SPOROČAMO, DA SE BO
OTVORITEV
NAŠE NOVE TRGOVINE NA 6214 ST. CLAIR AVE.
vršila v
PETEK, 26. APRILA 1946
Prijazno vabimo, da si ogledate našo novo trgovino
a
FINE OBLEKE
za dečke
Velika izbira — najnovejši kroji
Mere od 8 do 16 Samo 12.95
DRUGE OBLEKE
10.95-14.95
Vrhnja suknja s kapo za dečke
Samo 10.95
Trgovina z moško in deško opra/vo
JOHN MOČNIK
772 E. 185th St. KEnmore 7116
Vsem našim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
VSTOPNICE SO SEDAJ NAPRODAJ
POSEBNA POPOLDANSKA PREDSTAVA ZA STOLETNICO
v nedeljo. 28. aprila, ob 3. pop. v mestnem avditoriju
METROPOLITAN OPERA
Poda—kot dodatno predstavo—z najboljšim osebjem Puccinijevo
- _______-	Albanese, Greer, Bjoerling, Cordon,
7 A	mr mk* K:	Valentino, D'Angelo, Cehanovsky,
Pechner, Oliviero, Baker, Sodero
CENE- S7.20, S6.00, S4.80, S3.60, $2.40, S1.20 (davek vključen) Za najboljše sedeže pošljite vaša ' naročila Northern Ohio Opera Association BLAGAJNA: UNION BANK OF COMMERCE, Main Banking Lobby— E. 9th pri Euclid, Cleveland 14—Odprto 9. zj. do 5.30 pop.—MAm 8300
NEKATERI SEDEŽI SO SEDAJ NA RAZPOLAGO PRI BLAGAJNI ZA VSO SEZONO:
26. aprila pop.: ROMEO ET JULIETTE
26.	'apr. zv.: DER ROSENKAVALIER
27,	aprila pop.: MASKED BALL 27. apf.'zv.: BARBER OF SEVILLE
Kn'abe klavir izključno rabljen
22.	aprila zvečer: CARMEN
23.	aprila zvečer: TANNHAEUSER
24.	aprila zvečer: MAGIC FLUTE
25.	aprila zv. MADAMA BUTTERFLY Besedilo naprodaj pri blagajni
Musical Arts Association and the Northern Ohio Opera Association vprizore
PRED-OPERNI KONCERT
V mestnem avditoriju
IZBOREN VZPORED METROPOLITAN ZVEZD
Cel Cleveland orkester obstoječ iz 90 godbenikov
VSTOPNICE SEDAJ PRI TAYLOR'S, 630 Euclid Ave., MA 3800 VSI SEDEŽI SO REZERVIRANI—$1.20, $1.80, $2.40, v kij. davek

NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja naši preljubi]eni in nikdar pozabljeni soprogi in dragi materi
ANGEU CELHAR
Blagopoko j niča je za vedno zatisnila svoje mile oči nagloma dne 18. februarja 1946, ko jo je zadela srčna kap. Stara je bila 46 let. Doma je bila iz vasi Selce, fara Sla vin j a, odkoder je prišla v Ameriko pred 26 leti.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so okrasili krsto pokoj nice z lepimi venci, kar je bil dokaz vaše ljubezni napram pokojnici: Mr. Anton Kosele, Mr. in Mrs. Jacob Glazar in hči. družina Cesnik. Nettie Vidmar, Mr. in Mrs. Anton Kalister in družina iz Orton Ct. ter Mr. in Mrs. Anton Aucin in družina.
Najlepša hvala Mr. John Marolt, Saranac Rd., za dar v gotovini namesto venca.
Posebno zahvalo izrekamo Cesnikovi družini in družini Mihelich za vso pomoč, ki so jo nam nudili v bridkemu času.
Hvala lepa tudi vsem, ki ste prišli pokoj nico pokropit, ko je ležala n^ mrtvaškemu odru ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti na mirodvor iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda dne 21. februarja 1946 ter na Highland Park pokopališče.
Našo najlepšo zahvalo izrekamo vsem, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo v dneh žalosti ter nam lajšali trpljenje na en način ali drugi.
Hvala vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu kot tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in vsestransko najlepšo postrežbo.
Predraga soproga in nepozabna mamica! Tužna so naša srca, ko zaman iščejo naše oči Tebe, ki si nam bila vedno ob strani. Zdaj poči va Tvoje truplo v grobu hladnem, nam pa je ostala neizmerna žalost. Spomin na Tvoje blago srce bo živel v naših srcih do konca naših dni!
Žalujoči ostali:
ANTON CELHAR, soprog;
ANTON ml. in LUDVIK, sinova
Cleveland, Ohio, dne 15. aprila, 1946

kako je zdaj doma. Sprejmi najlepši pozdrav!—Marija Novak, omožena Bolha."
Ko smo čitali v časopisih o italijanskem in nemškem barbarizmu, nismo mogli verjeti; pre-strahotno je bilo. Zdaj nam naši lastni ljudje poročajo od tam, in vidimo, da je bilo vse res, kar smo čitali, in še mnogo vfeč.
John Novak, 1262 Sherman Ave., Sharon, Pa.
Posneto iz Nove Dobe, glasila Ameriške bratske zveze.
DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU TKE TELEPHONE CO. potrebuje
ŽENSKE kot delavke hišnih del
Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop^ dnevno razven ob nedeljah
THE OHIO BELL TELEPHONE CO,
Naprodaj je
hiša za eno družino; 6 sob, 3 spodaj, 3 zgoraj; velik zamrežen porč; "sun room" spodaj, družabna soba z kaminom; gor-kota na plin. Garaža za en avto. Krasna velika lota, okrog 70x 170 ter lepo splanirano. Pokličite po 5. uri popoldne. Mrs. VERA SULAK, zemljiška prodajalka. KE. 6275.
NAPRODAJ
Modema gasolinska postaja; izredno dobro urejena; prodaja taj^rje, gasolin, olje in potrebščine; popravila; privatna najemnina. Mesečni izkupiček $11,000. Za hitro prodajo je cena $6,900. Za informacije pišite na Box 438, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Rudy Božeglav
^yinery 6010 St. Clair Ave. EN 0282
Se priporočamo vsem našim gostom in prijateljem, da si za velikonočne praznike nabavite pri nas fino, naravno, ohijsko vino. Imamo tudi sladko kalifornijsko vino.
Za praznike bomo imeli posebnost ter bomo prodajali na galone in steklenice. Vinama je I odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10:30 ure z%ečer^ ob sobotah od 8. do 12. ure zvečer, j Se priporočamo za obisk.
j Priletna dvojica
I mož in žena, se sprejme za ! oskrbnika na 10 akrov obsega-' joči farmi. Zglasiti se je na Main Diner, Geneva, O. Telefon: 3026
SLOVENSKO-AME-RIŠKA KUHARICA
SE SEDAJ DOBI V CLE-VELANDU
in sicer v pisarni
Mr. August Kollander
6419 St. Clair Ave.
ter v trgovini
Mr. Jože Grdina
6113 St. Clair Ave.
Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojaki-I njam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo.
S Stvaren patriotizem! Deja-I nja, ne besed! Prispevajte za i otroško bolnico v Sloveniji!

Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem!
JAMES SLAPNIK, JR.
6620 St. Clair Avenue
HEnderson 8824 CVETLIČAR
Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost, ter se cenjeni javnosti priporočamo za v bodoče. Mi imamo vedno najlepše cvetlice in šopke ter vence za vsak slučaj, najsibo vesel ali žalosten.
CENE ZMERNE	SE PRIPOROČAMO
WOLKOV JEWELERS, INC.
6428 St. Clair Avenue
želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem odjemalcem in prijateljem!
SLOVENSKI ČEVLJARJI
v St. Clairski okolici, želijo prav vesele velikonočne praznike vsem svojim obiskovalcem in pcijateljeml
Naše popravilo čevljev je znano po kvaliteti iz-bornega dela. Pri nas je popravljanje resnična umet-
nost.
FRANK URANKAR 7226 St. Clair Ave. RUDOLPH KOZAN 6506 St. Clair Avenue FRANK LONGAR 6630 St. Clair Ave.
JOHN HACE 6210 Bonna Avenue
VmoI« ^likonočne praznike želimo vsem!
ROSEDALE DAIRY
Slovenska mlekarija	^
MILK FROM APPROVED DAIRY FARMS
1083 EAST 68th STREET HEnderson 4926
James J. Macerol, Prop.
Želim prav vesele velikonočne praznike vsem znancem Ih prijateljem in se priporočam za naklonjenost!
Pri nas boste vedno dobro postreženi s fino svežo in prekajeno mesenino
JOSEPH TREBEČ
Meat Market 1423 EAST 55th STREET HEnderson 1559
J. OBED
4504 St. Clair Avenue
SLAŠČIČARNA
Želi vsem gostom in prijateljem vesele velikonočno praznike in obilo piruhov!
Priporočamo našo slaščičarno v naklonjenost, kjer vam bomo vedno prvovrstno postregli.
SKUPAJ V IZDAJSTVU — SKUPAJ PRED LJUDSKO SODBO
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca." Ljubljana. Jugoslavija
(Nadaljevanje)
Sv. Urh—glavno Križajevo torišče
Ko so domobranci morilci ustanovili posadko pri Sv. Urhu, je postal kaplan Križaj kurat te postojanke. Hodil «je vedno v vojaški uniformi s pištolo za pasom.
"V domobranski četi pri Sv. Urhu so se zbirali sami morilci, ki so tvorili skupino najbolj krvoločnih rabljev. Na tej posadki so morili ljudi, katere je tja pošiljala zločinska reakcija iz Ljubljane. Poleg tega so po okoliških vaseh aretirali nešteto ljudi,ter jih pri Sv. Urhu pomorili. Vmorjene so deloma zakopavali okrog Sv. Urhu, deloma pa pometali v Ljubljanico in Savo. Števila žrtev, pokopanih pri Sv. Urhu, doslej še ni bilo mogoče ugotoviti.
Dosedaj je bilo izkopanih 80 žrtev, vendar pa dosega število vseh pri Sv. Urhu umorjenih najmanj 300. In na tej zločinski postojanki je vršil posle dušnega pastirja obtoženi kaplan dr. Križaj! Morilcem, ki so izvrševali množestvene pokolje, je bil poslan kaplan dr. Križaj za to, da jih je prepričeval o tem, da je njihovo nečloveško početje dopustno in v imenu Kristusovih ran tudi potrebno.
Obtoženi kaplan dr. Križaj pa ni bil samo moralni oče vseh grozodejstev pri Sv. Urhu, temveč se je v svoji popolni izprijenosti teh grozodejstev udeleževal tudi kot neposredni storilec. Sam se je hvalil, da je tudi njegova pištola pobila že dosti ljudi. Nesrečiie pripornike je pred usmrtitvijo tudi sam pretepal.
Obtoženi kaplan dr. Križaj je skušal v začetku svojega zagovora uporabiti obrabljeni trik zločincev, češ, da gre za zamenjavo v imenu in osebi. Nastopati pa so začele priče druga za drugo in mu povedale v obraz najtežje obtožbe. Dokazi so bili preveč jasni in vse preveč prepričevalni, da bi kaplan dr. Križaj mogel tudi le za senco zmanjšati strahoto svojih zločinov.
Priče razgaljajo Križaj eve zločine
Priča Cecilija Bricelj iz Bizovika je izpovedala, da je 9. septembra 1943 delala na polju. Takrat so prišli po njo in zahtevali, da mora z njimi v hrib. Tudi brat bi bil moral iti.
"Ker pa smo dobro vedeli, kaj to pomeni, sva pobegnila ter se 16 mesecev skrivala in živela v neprestanem strahu. Ali ni tako, Križaj ?
"Ko sem 21. aprila prišla domov iz internacije, me je prišel on takoj zasliševat, kako sem sodelovala & partizani. Jaz sem seveda tajila. On pa mi je zagrozil: 'Ce se ne boš poboljšala, ne bo nič pomagalo!' Nato mi je zagrozil; 'Ti se boš Kristusu upirala, ti smrkla!'
"Vsaki dve uri sem se morala javiti na komandi, kjer je.bil on. In to tudi ob nedeljah. Mojemu fantu je prepovedal, da ne sme z menoj govoriti. Ko so fanta zaprli, se mi je rogal, češ, da so partizani krivi, da je moral v internacijo! 'Zdaj pa imaš fanta komunista! Stavim glavo, da ga ne boš nikoli dobila'!"
Križaj: "Jaz tega nisem rekel."
Priča: "Se z roko si takole pokazal. Ko se je moj fant vrnil, so ga čez dve uri prijeli in ubili!"
Križaj: "Saj si ti na mojo prošnjo prišla domov."
Priča: "Nikoli! Ko smo začeli od stradanja umirati, so nas Italijani spustili domov."
Priča Jože Bricelj je potrdil, da je dal kaplan dr. Križaj aretirati njega. Angelo Dovjak, Cecilijo Bricelj in Jožeta Avseca ter jih določil za talce.
Predsednik: "Kako se je obnašal pri tem kaplan dr. Križaj ?"
Priča: "Popolnoma podivjan je bil."
Predsednik: "O čem je govoril v svojih pridigah?"
Priča: "O božjih stvareh nik-idar, samo o politiki, proti partizanom, komunistom itd. Z revolverjem za pasom je hodil na prižnico. Kadar koli me je videl, me je zmerjal za komunista."
Javni tožilec: "Povejte nam, kakšnim načelom ste sledili, ko ste šli za kurata v tako morilsko tolpo?"
Križaj: "Sprejel sem tisto službo, ki mi jo je škof odredil."
Javni tožilec: "Kadar so te tolpe morile, ste vi dajali versko tolažbo."
Križaj; "To je bil edini primer Marije Bricelj."
Nosečo mater je poslal v smrt
Tožilec: "Celotno delovanje te morilske skupine je imelo značaj zločinstva, in tak človek, ki sodeluje, je sokriv umora."
Priča Erna Zrimšek je pripovedovala, kako je bila 31. oktobra 1942 aretirana od vaške straže. Zasliševali so jo o pristaših Osvobodilne fronte ter jo tako pretepali, da je dobila 150 udarcev. Nato so jo vlekli na pod in jo pustili tam ležati. Popoldne so jo klicali za neko delo in ko ni mogla vstati, so jo znova pretepali s puškinimi kopiti. Tako je ležala dva dni, napol nezavestna v strašnih mukah.
Dvakrat je prišel kaplan dr. Križaj k njej in jo silil k izpovedi. Ko je prišel tretjič, ji je rekel: "Izpovejte se, ker vem kam boste šli. Odpeljani boste!" Pri spovedi jo je izpraševal o samih političnih stvareh. Nato so jo odvedli v Ljubljano, tako da doma do februarja 1943 niso vedeli za njo. Ko je bila izpuščena, se je morala stalno skrivati.
Septembra 1943 so jo ponovno prijeli in ji sporočili, da jo bodo odvedli na Orle. Bila je noseča, doma pa je pustila tri male otroke. Ko so jo peljali par korakov od hiše, so srečali kaplana dr. Križaja. S po vzdignjenimi rokami ga je prosila: "Če je v vaši moči, me rešite, ker vem, da grem v smrt."
On (kaplan dr. Križaj) pa ji je odvrnil: "Kar Mariji se priporoči! Dušo ti lahko rešim, življenja ti ne morem!"
"Doma so trije mali otroci jokali za menoj," je pripovedovala priča dalje. "Odvedli so me k Sv. Urhu in nato še malo naprej. Tam smo srečali nekega domačina, ki je vprašal belogardiste, ki so me peljali, na čigavo povelje sem bila aretirana. Eden izmed njih je odgovoril 'Na povelje Petra (to je kaplana dr. Križaja).' Naposled so se dali pre-prositi in so me izpustili, toda zabičali so mi, naj grem po skrivni poti domov, da me kaplan dr. Križaj ne bo videl."
Priča je ob koncu še povedala, da je Križaj zasramoval celo njenega hromega otroka.
"Prokleta naj bo mati, ki je rodila partizana!"
Priča Marija Brajer iz Bizovika je izpovedala, kako je Križaj hujskal proti partizanom in s prižnice vpil: "Kdo drugi se bo maščeval? Jaz sam bom prijel za orožje in se maščeval. Prokleta naj bo mati, i® rodila partizana!"
Priča Francka Ciber je izpovedala, da je na praznik 8. septembra Križaj s prižnice ozmerjal dekleta, za katere je sumil,
Vesele velikonočne praznike želimo vsemi
da so somišljenice Osvobodilne fronte, češ, da niso vredne, da hodijo po zemlji."
Križaj: "Tega se ne spominjam."
Priča: "Zmerjal si nas s partizanskimi kurbami in metal bombe pred našo hišo."
Tajnik NOO za Ljubljano-okolico Franc Mojškerc je kot priča zaslišan izpovedal, da je bil v partizanski obveščevalni službi za Janče. Vsi partizanski obveščevalci so tožili Križaja, da je on glavni idejni vodja na sektorju Dobrunje in da je on odločal o morilskih ubojih in likvidacijah. Taka poročila niso prihajala samo enkrat ali dvakrat, nego so prihajala neprestano ves čas okupacije z navedbo točnih primerov. Križaj je bil glavni vodja ter je odločal o življenju in smrti,
S pištolo in puško ...
Priča Janko Gašperčič iz Do-brunj je izpovedal, da se je Križaj vozil z avtomobilom in uganjal črno borzo. Hodel je vedno v domobranski uniformi s pištolo za pasom. "Neko nedeljo sem ga videl, da je imel v avtomobilu zaklano tele ali prašiča."
Ob neki priliki novembra 1942 je bil priča navzoč, ko je kaplan Križaj rekel nekemu belogardistu: "Kako lepo puško imaš." Belogardist mu je odvrnil: "Veliko jih je že spravila na oni svet, a jih še bo." Kaplan Križaj je nato dejal: "Jaz imam samo pištolo in jih še nisem toliko, sem jih pa že tudi. Materiala je dovolj v partizanskih hišah, bomo že dali vse pobiti!"
Tožilec: "Zakaj ste nosili puško?"
Križaj: "Puške nisem nosil."
Tožilec: "Vi kot duhovnik ste nosili tud puško in celo streljali na partizane. To je bilo na vašem pohodu, ko ste se pomikali čez Šmarje-Sap preko proge."
Križaj: "To je bil edini primer."
Naslednja priča Jože Avsec iz Bizovika, ki je bil skupno z drugimi določen zgt talca in odpeljan čez Turjak na Potok, je izpovedal, da je spotoma vprašal Bricelj poveljnika pri Sv. Urhu, zakaj so jih aretirali. Ta jim je odvrnil: "To se imate zahvaliti Križaju, on vas je določil za talce."
"Nato so nam zagrozili, da nas bodo ustrelili, če bi padel s partizanske strani le en sam strel. Pri Sv. Urhu so mi naložili 50 kilogramov težko vrečo moke, ki sem jo moral nesti v Št. Jurij."
(Dalje prihodnjič)
SLAVONSKA VAS JE DOBILA ELEKTRIČNO CENTRALO
V slavonski vasi Mazovic so na svečan način izročili namenu električno centralo, ki so jo zgradili kmetje iz te vasi. Na dan svečane izročitve namenu električne centrale je ljudstvo pozno v noč manifestiralo in vzklikalo bratstvu in enotnosti Hrvatov in Srbov. Novo zgrajena električna centrala v Mazovi-ču bo dajala električni tok tudi prebivalstvu 5 sosednjih vasi.
PRVI JUGOSLOVANI V AMERIKI!
Kdo so bili prvi Jugoslovani, ki so se naselili v Ameriki? Če ne vesfe, čitajte "A Nation of Nations," knjigo, ki je najnovejše literarno delo našega ameri-ško-slovenskega poznanega in spoštovanega pisatelja Louis Adamiča. Za vsakega naseljenca ali tu rojenega Slovenca ali Jugoslovana je zelo važno, da ve! V uredništvu Enakopravnosti jo lahko nabavite.
KOMIN'S PHARMACY
6430 ST. CLAIR AVENUE — Vogal Addison Road Slovenska lekarna — nasproti SND
Vsem rojakom se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče.
PETER KEKIC
6622 ST. CLAIR AVENUE Gostilna
želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike!
Pri nas dobite vedno dobro vino, pivo in žganje-Se priporočamo za obisk,
VENETIAN BLINDS	CURTAIN
ST, CLAIR WINDOW SHADE CO.
6532 ST, CLAIR AVENUE ENdicott 3154 ^ Window Shades and Wall Paper ''4
Shade Manufacturers and Cleaners Želimo vesele velikonočne praznike vsem!
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenue
vhod iz 62. ceste
A:
Prav vesele velikonočne praznike želim vsei® mojim prijateljem
Dr. Župnik vam nudi kompletno zobozdrav postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalitje, iz ali kako drugo zobozdravniško delo.
m
. . Ne glede kje delate ali stanujete, vedno va prilično obiskati dr. Župnika ob vsakem času, ■ prikladen za vas. Ni treba nobenega dogovora P"
MIKE JALOVEC 6424 Spilker Ave.
GOSTILNA
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem prijateljem in znancem!

MR. IN MRS. ANTON SVET® 1184 East 60 St. — HE 4813
DELIKATESNA TRGOVINA Prav vesele velikonočne praznike vse
inl
ljW^
.jIjO
Našim cenjenim odjemalcem se iskreno zahva J za naklonjenost in se priporočamo za nap^®.''
J. (. NUCHITZ
Bonded Winery 1U81 ADDISON ROAD — HENDEItSON
0782
WINCI
želimo prav vesele velikonočne prasni^^^ obiskovalcem in prijateljem!

r

CARL'S CAFE
1301 East 54th St.
PALISKA—BUBNIC, last.
Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom.
godba igra vsak petek in soboto
Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijateljem!

PJfav vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem in prijateljem ter se priporočamo, da nas obiščete za praznike.
i
POSTREGLI BOMO NAJBOLJŠE
Emil bukovec
6024 St. Clair Ave.
Quality Groceries and Meats HEnderson 7066
Velikonočne praznike in obilo piruhov želi
GEO. KOVACIČ
Brivnica
6314 St. Clair Avenue
vsem
Se
v Hrvatskem domu
^S'hvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in'se priporočamo za v bodoče. •
r- •, "*** .. • -jr
FRANK TONY (AFE
\
1259 Marquette Ave., EX. 0267

to:
w.. , ® poset v bodoče. Našim gostom vedno po-
Jemo se za dosedanjo naklonjenost ter se pri-
Vjh^ ° Prvovrstno z najboljšim pivom, žganjem in "■»'»»ri,,,.,,
prigrizkom.
*®sele velikonočne praznike želimo vsem našim gostom in prijateljem!
'NlO FURNITURE&Mim COMPANY
6321-23 St. Clair Avenue
ENdicott 5016
vcliko7inČ7ie praznike želimo vsem odjemalcem in j>rijateljem!
ANDREW RUZIK
f	«704 ST. CLAIR AVENUE
K'
t	Brivnica
Že/,
lin

vesele velikonočne praznike in obilo piruhov.
Je bil 42 mesecev v partizanih
Mrs. Rose Miller, 11613 Rutland Ave., je prejela pismo od brata Franceta iz Novevasi pri Rakeku, kjer je sedaj v službi kot cestni nadzornik. V Cleve-landu pa biva tudi njegov brat Jack Brnel, ki živi pri sestri Mrs. Miller. Njegovi starši, Jakob in Ana Srnel živijo v Begunjah pri Cerknici. Bil je 42 mesecev v partizanih, kjer je našel med partizankami tudi svojo ženo, katero je poročil in sta odslej oba služila naprej domovini. Pismo je zanimivo in ga skupno z njegovo sliko podajamo v naslednjem:
"Novavas pri Rakeku, 20. januarja 1946.
"Draga moja sestra!
"V Begunjah sem od mame dobil Tvoj naslov. Solze so mi prišle v oči, ko sem zvedel, da so moje ljubljene sestre še žive. Kako je bilo pri nas in kako smo preživeli, ste Ti že mama in Angelca pisale. Stara mati so umrli. Teto so par dni pred osvoboditvijo pokopali. Jaz sem na poti izvedel, ko je šla naša armada za bežečimi Nemci in domobranci, da tete ne bom videl več, da -so jo pred par dnevi pokopali.
"Hišo so na Kremenci požgali že v maju leta 1942. V jeseni še istega leta so me pa še popolnoma izropali: živino, orodje, hrano, popolnoma vse, se metlo
so vzeli, ki je ostala od gnoja. Ostala mi je le gola zemlja in golo življenje.
"Tako je bilo tudi v Begunjah, saj je bila sama bela garda. Trije Sernelovi smo bili v partizanih, drugo, kar je bilo na naši strani se je dalo vse uloviti in internirati od Italijanov. Šele po kapitulaciji Italije so se pridružili nam in naši vojski.
"Upam, da ste poslušali radio, ki je naznanjal, kakšne borbe smo imeli po vsej Sloveniji, posebno pa na Notranjskem. Jaz sem bil v partizanih 42 mesecev. Bil sem oficir, podporočnik že 18. septembra 1942 leta. V borbi z belo gardo sem bil težko ranjen v Topolu pri Begunjah. Imel sem zdrobljeno kost nad komolcem leve roke. Takrat sem bil dan iz vojske ven, ker sem bil za borbo nesposoben. Potem sem bil predsednik okrajn^a odbora za Begunje Sv. Vid.
"Dne 1. septembra 1943 leta, tikoma pred kapitulacijo Italije sem bil zopet težko ranjen skozi pljuča, zopet od belegarde. Po ozdravitvi sem šel na okrožje. Bil sem referent za gradnjo. Dne 15. decembra sem pa zopet odšel v vojsko in postal komandir gradbene čete, kjer sem služil do 19. septembra 1945.
"Gotovo te bo zanimalo, kje sem se zdravil, že leta 1942 pred italijansko ofenzivo smo v Kre-menskem gozdu izkopali v zemljo jamo. Tam sem seobadva-krat zdravil. Tam so bili tudi mama, ko so se vrnili z Raba, pa do nemške kapitulacije. Ko sem prišel par dni pd umiku domobrancev, sem šel najprvo pogledati v Kremenski gozd v luknjo, če je mama še živa. Poklical sem v rov: "Mama!" Takoj so me spoznali po glasu in so dejali: "Kaj si ti, France?" — "Kje sta pa še Viktor in Slavko, sta še živa?" je bilo njih prvo vprašanje. Vsi smo živi, mama, in svoboda je sedaj. Sedaj greva na Kremenco. Tedaj sva začela oba jokati. Mama jo rekla: "Vendar se še pazi; še
včeraj sem videla domobrance." Danes jih ne boste več, sem dejal.
"Kaj pa Milka, Angelca in oče?" vprašujejo mama. Nič ne skrbite, mama, oni so šli na varno. Še marca meseca so se z avijoni odpeljali z Belekrajine v Bari, Italijo.
"Da sem se oženil, so Ti gotovo že pisali mama in da imam sinčka Francelna. Gotovo Te bo zanimalo, kako sva se spoznala. Ob italijanski kapitulaciji je šla kot mladinska aktivistka v partizane. Ob nemški ofenzivi so se morali umakniti in je prišla k nam, kjer zdravnikov nismo imeli, še manj ba bolnic. Tako mi je ona stregla. Ker se je pa tako zanimala zame, sem jo vprašal, če bi hotela biti moja žena, ako ozdravim. Tako je tudi bilo. Dne 9. julija 1944 leta sva se na Okrožju poročila. Drugi dan po poroki sva prišla na domobransko zasedo na 15 metrov. Čeprav so pokali na naju z dvema mitral ježama in z brzostrelkami, sva ušla zdrava. Potem ni šla več od mene. Bila je vedno z menoj skozi mraz, glad, uši, trpljenje, skozi neprestane borbe. Po en mesec se nisva sezula s čevljev. Ko so se bližale pa še težje borbe, je morala oditi na varno. Odšla je skupaj z Angelco in očetom. Po osvoboditvi -se je vrnila preko Trsta v Ljubljano. Ko sem jo obiskal 25. maja 1945 leta, sem našel že tri dni starega sinčka.
"Kar smo mi prestali, Serne-lova družina, to se ne da popisati in ne povedati. In vendar smo zmagali, Bogsigavedi, kako ostali živijo. Jaz imam samo to, kar imam na sebi. Ravnotako žena. Kupiti se ne da, ker doma tudi nimajo, ker so skozi podpirali partizane in so jih tudi preganjali. Ko bomo enkrat zopet obnovili našo porušeno, iz-Iropano, izmučeno domovino, j nam tudi v Jugoslaviji ne bo ni-!, česar manjkalo in upam, da bo-' ste prišli vsi moji dragi nazaj v ' svojo osvobojeno domovino in bomo skupaj živeli srečni in zadovoljni f naši lepi svobodni Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.	"Franc."
9 9
03
05 9
01 01
01 01 01 ,^3. .^3
01
01
01
q
q ..
,d
05
8
•^1 ,
8
9
05
01
o
PRESKRBITE SE ZA BODOČNOST!
SHRANITE VAŠE PRIHRANKE
pn
no
(9
b
b (9 B 0"
b IB
b B
B
B B
St. Clair Savings &-Loan Co.
Slovenska posojilnica 6235 ST. CLAIR AVENUE
HEnderson 5670
Vesele velikonočne praznike želimo vsem!
B B
B .B
B
B B B B
B B B
r
MR. & MRS. JOHN SIMONCK
6524 St. Clair Avenue
GOSTILNA
Se zahvaljujemo vsem za dosedanje obiske ter se priporočamo za v bodoče. Postregli bomo z dobrim pivom, žganjem in vinom ter prigrizkom. Po naročilu vam pripravimo tudi večerjo.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
Prav vesele velikonočne praznike želi vsem
(ARI SPRETNAK
FOOD MARKET
1209 Norv^ood Road
GROCERIJA IN MESNICA
Se priporočamo, da si nakupite prvovrstno groce-rijo in meso pri nas, da boste obhajali praznike dobro.
'v
Prav vesele velikonočne praznike želi vsem
J. METELKO, 0. D:

6417 St. Clair Avenue
ANTON KOREN
4304 St. Clair Ave.
GOSTILNA
Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem!
Vljudna postrežba—najboljša pijača in jedila— prijazna družba.
JOHN OBLAK
1146 East 6ls+ Street - HE 2730 OBLAK MOVER
Kadar se selite ali rabite truck za prevoz iz enega kraja v drugega, pokličite zanesljivega selilca. Postrežba je vljudna, točna in po zmerni ceni.
Želimo vesele velikonočne praznike vsem!
-vMARN'S DRY CLEANING -
^ Jk
\\	6518 ST. CLAIR AVENUE f'T
1 ^ \	ENdicott 2940
^ Sčistimo, zlikamo in popravimo obleke ^ % Želimo vesele velikonočne praznike vsem!
\ GAY INN CAFE
LIQUOR — WINE — BEER
6933 St. Clair Avenue
ENdicott 8811 FRANK & EMILY SVIGEL, lastnika
Zahvaljujemo se za naklonjenost dosedaj in se priporočamo za bodoče.

VSAK PETEK IN SOBOTO IGRA I ZBORNA GODBA
Postrežemo z dobrim pivom, vinom in žganjem ter s prigrizkom.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijateljem!
CHARLES & OLGA SLAPNIK
Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! Cvetličarna
6026 St. Clair Avenue
Express 2134
Razveselile vašo mater, sestro ali dekle za Velikonoč z lepim cvetjem. Pri nas vam bomo postregli s krasnimi cvetlicami v lončkih, šopki in corsages.
Se priporočamo za obisk. /
ANTON PRIMC
985 ADDISON ROAD HEnderson 0160 Grocerija
' Vesele velikonočne praznike želimo vsem
Vesele velikonočne praznike želimo vsem!
KALISH DEPARTMENT STORE
MODNA TRGOVINA — 7010 ST. CLAIR AVE.
BILL'S SHOE STORE
7008 ST. CLAIR AVENUE Obuvalo za vso družino Se priporočamo tudi za v bodoče.
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Največ gorja ji so belogardisti prizadejali
i Mrs. Agnes Zupančič, 1445 E. ' 175 St., je prejela pismo od svoje sestre Pepce Povšič iz Mal-kovca, ki ji sporoča o skoro neverjetnem početju domačih izda jalcev-domobrancev. Ona sama je veliko pretrpela skozi vso vojno dobo, a največ gorja pa je okusila pod krutim ravnanjem od strani belogardistov. Njeno pismo je sledeče:
"Malkovec, 27 nov., 1945.
"Draga sestra!
"Po dolgem času se zopet pogovorimo v pismu. Ko sem danes prejela Tvoje pismo, me je tako zelo razveselilo. Ti hočem malo popisati, kako je bilo vseh pet let v vojni. Vsega Ti ni mogoče popisati, kaj vse smo doživeli.
"Najprvo Ti napišem žalostno vest, da sta France in Janez padla, stai dala življenje na oltar domovini. France je bil ustrestreljen 15. oktobra 1942 leta v Tržišču v Korelnovem kamnolomu, pa se štirje drugi, so jih ujeli Nemci in Italijani so jih postrelili.
"Janez je padel blizu Trsta 18. oktobra 1944 leta. To smo sedaj zvedeli, ko je mir. Bila sta oba borca partizapa. Šla sta oba v partizane 15. aprila 1942 leta. Popisati se ne da, koliko smo prestali civilisti. Nič manj kot vojaki. Janez je bil odličen borec, politični komisar in poročnik. Doma so mu Italijani vse požgali, hišo, štalo, pod in kozolec. Vso živino in vozove so naložili, kar je bilo boljšega, drugo so vse zažgali. Ženo in otroke so ven spodili. Zapustil je Štefko staro osem in Janezka pet let. To je bilo 2. avgusta 1942 leta. Takrat je naenkrat gorelo 42 poslopij; je gorela Pavlavas in Malkovec. Pri Francetu so tudi požgali. Ima tudi tri otroke, dva fantka in hčerko. Pri šipelnu, pri Debevčevih Lojzetu je pogorela stala in pod, dve kravi, dvoje telet, tri svinje in brat od žene, star 26 let.
"Pri nas so zažgali belci (belogardisti) lansko leto, 30. novembra 1944 leta. Zgorelo nam je vse, živež in obleka, kar smo je še imeli. Goreti je začelo ob 9. uri zvečer. Otroci so že spali. Vojaki belogardisti so bili tudi v hiši, da so naju motili, medtem so pa zunaj zažgali. Drugi dan so pa rekli, da je partizanska bolnišnica zgorela, ker smo imeli enkrat ranjence v hiši.
"Kakšne borbe so bile tudi okoli nas, ko se je vse navzkriž bliskalo. Dne 20. avgusta 1942 leta je bilo iz naše vasi 14 mrtvih. Urigerčeva od ceste dva, France in sin 16 let star; Mihcev Martin in sin; od mojeg^ moža brat, Jurčkov France, Šančkov Lojze, Korenov Ciril, Blaževega tagluhega. Drugih Ti ne poznaš. Samo Malkovec in Pavlavas jih je mrtvih 35 oseb.
"Od našega Lojzeta, sin Lojzek je tudi vojak. Je šel v par-
tizane, ko še ni bil 16 let star. Bil je štirikrat ranjen. Enkrat je bil ranjen skozi pljuča od štirih krogel j, pa je še ostal pri življenju. On je sedaj oficir, kapitan. Se večkrat pripelje z motorjem donfov. On je zelo lep fant. Lojze je bil v internaciji eno leto. Jože je bil zaprt dve leti, je dobil dosmrtno ječo v Italiji. Sedaj je doma.
"Kaj vse sem prestala tudi jaz, ko sem živčno uničena. Meni so dali največ belogardisti, ko sem že pred strojnico stala, ko mi je na sence pomeril. Belci so se imenovali domobranci. Ti si ne moreš misliti, da človek toliko prenese. Pri nas imamo eno dekletce 9 let staro, drugo pa 6 let, kako so ti dve živčno bolne od vojske, ker so otroci vse videli, kaj so vse delali z mamo. Mene so tepli in suvali, da naj povem, kateri dela za partizane. Jaz sem jim povedala, da iz-dajalka ne bom slovenskega naroda, potem so me pustili.
"Tukaj je vsepovsod polno grobov, po' gozdovih, po njivah in po travnikih. Rimezovi iz Lepe gorice so tudi štirje padli. Pri nas je vse črno, vse žaluje. Jaz imam še moža, hvala-bogu. Bil je tudi v partizanih. Bil je bolan, pa so ga dali domov. On je delal v partizanih na terenu, kar je bilo zelo nevarno. Ta veliko dekle so tudi vzeli domobranci, toda ni nič priznala, nato so jo spustili.
"Ko bi Ti videla, kakšno je Tržišče, vse požgano in porušeno. Kakšne borbe so bile tukaj, ker so imeli belci svojo postojanko in partizani so jih napadali. Včasih so bile vojske,. so civilne ljudi umaknili. Sedaj smo bili vsi pomešani, otroci, žene in vojaki. Sedaj bomo nove domove gradili, če nam bo država pomagala, ker nam samim ni mogoče. Mi stanujemo v eni baraki. Imamo vse skupaj, kuhinjo, spalnico in jedilnico. Toliko, da smo pod streho. Če Bog da, bomo prihodnje^ leto zidah nove domove.	'
"Velikokrat sem se spomnila nate, ko ste m'irno spali a mi smo begali. Ko se je naredila noč, smo šli v gozd spat, doma pa pustili vse odprto. Ko je prišla hajka, so nas pa vse doma zalopali.
"Mama so še živi in Kumar, ko sta siromaka. Jaz ne vem kaj bi bilo, če ne bi imeli tistih Tvojih oblek, katere smo do sedaj nosile. Kako se Ti lepo zahvaljujem zanje in če Ti je res mogoče še kaj poslati. Ti bomo zelo hvaležni, ker sedaj smo res skoraj nagi. Ne vem kaj bomo spomladi, ko pojdejo tri v šolo. Tukaj nismo imeli nič šole vsa leta med vojno, šolo so tudi Nemci požgali.
"Tukaj smo imeli vse skrito, pa so še nam Italijani pokradli. Ne morem Ti- popisati, kaj vse je bilo. Pri nas se še ne dobi nobene obleke, pa bo že počasi
šlo na boljše. Upam, da se še kdaj vidimo, da nas prideš kdaj pogledati. Mi smo se tukaj zelo postarali, da si ne moreš misliti. Nam se že na obrazih bere dobrota. Lansko leto so bili v Tržišču domobranci, pa nismo dobili nobene reči. Za kilo soli smo dali kilogram masti. Jedli smo dvakrat na dan in sicer ob 10. uri dopoldne in o 3. uri popoldne, pa še tisto samo pečen krompir. Sedaj pa pomisli za majhne otroke, kateri bi najraje jedli vsako uro.
Lansko zimo smo spali pri štirih hišah, ker nismo imeli nobene svoje strehe. Letos smo pa vsi skupaj. Upam, da bo odslej vsak, dan boljše. Smrt fašizmu, svoboda narodu!
"Pepca Povšič".
Poljski vojaki bežijo iz Andersove armade
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca
Posebni dopisnik pariškega lista "Le Soir", Cartin je obiskal v februarju poljsko taborišče beguncev iz armade gen. Andersa, o čemer poroča; Seznanil sem se z najhujšim središčem fašistične propagande v Evropi, če ne računamo Španije. To, kar se dogaja v vrstah armade Andersa, si je težko zamisliti, mogoče pa je zvedeti od onih, ki bežijo iz teh vrst, približno po 100 vojakov na dan. Beseda beg je edina, ki je v tem primeru na mestu. Vojaki bežijo iz armade Andersa, ne da bi se pri tem ozirali na nevarnost.
Obiskal sem Cervinare pri Neaplju, taborišče za Poljake, ki jih repatrirajo. V tem taborišču, ki so ga zgradili Angleži, sem videl begunce iz Andersove armade. Spremljal me je šef poljske uradne vojaške misije v Rimuc mladi polkovnik Sidor. Bil je ganljiv prizor, ko so pozdravljali begunci polkovnika kot resničnega predstavnika svoje domovine. Izkoristil sem trenutek, da se razgovorim s kaplarjem Pisankom, enim izmed beguncev.
Ko so moji predstojniki zvedeli, je dejal, da se želim vrniti v Poljsko, so mi odvzeli zvezdice in našivke. To je samomor, so kričali, vojna je tako in tako blizu in neizbežna med "za-padnimi silami" in Sovjetsko zvezo. Umreti moraš v boju za Poljsko !i
Vojak Moravik, ki je prav tako begunec, mi je zaupal, da so ga zaradi želje, da se vrne v domovino, zaprli.
Sploh me je moj obisk v tem taborišču prepričal, da se želijo vrniti vojaki armade Andersa v domovino, ne glede na strašno propagando svojih predstojnikov, piše Cartin.
Na vprašanje, kaj želijo An-dersovi častniki, so begunci izjavili, da mislijo "kadrovci" samo na svoje gmotno blagostanje in položaj, ki so ga dosegli in ki se ga krčevito oklepajo.
V človečansH namen, za otroško bolnico v Sloveniji, lahko oddaste vaš namenjeni delež tudi v uradu "Enakopravnosti." /
Waterloo Dept. Store
15504-12 WATERLOO ROAD
i
Trgovina, kjer se dobi vse po nizkih cenah. Imamo popolno zalogo lepih pomladanskih oblek za dekleta, žene in otroke za veliko noč. Fino spodnje perilo, nogavice, lepe klobuke, kravate in srajce. Fine in trpežne čevlje za celo družino.
Vsem rojakom in rojakinjam želimo vesele velikonočne praznike
Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem gostom in prijateljem!
FRANK "TINO" MODK, t
GOSTILNA
30 St. Clair Avenue
(^BFER
Lunches Dinners Suppers
MU5I6
DANCI NCr
ter do-
Z najboljšim pivom, vsakovrstnimi žganji; brim prigrizkom postrežemo vsem obiskovalcem.
DOMINIK LU$IN
GASOLINSKA POSTAJA
East 60th in St. Clair Avenue
SbHIO
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
Se priporočamo, da nas obiščete kadar gasolin ali olje za vaš avto



JOHN MIXUS
6607 Edna Avenue
Cleveland 3, Ohio
naznanja^
da izdelujem harmonike, vsake vrs
priporočam.
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov i)sem prijateljem in znancem!

XUNSTEL'S NITE (LUB
ENdicott 9208 Special Friday Fish Fry
Good

gfflCtl'
Saturday Chicken Dinner
Come One, Come All—Come Big, Cotrie
Call for Reservations
6616 St. Clair Avenue
ijj
želimo vsem vesele velikonočne praZ"
Vesele velikonočne praznike želimo	\
Oblal
FuriiiW^^
6612 S+. CIalr Ave.	'
____LOUIS IN JENNj£; ^
Vsem našim cenjenim gostom in
vesele velikonočne praznike in obilo
MODICS CAFE
6201 ST. CLAIR AVENUE3 Izvrstno pivo, vino in žganje
Ots HOMESTEAD TAVERN
1196 Norwood Road
HEnderson 8445 MR. & MRS. FRANK SUHADOLNIK
m
o A
Se vam priporočamo za nadaljni obisk. Postregli % bomo vedno z dobrim pivom, vinom in žganjem z okusnim prigrizkom.
velikonočne praznike hi obilo piriihov želimo vsem prijateljem in znancem!
ANTON MARTINtIC
5919 Prosser Avenue
Grocerija in mesnica
Sg 1*
jPoročamo, da si nakupite dobre grocerije in sve-^"hega mesa. Postregli vam bomo najboljše. '^^likonočne praznike želimo vsem odjemalcem _in prijateljem!
^^sele velikonočne praznike želimo vsem našmi odjemalcem in prijateljem.'
se zahvaljujemo za naklonjenost v pre-se priporočamo za v bodoče. Vam bomo ® budili točno in prijazno postrežbo.
Edna dairy

lastnik	Slovenska-mlekarna
6302 Edna Avenue
HEnderson 7963
*<»■ IN MRS. MARIO KOLENC

6220 St. Clair Avenue
icott 9138
GOSTILNA
vam bomo vedno z najboljšim pivom, žganjem. Serviramo tudi okusen prigrizek.

In Žir>

• So priporočamo za naklonjenost
velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem!
Seli;
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
I
Žele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 St. Clair Avenue
ENdicott 0583
452 East 152nd Street
IVanhoe 3118
^^(>01^	in bolniški voz rodno in ob vsaki uri na
smo vedno pripravljeni najboljše postreči.
V# I
[ >oooooooooooc>ooooooooooooooooooooooo
PISMA IZ STAREGA KRAJA
j 000000000<C><>000000000000000000000000-
"Zmaga je naša. ker smo bili trdni"
Pred nedavnim smo priobčili pismo 16-letne mladenke Slavke Mlinar, ki je pisala svojemu stricu Antonu Tavzel, 1098 E. 66 St., ter na informativen način opisala položaj in dogodke rojstnega kraja Dolenje vasi, pošta Cerknica pri Rakeku. Slednje pismo je Mr. Tavzel sedaj prejel od njenega očeta Franca, ki nadaljuje s poročilom o razmerah, ki so,zavedne Slovence gnale v obupo stanje, ki pa so vzlic težkočam vztrajali zvesti svojim načelom in izvojevali si zmago.
"Dolenja vas, pošta Cerknica 26. decembra 1945.
"Dragi Anton!
"Po dolgem času Ti hočem tudi jaz napisati par vrstic. Pisal bi Ti žs preje, pa sem zelo neroden za pisanje, zato mi oprosti. Pakete in denar smo prejeli, kar Ti je že žena pisala in se Ti tudi jaz najsrčnejše zahvaljujem, kajti, dobili smo jih v taki stiski. Bili smo nagi in bosi, ker uničeni smo bili popolnoma.
"Štiri leta nismo dobili niti najmanjše stvari. Kar smo pa imeli, so nam pa belogardisti vse pobrali, tako da mi ni drugega ostalo, kot napol zrušena hiša. Ne morem Ti opisati veselje, katerega si napravil nam s paketi in denarjem. Hvaležni Ti bomo vekomaj. Otroci so mi rekli: No, vidiš ata, belogardisti so nas izropali, a stric nam je povrnil. Zmaga je pa le naša. Vse smo prenesli. Ker vem, da Ti je žena opisala novice o domačih stvareh in vem, da Te zanima malo naša borba skozi štiri leta. Ti hočem to na kratko opisati.
"Borba, katero smo vršili, je bila nadčloveška. Kajti, mi nismo imeli skladišč, iz katerih bi črpali orožje m hrano. Mi smo si morali sami vse priboriti. Bil sem jaz in Edvard začetnika v vasi. To je bila najtežja naloga, ki jo more človek prevzeti. Začela sva zbirati fante, orožje in hrano. Kar nisva mogla midva narediti, je opravila žena in otroci. Ovaduštva ni manjkalo. Kmalu sva bila izdana. Hodili so detektivi in spraševali otroke. Zvedeli niso nič. Tudi najmlajši Danijel, ko je vse videl, a povedal ni nič.
"Zastražili so hišo vsak večer. Pa tudi s tem niso nič dosegli, ker sem znal spretno delati. Začele so se borbe z Italijani. Ko bi Ti vedel, koliko smeha in veselja sva uživala takrat z Edvardom, ker Italijani so se bali partizana, kot vraga. Ako je padel en strel, žs so ležali na trebuhu in tako streljali, da je bilo vse v ognju. Vseeno partizanov niso ustavili. Oni so vdrli, pobrali orožje in Italijane kar jih niso pobili, odpeljali s seboj in odšli. To se; je stalno vršilo.
"Začeli so ofenzive. Italijanov so napeljali k nam, da jih je bJo kot listja in trave. Pretak-
nili so vse gozdove, a partizanov niso dobili. Ako so delali Italijani ofenzivo na Loško dolino, partizani so bili tedaj pa v Cerknici. Tako se je stalno vršilo. Ko so Italijani uvideli, da prav nič ne opravijo, so začeli pobirati po vaseh vse bolj mlade moške. Odpeljali so jih malo ven iz vasi in vse postre-lili, starčke, žene in otroke, so naložili na avto ter jih odpeljali v internacijo.
"Živino in orodje so naložili takisto na truke in odpeljali v Italijo, vasi pa zažgali. Ostale so nam ruševine. To se je vršilo vse od nas naprej po vsej Sloveniji in Hrvaškem. Bile so grozote, o katerih bi človek mislil,"da kaj takega ne more narediti človeška roka. Včasih so naložili same mlade fante, katere so dobili doma, na več avtov in jih odpeljali v hribe. Tam so nastavili mitral jeze. Morali so bežati in Italijani so jih streljali in obenem filmah, da so potem v kino-teatrih v Italiji kazali, kako streljajo partizane. V resnici so pa pobijali samo nedolžne fante.
"Jaz in Edvard sva cele noči prenašala živež. Dal sem vse kar sem mogel, samo da smo preživeli te siromake. Ko so videli, da vsega tega ne morejo uničiti in niso kos položaju, so začeli ustanavljati — belo gardo. Pripomniti moram, da največ pri tem so delali domači izdajalci. Ko so ustanovili belo-"gardo, se je začelo še večje gorje. Zaprh so Edvarda in še 11 fantov in deklet iz naše vasi. Ostal sem sam, a odnehal nisem, akoravno so mi bili skozi za petami.
"Edvard je bil obsojen v dosmrtno ječo. Bil je 6 mesecev v ječi. Prišla je kapitulacija Italije. Bil je izpuščen, a domov ni mogel. In jaz sem irioral od'doma k partizanom. Začele so se nemške ofenzive. "Najhujši so bili pa naši belogardisti. Pri moji hiši je bila preiskava na dnevnem redu. Pretepali so ženo in otroke. Vzeli so mi obleko, obutev, ure, živež, samo da bi preje poginili. Hrane niso dali vsa štiri leta za našo hišo. Družina je živela samo od dobrih ljudi. Vzeli so tri ure, katere je prinesel iz Amerike še pokojni Tvoj ata. Žena bi jih ne dala za nobeno ceno, ker je bil nanje drag spomin.
"Prišel sem enkrat domov in sicer ponoči, tako da ni vedela živa duša. Mislil sem ostati en dan doma. Toda zjutraj ob 5:20 Ž3 naskočijo našo hišo. Bilo je kakih 70 belogardistov z mlajšim Rupnikom na čelu. Videl sem jih še, a oni niso mene videli. Skrivališče sem imel dobro. Samo par sekund zamude, pa bi bili rezali jermene z mene. Hišo so zastražfli tako, da je stal vojak pri vojaku. Znotraj pa preiskava. Žena in otroci so stali kot okameneli. Niti premakniti se niso smeli. Tolkli so
po zidu, po podu, a mene ni bilo.
"Vprašali so ženo, da kje ima eno skrivno klet. Ona jim pokaže. Kako so držali puške, a niso se upali v njo. Eden od njih si nasadil bajonet, drugi trije držijo puške. Gredo v klet, a bila je prazna. Zavedali so se, da bi jih nekaj padlo, predno bi mene ubili. Bil sem namreč pet let vojak v prvi svetovni vojni.
"Tako so iskali do 2 ure popoldne. A mene ni bilo, akoravno sem bil zraven. Slišal sem, kako so pretepali ženo in otroke, da naj povedo. Postavili so jih pred mitral jez, da jih po-strelijo, a izdal ni nobeden. Tako vidiš, kako trdni so bili. Zato je tudi naša zmaga.
"Drukič so zopet prišli ponoči, opolnoči. Bili so maskirani, takozvana črna roka. Potrkajo na okno. Žena je mislila, da sem jaz. Odpre vrata. Pokažejo se ji črni maskirani obrazi. Pregledajo vse poslopje. Dobili niso nič. Vzeli so ji ves denar, moje slike in kar jim je prišlo pod roke. Potem eden nastavi ženi revolver in pravi, "Ker ni moža bom pa tebe."
"Streljal ni, a žena se je od strahu zgrudila v nezavest. Dobili so jo sosedje vso trdo ležati na tleh. Potem si predstavljaj grozote," katere smo prenašali pred našimi izdajalci.
"Razpisan so nagrado za mojo glavo, pa jaz jo še nosim. Za one, kateri so to razpisali, pa ni sigurno. Bil sem 20 mesecev pri partizanih; prešel vse gozdove; prenesel sem devet nemških ofenziv, belogardističnih pa skoraj vsaki dan. Z vse vrste narodov smo se borili: Italijani, Nemci, Četniki, Ustaši, ene vrste vlasovci, domobranci, belogardisti, nazadnje še z Grki, katere so naši dobili, da uničijo vse naše družine. A vse je izginilo, vse je naša vrla vojska uničila. Ostali smo zmagovalci za" vse naše potomce, zato, ker je narod ža nas. Naša vojska je izšla iz naroda. Zato bo tudi narod znal ceniti svojo zemljo, katera je napo jena s krvjo naših mož in fantov. Padlo je en milijon in sedemstotisoč najboljših sinov naše države. Te žrtve kličejo na maščevanje tistih, kateri so uničevali. Sramota tistim, ki so nas uničevali in danes iščejo zaščito po drugih državah. Ne, mi nočemo takih ljudi. Ti ljudje so, ljubili okupatorja. Mislili so naš narod prodati njemu. Svoje brate so mučili in dajali so jih okupatorju v mučenje, tako da danes ležijo po celi Evropi kosti naših mučenikov. Zato mi nočemo takih ljudi. Dali smo vsem priliko, da se nam pridružijo, a odgovorili so nam z kroglami. Zato naj bodo prokleti za vekomaj.	^
"Veliko smo trpeli lakote, žeje, mraza; trikrat sem moral preplavati v najhujšem mrazU vodo, da sem si rešil življenje. Hodil sem celo zimo samo s cunjami zavitimi nogami, ker sem bil bos in skoraj samo na pol oblečen. Pa sem danes ponosen na vse to, k<;r se zavedam, da sem trpel za ves naš narod, ne samo za sebe.
fDalje na 8. str.)

Vsem rojakom in rojakinjam želimo vesele velikonočne praznike!
Re-Nu Auto Body Co.
Accidents
WILL M/^PPEN


Let us fix em.
JOHN POZNIK, lastnik
982 EAST 152nd STREET
zraven Post Office na Five Points
wwvv*
Mi vam popravim j I'cnderje in body na vašemu avtomobilu,
da bo kot nov.
DELO GARANTIRANO — CENE ZMERNE
Naš" telefon je GLenville 3830
YANKOYiCBAR
FRANK YANKOVIC, lastnik
525 East I52nd St.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem!
Serviramo pivo—vino—žganje in okusen prigrizek.
GODBA ZA PLES VSAK VEČER SLOVENSKI VEČER VSAKO SREDO
,SE PRIPOROČAMO ZA OBISK
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
ACME DRY (LEANING
672 East 152nd Street
Obleke sčiščene pri nas izgled^o kot nove, ker napravimo vedno prvovrstno delo.
Naš telefon je: GLenville 5374
Vesele velikonočne praznike želimo vsem!
SnVIA tAFE
MR. IN MRS. JOE KOPINA, lastnika
546 East 152nd St.
Pivo—vino—žganje ter okusen prigrizek. , Se priporočamo vsem za naklonjenost.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalcem in prijateljem!
ZAPRTO OB NEDELJAH
390 East 156th Street
Phone: KEnmore 9809 Serving Meals at All Times
Our Rathskeller is available for Parties, Banquets, Weddings, etc.
EXCELLENT FOOD—BEER—LIQUORS—WINES
f. a. marincic
QUALITY MEATS
IMAMO FINE DOMAČE PREKAJENE ŽELODCE IN DOBRE KLOBASE
Vsem cenjenim od}en>alcem se lepo zahvaljujemo za naklonjenost v preteklem letu in se priporočamo še za v bodoče.
542 East 152nd St. - MU 5832
Želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem odjemalcem in prijateljem!
15. aprila, 1946
ENAKOPRAVNOST
JOHN TAUCHER
11118 Revere Ave. - MI 6212
MESNICA IN GROCERIJA
Cenjenim gospodinjam se priporočamo, da si nabavijo pri nas fino mesenino in druge dobrote ter jestvine. BLAGO JE NAJBOLJŠE VRSTE IN CENE ZMERNE.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem
Prav vesele velikonočne praznike želim vsem!

Mi vedno skušamo nuditi simpatetično in zadovoljivo poslugo ko se družina preminulega obrne do nas.
Louis L. Ferfolia
LICENCIRAN POGREBNIK
9116 Union Avenue Michigan 7420
LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Road
GROCERIJA IN MESNICA
Pri nas si gospodinje lahko vedno nabavijo najboljše vrste grocerije in mesenine. Se priporočamo za naklonjenost.
Želimo vesele velikonočne praznike in obilo piruhov vsem odjemalcem in prijateljem!
MERRYMAKERS (AFE
FRANK IN MARIAN SODNIKAR
Se priporočamo prijateljem in znancem za obisk. VEDNO PRVOVRSTNA POSTREŽBA
4814 Superior Avenue
želimo vsem gostom in prijateljem vesel« velikonočne praznike!
ZAKAJ TAKO OBUPANI?
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca," Ljubljana, Jugoslavija
V tržaškem gledališču Rosset-ti je bilo za 3. februarja organizirano zborovanje tako zvane "Fronte za svobodno Julijsko Krajino," ki je sestavljena po večini iz tržaških veletrgovcev in brezdelne postopaške gospode. Ob določeni uri se je zbralo v dvorani okoli 4,000 ljudi, ko pa je vodja Fronte Tolloy stopil na oder, gaje občinstvo sprejelo z žvižgi in. protesti. V dvorani so se naenkrat pojavile zastave z rdečimi zvezdami, ki jih je zbrana množica burno pozdravila. Tako se je zborovanje razvilo v manifestacijo ljudstva proti namenom tržaške in mednarodne reakcije, ki na lastnem zborovanju ni prišla do besede.
Italijanska časopisna agencija ANSA je nedavno prinesla vest, da je Jugoslavija poslala tisoče Slovencev na področje Trsta, še preden so prišli tja i strokovnjaki štirih velikih sil. Na to je jugoslovanska časopisna agencija Tanjug odgovorila; "Tanjug je pooblaščen javiti, da je ta vest italijanske agencije ANSA popolnoma izmišljena in netočna. Smisel sličnih izzivanj je očividen. Namen takih lažnih vesti je ustvariti ugodno ozračje, da bi se rešilo vprašanje Julijske Krajine in Trsta v korist Italije."
Slovenska mladina v Brdih j pri Gorici je pred prihodom , mednarodne komisije za določa-j nje etnografske meje med Jugoslavijo in Italijo zgradila mnoge slavoloke, okrasila okna I s slikami maršala Tita in napisala po zidovih svojih hiš gesla, s katerimi je izražala zahte-Ivo ljudstva. Anglo-ameriška policija pa je skušala na vse načine preprečiti vse te priprave in je nastopala s silo proti vsakemu, ki ga je zalotila pri pisanju po zidovih. Tako je v Koj-skem aretirala več mladink, da-si so imele pismeno dovoljenje lastnikov, da smejo na njihovih hišah napraviti napise. Ko je policija aretirala mladinke, je zahtevala od njih, naj govorijo v italijanščini. Tudi v policijskem uradu so zahtevali, naj povedo aretirane mladinke svoja imena in priimke v italijanskem jeziku, in so odklanjali zapis slovenskih imen.
dva jugoslovanska profesorja, ki sta takoj začela poučevati. Albanski list "Baskimi" je pri tisti priliki zapisal: "Srbski jezik je ljub tako našim učencem kakor vsemu našemu ljudstvu. Odnosi med našim ljudstvom in bratskimi narodi Jugoslavije, utrjeni v skupni protifašistični borbi, se bodo še bolj okrepili s spoznavanjem srbskega jezika, kar bo tudi omogočilo uspešnejše kulturne vezi."
Ob priliki "Prešernovega tedna" je bila v veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani prirejena razstava partizanskega tiska, kije ves čas sovražne okupacije bodril ljudstvo k na-
'porom za osvoboditev. Po okupatorjih prepovedane in zasledovane tiskarne so obratovale j v vlažnih podzemskih kleteh v Ljubljani, v skritih krajih v Rogu, v grapah Trnovskega gozda, v Možaklji, v Pohorskih gozdovih in drugod. Slovenski partizanski tisk se je razrasel iz prvih letakov in prvih drobnih, ciklostiranih številk "Slovenskega poročevalca", ki so izšle v Ljubljani^ že nekaj dni zatem, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, manj kot mesec dni po sovražni zasedbi.
Preskrbite potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš delež!
PISMA IZ STAREGA KRAJA
v Tirani, glavnem mestu Albanije, so se začeli na treh gimnazijah tečaji srbskega jezika. V ta namen sta prišla v Tirano
(Nadaljevanje s 7. str.)
"Imel sem s seboj hčerko Slavko; 16-letno dekle, je morala bežati v gozdove. Hoteli so jo ubiti, ker je delala za narod. Koliko gorja sva prenesla. Bila sva enkrat, to je ravno pred letom, skoro so naju vjeli, pa zadnji moment sva se še skrila v eno šupo. Prav zraven naju, bilo je samo 15 cm narazen. Pri-vežejo Nemci konje. V mrazu brez vsega, sva morala tam biti dva dni in dve noči. Zato pa danes ona z ponosom uči v Grahovem, kajti prenesla je vse gorje. Zato bo znala učiti otroke in je najmlajša učiteljica v Sloveniji.
"Ona je bila tista, ki je bila pripravljena dati svojo mlado življenje za svobodo. Ona je napravila izpite z odliko v gozdu, ne v modernih palačah, med najboljšimi profesorji, kateri so bili z nami. Zato pa, ko bi Ti vedel, s kako hvaležnostjo in veseljem je prejela obleke, kate-jre si poslal, še isti dan se je oblekla, ker ji je ravno prav. Rekla je: "Naj Bog da srečo in zdravje našemu stricu, ki nas je toliko obdaroval!"
"Velikokrat sva se spomnila na Tebe in tudi pisala bi bila, ko so pristajali ameriški zrakoplovi, pa nisva imela naslova od doma, zato nisva pisala. Naslova od doma pa nisva mogla dobiti, ker je bilo naše vse zasedeno od Nemcev in belogardistov.
"Naša vas je ostala še cela; bilo jih je v vasi 75 odstotkov za belogardiste. Kar se tiče naših sorodnikov, so bili vsi na
naši strani. Cerknica in ostale vasi so pa skoraj vse požgane in danes stoji samo še golo zi-dovje. Narod si je napravil samo zasilno streho. Samo, da se preživi, saj smo vsega navajeni.
"Prišel bo čas, da bomo zgradili moderne hiše. Kakor smo znali izbojevati si svobodo, tako si bomo ustvarili lepo državo, katera bo vzgled vsem drugim državam v Evropi, katere še niso spregledale. Videle bodo takrat, ko bo njih zemlja s krvjo prelita, kot naša. Povem Ti pa. Tone, ako se še spomniš Tvojih pisem, katere si mi pisal, imam jih še. Tvoja pisma so mi dala veliko povoda in sigurnosti v našo zmago. Bil sem vedno med prvimi. Bil sem prvi poslanec, ko smo prvo oblast, postavili v Kočevju, ko je vse trepetalo, a jaz sem bil neustrašen. Rekel sem: Smrt ali svoboda. Naše geslo je bilo; Drugega nočemo, svojega ne damo. Dosegli smo, kar pa še nismo, pa ne nehamo, dokler ne dobimo.
"V končanju mojega pisma sa zahvaljujem vsem Amerikan-cem, kateri so nam pomagali k naši zmagi. Vsem tistim, kateri so sodelovali na naši strani, hvala! Sramota pa tistim, kateri so bili proti nam in sramota tistim, kateri podpirajo tiste krvoločneže, kateri so zbežali z okrvavljenimi rokami od nas. Smrt fašizmu, svoboda narodu! Pozdrav vsem tovarišem in znancem iz domačega kraja. — Zdravo!
"Franc Mlinar".

Mihcic Cafe
7114 St. Clair Avenue
MR. IN MRS. FRANK MIHCIC
ENdicott 9359
Vesele velikonočne praznike želimo vsemi
Pri nas dobite vedno dobro pijjičo, 6% pivo, vino in žganje,
in prigrizek
Odprto do 12. ure vsak večer. Se priporočamo rojakom za obisk in postregli vam bomo najboljše.
MR. & MRS. JOE 6EUJ
GOSTILNA
3304 St. Clair Avenue
Pri nas dobite vedno najboljšo pijačo, pivo, vin"' žganje ter dober prigrizek. Prijazno se priporočam"' da nas rojaki obiščejo.
Vesele velikonočne praznike želimo vsem obiskovalce® in prijateljem!
THREE CORNERS (AFE
1144 East 71st Street
A. KAVCNIK — J. LEVSTIK
Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želi^ vsem prijateljem in znancem!
(	>.■ I ■	OANCIN&
Lujuhes ^Dinners
Se priporočamo, da nas obiščete za praznike. stregli vam bomo z najboljšim pivom, žganjem nom ter z finim prigrizkom.
(HAS. ROCEL & SIN
6526 St. Clair Avenue
Krojačnica in čistilnica oblek
Se priporočamo, da si daste obleko naprav# nas, kakor tudi, da se poslužite našega podjetja
daste obleko izčistiti ali zlikati.
Želimo vesele velikonočne praznike in obilo vsem odjemalcem in prijateljem!
bov
JOSEPH GLOBOKAR
REAL ESTATE — HOUSES — LOTS AND

986 East 74th Street
HEnderson 6607 želi vsem Slovencem in Hrvatom veselo
Al«!"'
o!
MR. & MRS. ANTON PETK
965 ADDISON ROAD HEnderson 4893
Prav vesele velikonočne praznike želi^^o
žganje — pivo — vino

ysefl''
TIEBER'S HOME 6H0
7406 St. Clair Avenue
želimo vsem našim odjemalcem in
vesele velikonočne praznike'
Postregli bomo z najboljšim pec